Andrej Korošec iz Spodnje Brežnice pri Poljčanah, star 27 let, je v zadnjih letih kmetijo temeljito posodobil in zgradil sodoben, tehnološko dovršen hlev za krave molznice. Hlev, zgrajen v času rekordnih podražitev, je zasnovan po najvišjih standardih dobrobiti živali, z robotizirano molžo, prostornim izpustom, veliko svetlobe, zračnostjo ter udobnimi ležišči z gumo, nastlanimi z žagovino. Kasneje ga je nadgradil še z novim hlevom za teleta in presušene krave na globok nastilj, kjer skrbi za udobje živali in daljše obdobje teleta pri kravi. Krave imajo prost izpust na asfaltirani površini, kar ugodno vpliva na njihovo gibanje in zdravje parkljev.

Kmetijo mu je oče s ponosom in veseljem predal v upravljanje takoj, ko je dopolnil 18 let, kar je vsekakor zgledno medgeneracijsko sodelovanje, ki je ključnega pomena za prihodnost slovenskega kmetijstva. »Naložba je bila nujna, brez novega hleva se namreč ne bi odločil za nadaljevanje dejavnosti prireje mleka na kmetiji,« pove Andrej, ki se je več let vztrajno trudil na razpisih osvojiti zadostno število točk. A te točke, kljub svoji navidezni vrednosti, ne morejo meriti pravega potenciala mladega človeka, ki si želi kmetovati in ohranjati obdelano zemljo.

Andrej dobro ve, da v takšnem sistemu preprosto ni mogoče mimo igre točkovanja, kdor ne sodeluje, hitro izpade. »Zato sem takrat kupil čredo 32 krav dojilj cikastega goveda, ki jih pasem na mamini domačiji, na drugi lokaciji. Celo hlev sem oblikoval tako, da je projekt prinesel čim več točk in s tem prevesil tehtnico v prid uspehu na razpisu. Če tega ne bi storil, se danes ne bi pogovarjali v novem hlevu in ne bi bil kandidat za naj hlev. Pravzaprav se sploh ne bi pogovarjali, saj se ne bi več ukvarjal z rejo krav,« iskreno prizna Andrej.

UDOBJE, MIR IN SODOBNA TEHNOLOGIJA

»Po več letih truda nam je končno uspelo. V enem letu smo postavili nov hlev za krave molznice in mlado živino, velik 25 × 43 metrov, v skupni vrednosti enega milijona evrov. Cene tovrstnih gradenj so v zadnjih letih močno poskočile. Pred desetimi leti bi za tak hlev plačal največ 600.000 evrov, a nam takratne razmere gradnje še niso dopuščale. V letu 2022 pa je naložba znašala milijon evrov, kar se mi še danes zdi skoraj nepredstavljivo,« pojasni Andrej. Gradnja je potekala v času rekordnih podražitev. Sprva je predračunska vrednost naložbe znašala 900.000 evrov, a je med izvedbo cena hleva poskočila za dodatnih 100.000 evrov. Evropska nepovratna sredstva so ob tem pokrila le med 35 in 40 % celotne vrednosti naložbe.

V zadnjih treh letih so hlev še dodatno nadgradili in danes Andrej z zadovoljstvom pove, da je z njim izredno zadovoljen. Poleg glavnega hleva je v tem času zgradil še hlev za teleta in presušene krave, zasnovanega na globoki nastilj. Tega čisti vsak mesec, najprej nastilja žagovino, nato še slamo. »Res je pomembno, da je kravam udobno,« poudarja.

Ker prostora za krave, še posebej za presušene, nikoli ni preveč, poleg tega pa te krave potrebujejo prilagojen krmni obrok in več udobja, je bila gradnja dodatnega hleva nujna. V novem hlevu imajo živali več prostora, miru in boljše pogoje za počitek, kar se po Andrejevih besedah jasno odraža tudi na njihovem počutju in zdravju. »Presušene krave potrebujejo posebno pozornost, kakovostno krmo in predvsem mir,« poudarja.

Na kmetiji zato uvajajo tudi sodobnejši, bolj naraven pristop k oskrbi teleta in krave po telitvi. Andrej že nekaj časa izvaja daljše obdobje, ko tele po rojstvu ostane pri kravi. »Ko krava teli, tele pri njej ostane tudi do enega tedna. V tem času sesa materino mleko, višek mleka pa pomolzemo,« razloži. Tak način ima, kot opaža, številne prednosti: teleta so krepkejša, odpornejša in vitalnejša, krave pa po telitvi hitreje okrevajo, saj se izognejo stresu, ki ga povzroča takojšnji odvzem teleta.

