Goljufije z mesom tudi v naši državi – med vsemi drugimi težavami – predstavljajo resen problem za potrošnike in domače kmete. Pogosto namreč prihaja do napačnega označevanja izvora, nepravilnega deklariranja ali celo prodaje starega mesa kot svežega. To ne le zavaja kupce, temveč povzroča nelojalno konkurenco slovenskim rejcem, ki morajo upoštevati stroge standarde in so ves čas pod inšpekcijskim nadzorom. Poleg tega pa meso, ki je bilo v procesu predelave osveženo s kemikalijami ali celo vsebuje ostanke antibiotikov, lahko resno vpliva na zdravje ljudi.

Staro meso, ki mu s kemičnimi sredstvi povrnejo videz svežine, pogosto skriva okužbo z bakterijami in procese razgradnje, kar lahko po zaužitju povzroči zastrupitve. Uporaba sulfitov, nitritov ali drugih konzervansov za prikrivanje starosti mesa namreč lahko negativno vpliva na prebavni sistem in sproži alergijske reakcije pri občutljivih ljudeh.

Uprava za varno hrano je leta 2019 v okviru letnega programa vzorčenja ugotovila, da nekateri proizvajalci pri predelavi mesnih pripravkov uporabljajo nedovoljen žveplov dioksid SO2 – sulfite (E220-E228). SO2 uporabljajo za preprečevanje oksidacije mesnih pripravkov. Zato so bili poleg rednega programa vzorčenja na omenjeni aditiv izvedeni tudi posebni nadzori v mesnicah in gostinskih obratih, ki sami pripravljajo mesne pripravke. Tako so ugotavljali skladnost z zakonodajo na področju uporabe aditivov. Število ugotovljenih neskladij je sicer presenetljivo nizko. Od leta 2019 do lani naj bi jih ugotovili le sedem.

Uporaba kakršnih koli kemičnih dodatkov (vključno z aditivi) za namene izboljšave izgleda mesa v EU in s tem v Sloveniji ni dovoljena.

ANTIBIOTIKI V MESU

Ostanki antibiotikov v mesu predstavljajo še večjo nevarnost, saj lahko prispevajo k razvoju odpornosti bakterij na antibiotike. Redno uživanje takšnega mesa zmanjšuje učinkovitost zdravljenja okužb, saj bakterije postanejo odporne na zdravila. Dolgoročno to lahko predstavlja resen javnozdravstveni problem, ki otežuje zdravljenje bolezni in povečuje tveganje za zaplete.

Poleg tega lahko dolgotrajna izpostavljenost kemikalijam in ostankom zdravil v hrani vpliva na hormonsko ravnovesje. Oslabi imunski sistem ter poveča tveganje za kronične bolezni, kot so rak, presnovne motnje in bolezni srca. Zato je ključna izbira kakovostnega mesa iz preverjenih virov – od poznanega lokalnega kmeta, ki zagotavlja transparentnost in sledljivost v prehranski verigi.

Na UVHVVR navajajo, da skladno z letnim programom dela ali v primeru suma ali prijav izvajajo vzorčenje mesa na prisotnost antibiotikov, hormonov in drugih škodljivih snovi. V letih 2023 in 2024 je UVHVVR ugotovila le po en neskladen vzorec, pri čemer je šlo za snovi, ki so nastale zaradi prisotnosti plesni v krmi. Ponovno gre za izjemno nizko število ugotovljenih neskladij. V obeh primerih po navajanju UVHVVR živili nista predstavljali tveganja za zdravje potrošnikov.

KOLIKO HRANE IZ UVOZA PREGLEDA INŠPEKCIJA?

Hrana, uvožena iz tretjih držav v EU, se lahko po vstopu v eno izmed držav članic prosto giblje znotraj notranjega trga EU. Vendar pa mora izpolnjevati enake varnostne standarde, kot jih določa zakonodaja EU. 11. člen Uredbe ES 178/2002 zahteva, da morajo biti živila in krma, uvoženi za prodajo v EU, skladni z veljavno zakonodajo ali vsaj z enakovrednimi standardi. Pa so res?

Za zagotovitev skladnosti EU izvaja nadzor na vstopnih točkah, kjer poleg običajnih pregledov potekajo tudi posebni in poostreni pregledi. Ti določajo delež pošiljk, ki jih je treba pregledati, v določenih primerih pa se lahko zahteva testiranje vseh uvoznih pošiljk. Pregledan ali testiran je le določen delež pošiljk, ne pa vse.

Države članice si medsebojno izmenjujejo ugotovitve o morebitnih neskladnostih, informacije o nevarnih ali neskladnih živilih pa UVHVVR redno objavlja na svoji spletni strani. Tako lahko tudi potrošniki spremljajo podatke o varnosti in kakovosti hrane na slovenskem in širšem evropskem trgu.

LAŽNO OZNAČEVANJE POREKLA

Najbolj problematično še vedno ostaja lažno označevanje porekla. Meso, ki izvira iz držav, kot so Južna Amerika ali Ukrajina, se pogosto prepakira v drugih državah Evropske unije in nato prodaja pod oznako »EU poreklo« ali celo kot »slovensko meso«. Meso iz Poljske lahko, denimo, v Sloveniji pristane kot »avstrijsko« ali »slovensko«, če je bilo v Avstriji ali Sloveniji le predelano.

Takšne prakse močno zavajajo potrošnike, ki verjamejo, da kupujejo domače izdelke, hkrati pa ustvarjajo dodatne izzive slovenskim rejcem, ki s predanim delom in skrbnostjo zagotavljajo vrhunsko kakovost vzrejenih živali.

Uradni podatki potrjujejo lažno označevanje porekla. Na UVHVVR se namreč pri uradnem nadzoru mesa srečujejo tako z napačnim označevanjem porekla mesa kot s pomanjkljivimi dokumenti, ki spremljajo pošiljko mesa do prodajnega mesta. Primeri ugotovljenih neskladij so sicer, glede na praktične izkušnje, ponovno nizki, in sicer so jih leta 2022 odkrili pet, leto dni pozneje deset in lansko leto štiri. Kot poudarjajo, je meso, ki je bilo napačno označeno glede porekla, izviralo iz drugih držav članic. Vendar to ne pomeni, da ni bilo tam zgolj prepakirano in je dejansko izviralo iz tretjih držav.

Slovenska zakonodaja sicer določa pravila označevanja, vendar dopušča določene manipulacije. Uredba EU o sledljivosti mesa zahteva, da se pri svežem mesu navede država rojstva, vzreje in zakola živali. Pri predelanih izdelkih, kot so npr. klobase ali pripravljeni obroki, to ni obvezno. Tako potrošnik ne ve, ali je meso v hrenovkah res iz Slovenije ali pa prihaja iz Poljske, Madžarske ali celo izven EU. Pri svinjini in perutnini zadostuje oznaka »iz EU« ali »pripravljeno v Sloveniji«, kar omogoča zavajanje. Skladno z zakonodajo EU navedba porekla surovine pri predelanih izdelkih ni potrebna. Razen če je na končnem izdelku poreklo izrecno navedeno in bi zaradi tega lahko prišlo do zavajanja potrošnikov.

Pri govejem mesu je obvezno navajanje države rojstva, vzreje in zakola ter razseka živali, pri čemer sta za ostale vrste mesa (prašičje, ovčje, kozje in perutninsko) obvezna podatka o državi vzreje in zakola. Če je žival rojena, vzrejena in zaklana v isti državi, se lahko gornje navedbe zamenjajo z izrazom »poreklo«.

ODTAJANO MESO SE PRODAJA KOT SVEŽE

Pogosta je tudi manipulacija s kakovostjo in starostjo mesa. Stare zaloge se lahko osvežijo s kemičnimi sredstvi, ki izboljšajo barvo in videz. Prav tako se zamrznjeno meso, ki je bilo skladiščeno več let, po odmrznitvi prodaja kot svež produkt. Veliko težavo predstavlja tudi označevanje mesa iz intenzivne reje kot mesa iz proste reje ali ekološke. Potrošnik tako plača višjo ceno za izdelek, ki v resnici ne ustreza obljubljenim standardom.

V preteklosti smo bili priča tudi več odmevnim aferam, ki so razkrile njihovo razsežnost. Afera s poljskim mesom leta 2019 je pokazala, da so v zakol pošiljali bolne krave in meso nato prodajali po vsej Evropi. Leta 2013 pa je afera s konjskim mesom razkrila, da so v pripravljenih obrokih goveje meso nadomeščali s konjskim. To sta le dva izmed razkritih in odmevnih primerov, ki ponazarjata obseg nedovoljenih praks. Ter hkrati tudi pripravljenost posameznikov posegati po nezakonitih sredstvih zgolj in samo za povečanje dobička.