To prakso je Andrej povzel od cik, ki jih redijo kot dojilje, in jo zdaj postopoma uvaja tudi pri molznicah. Prepričan je, da je naravni stik med kravo in teletom v prvih dneh po porodu neprecenljiv. »Tele, ki ostane ob materi, je opazno bolj živahno in zdravo, krava pa po porodu sama najbolje poskrbi zanj. Narava ima svoj ritem, mi pa jo moramo bolje poslušati,« z nasmehom doda. Pri teletih ne uporablja individualnih boksov; ko jih ločijo od krav, gredo v skupinski boks, v skupino s teleti, ki so še na mleku. Vsa teleta napajajo z mlekom, kar zagotavlja njihovo dobro rast in razvoj.

Nova pridobitev je tudi izpust za krave, k ga je ves čas načrtoval, le izvedba je morala malo počakati. »Presenetljivo je, kako zelo rade so krave zunaj, v vsakem vremenu in letnih časih, v dežju, snegu … V njem se dobro razmigajo, kar pozitivno vpliva tudi na parklje, da niso ves čas na rešetkah blatilnega hodnika. V izpustu imajo polna asfaltna tla.«

OD NASTILJA DO IZPUSTA

Krav je trenutno 70, tako da je robot precej obremenjen, vendar za zdaj še ne kaže znakov (pre)obremenitve. Promet pred robotom je tekoč, iztok mleka hiter, molža pa poteka gladko. To je najvišje število živali, ki jih bo Andrej imel v hlevu, saj želi, da ima vsaka krava dovolj prostora. Na dan se krave molzejo 2,5-krat, mlečnost pa v povprečju ostaja pri 30 litrih. Mleko oddajajo v KZ Slovenska Bistrica.

Hlev je zasnovan v klasični izvedbi za rejo prostih krav na betonskih rešetkah z ležalnimi boksi, opremljenimi s podlagami iz gume. Za dodatno udobje in čistočo ležišča jih obvezno nastiljajo z žagovino ali mleto slamo. Žagovino kupujejo, porabijo pa je kar od 30 do 40 m³ na mesec. Ležišča vsak dan po potrebi očistijo, večjo količino svežega nastilja pa dodajo enkrat na teden, vmes pa po potrebi.

Poleg robota za molžo imajo v hlevu nameščena še dva robotska pomočnika: robota za potiskanje krme k jaslim in robota za čiščenje rešetk. Hlev je izjemno zračen in svetel, pozimi pa ga z bočnih strani zaprejo z roloji. Pri teletih nekoliko prej, pri kravah šele, ko stisne mraz. Za ustrezno kroženje zraka skrbi en helikopterski ventilator, ki zadošča za optimalno prezračevanje tudi v toplejših mesecih.

Zalogovnik za gnojevko zadostuje za leto in pol, v hlevu pa sta nameščeni tudi dve avtomatski krtači, ki kravam omogočata prijetno čohanje in s tem povečujeta njihovo udobje. Hlev za molznice meri 25 × 43 metrov, hlev za teleta in presušene krave pa ima dimenzije 42 × 7 metrov. Vključen je tudi v ukrep Dobrobit, saj kravam omogoča izpust na prosto, teletom pa zagotavlja globok nastilj do šestega meseca starosti. S tem uspešno združuje sodobno tehnologijo in skrb za dobro počutje živali.

Je velik zagovornik nastilja in spominja se, da je sprva načrtoval kompostni hlev, a se je moral zaradi omejenega prostora odločiti za klasično izvedbo z ležalnimi boksi. Vsak dan se z vso skrbnostjo trudi, da kravam zagotovi kar največje udobje.

MLADA ČREDA KOT TRDNA OSNOVNA ZA PRIHODNOST

V čredi prevladuje črno-bela pasma, med njimi pa je osem lisastih krav. Andrej je izpolnil obljubo izpred nekaj let in se v novem hlevu intenzivneje lotil selekcije. 80 % živali semeni s seksiranim semenom, kar omogoča lažje porode in manj obremenitev krav pri telitvi. Uporablja ga predvsem za vrhunske telice in krave, medtem ko za preostale živali izbira seme plemenskih bikov, ki jih ocenjuje po nogah, mlečnosti, primernosti za robotsko molžo in dolgoživosti. Opravljen ima tečaj za osemenjevanje in to delo opravi sam, pri čemer ima za sabo že pet uspešnih telitev.