Tudi neupoštevanje higienskih standardov spada med resne grožnje predvsem zdravju potrošnikov. V nekaterih državah so standardi prireje, zakola in predelave mesa precej nižji kot v Sloveniji. Vemo pa, da naša država uvozi veliko mesa, predvsem perutnine in svinjine, iz držav z manj strogimi nadzornimi praksami. To pomeni, da je potrošnik pogosto v nevednosti glede dejanske kakovosti mesa, ki ga kupuje.

ZAVAJAJOČE OZNAKE IN CENEJŠI NADOMESTKI

Podobne prakse se lahko pojavljajo tudi pri mleku in mlečnih izdelkih, kjer so goljufije sicer manj pogoste, a vseeno prisotne. Ena izmed najbolj razširjenih prevar je napačno označevanje porekla mleka. Mleko iz tujine, na primer z Madžarske ali Poljske, se lahko prodaja kot slovensko. Pa tudi če v resnici ni bilo prirejeno na slovenskih kmetijah. Če mlekarna v Sloveniji predela mleko iz uvoza, lahko na embalaži piše »pripravljeno v Sloveniji«.

Z nekaj iznajdljivosti se tudi mlečna maščoba lahko nadomešča z različnimi cenejšimi sestavinami, čeprav to ni dovoljeno. Nekatere takšne cenejše snovi vključujejo rastlinske maščobe. Najpogosteje je to palmovo olje ali kokosova maščoba, saj sta poceni in imata podobno konsistenco kot mlečna maščoba. Uporabljeni pa so tudi škrob ali zgoščevalci za gostoto in teksturo, beljakovinski nadomestki, večinoma sojini in celo melamin. »Melaminski škandal« je bil leta 2008 na Kitajskem označen za enega največjih prehranskih škandalov v zgodovini. Dodajali so ga mleku, da bi umetno zvišali njegovo beljakovinsko vrednost, kar je povzročilo hude zdravstvene težave predvsem pri dojenčkih.

Ob tem je vredno omeniti, da v Sloveniji ne beležimo težav zaradi potvorb mleka, kot so se dogajale v nekaterih drugih državah. Se je pa v preteklosti pojavilo nekaj primerov napačnega označevanja porekla mleka in mlečnih izdelkov.

GOLJUFIJE JE TEŽKO POVSEM PREPREČITI

Inšpekcija UVHVVR izvaja nadzor nad kakovostjo in sledljivostjo mesa v okviru rednega dela, v posebnih nadzorih in ob prijavah. Pri tem nadzor obsega celotno verigo: od rejcev živali, klavnic in klavno-predelovalnih obratov, skladišč in veleprodaje, do prodaje na drobno. Glede na praktične izkušnje s terena pa je nadzor nad goljufijami v Sloveniji še vedno pogosto pomanjkljiv. UVHVVR res izvaja številne inšpekcijske preglede, vendar je inšpektorjev premalo, kazni za kršitelje pa so nizke.

Prepakiranje mesa se pogosto ne preverja dovolj temeljito, trgovci pa meso slabše kakovosti iz tretjih držav meljejo in predelujejo, da ga nato deklarirajo kot »iz EU« ali celo kot »slovensko«. To pomeni, da kljub predpisom inšpekcija pogosto ne more preprečiti vseh goljufij.

Tudi z zaostritvijo zakonodaje bi bilo goljufije težko povsem preprečiti zaradi mamljivih dobičkov. Za učinkovitejše varovanje potrošnikov in slovenskih kmetov bi bilo nesporno treba zaostriti kazni za nepoštene prakse. Hkrati pa okrepiti podporo poštenim domačim rejcem, da bodo lahko nadaljevali s prirejo visokokakovostnega mesa in mleka.

Dokler bodo v zakonodaji obstajale določene nejasnosti, bodo trgovci in uvozniki izkoriščali pomanjkljivosti sistema ter zavajali potrošnike. Ključna vloga pri tem ostaja na strani kupcev, saj s svojimi nakupnimi izbirami neposredno vplivajo na ponudbo v trgovinah. Slovenija mora okrepiti nadzor in zagotoviti, da bodo na trgu le preverjeni in varni prehranski izdelki. Večji delež pa naj izvira iz slovenskih kmetij, ki skrbijo za ohranjanje visokih standardov kakovosti.

Foto: by mdjaff on Freepik, by aleksandarlittlewolf on Freepik, by freepik