Hlev je v tem času že poln, čreda pa je pretežno mlada. V tem letu je vanjo vključil 30 prvesnic, in sicer kar 25 domačih. Bikov ne pitajo, ampak vse prodajo nekaj tednov stare. Letos je tudi prvič, da ni kupil nobene nove živali, kar je tudi del njegove dolgoročne strategije razvoja črede.

Za krmni obrok ima svetovalca in pripravlja štiri različne obroke: za telice, molznice, presušene krave in teleta. Krmo meša dvakrat na dan za krave, enkrat za telice. Obrok je klasičen: travna in koruzna silaža, repica, koruzni šrot ter vitamini. Močno krmo kupuje, krave pa porabijo približno šest ton šrota in repice na 14 dni. Zaradi tega načrtuje povečanje prostora za skladiščenje, saj trenutne kapacitete zadoščajo le za en mesec zalog. Novi silosi in elektrarna na strehi hleva so zadnje večje naložbe, elektrarna pa jim omogoča popolno samooskrbo z elektriko.

KAKO JE ZADOVOLJEN S HLEVOM?

»Zelo,« odgovori brez pomisleka. »Krave se v njem odlično počutijo, jaz pa tudi, saj so zdrave in mirne. Edine težave imajo občasno pri parkljih, saj so rešetke še vedno nekoliko grobe in povzročajo hitrejšo obrabo.« Parklje korigirajo trikrat na leto, o gumah na rešetkah pa ne razmišlja, saj se boji, da bi nato na njih krave ležale, kar bi lahko povzročilo težave s higieno.

TRUD, LJUBEZEN IN DRUŽINSKA POVEZANOST

V času uporabe novega hleva je Andrej že skoval tudi dodatni projekt. Samostojen hlev za presušene krave, kjer bi imele svoj prostor in ga ne bi delile s teleti. Zaradi neuspeha na razpisu je projekt za zdaj še neuresničen, kar pa ne pomeni, da ne bo realiziran.

Andrej si prizadeva za zdravo čredo, ki bo še naprej prirejala kakovostno mleko, zlasti pa želi izboljšati lastnosti vimena in dolgoživost krav, pri čemer mlečnost ni prvotnega pomena. »Pomembnejše je, da so krave zdrave in dolgotrajno produktivne.« Njegovo vodilo je jasno in preprosto: krava mora imeti svobodo gibanja, polne jasli, udoben prostor za počitek, stalno čisto vodo in možnost, da se molze po volji. Po njegovem mnenju sta prav mir in zadovoljstvo živali tisti ključni pokazatelj, da jim hlev resnično ustreza.

»Vsak hlev je naj, če se živali v njem dobro počutijo in če v njem radi delamo tudi rejci,« pravi.

Andrej rad pove, da mu pri delu še vedno veliko pomagata starša Jure in Bernarda ter sestra Valentina, ki skupaj tvorijo uspešno in povezano medgeneracijsko ekipo. Vseeno pa tej zgodbi še manjka en del – življenjska sopotnica. »Samo še tega si želim, potem bom res popolnoma zadovoljen,« pove Andrej, saj je prepričan, da je za srečno življenje, tako kot za uspešno kmetovanje, pomembno imeti ob sebi nekoga, s katerim deliš to predanost, trud in vsakdan.

ZNAČILNOSTI HLEVA:

• Hlev za krave molznice in mlado živino: 25 × 43 m, skupna vrednost 1 milijon evrov.

• Hlev za teleta in presušene krave (globok nastilj): 42 × 7 m.

• Hlev za teleta: skupinski boksi, skupine po 5–6 telet, ni individualnih boksov.

• Konstrukcija: klasična, za rejo prostih krav na betonskih rešetkah z ležalnimi boksi.

• Ležišča: gumirana podlaga, nastlana z žagovino ali mleto slamo.

• Prezračevanje: helikopterski ventilator za optimalno kroženje zraka.

• Zračnost in svetloba: hlev je izjemno svetel in zračen, pozimi bočne strani zapirajo roloji.

TEHNOLOGIJA:

• robot za molžo,

• robot za potiskanje krme k jaslim,

• robot za čiščenje rešetk,

• dve avtomatski krtači za nego krav.

UDOBJE IN DOBROBIT:

• Krave imajo prost izpust na asfaltirani površini.

• Globok nastilj za teleta in presušene krave, čiščenje in obnova nastilja enkrat na mesec (žagovina, nato slama).

• Daljše obdobje teleta pri materi (do enega tedna).