Evropska komisija pod vodstvom Ursule von der Leyen načrtuje združitev večjih proračunskih postavk v enoten “super sklad” za konkurenčnost. Ta zamisel sproža močan odpor po vsej Uniji. Združitev sedanjih kmetijskih in kohezijskih sredstev bi lahko oslabila namensko porabo in zmanjšala preglednost porabe sredstev.

Še posebej ostro so reagirali kmetje, regionalni predstavniki in raziskovalna skupnost, ki opozarjajo na nevarnosti centralizacije sredstev in političnega vpliva na dolgoročne razvojne cilje, kot so znanstvene raziskave in okoljski prehodi.

26 od 27 kmetijskih ministrov proti združitvi skladov

Trenutni proračun EU vključuje 379 milijard evrov subvencij za kmete v okviru skupne kmetijske politike (SKP) ter 382 milijard evrov kohezijskih sredstev, ki se pogosto uporabljajo za financiranje železnic in prometne infrastrukture. Ideja o združitvi obeh skladov v enoten, centralno nadzorovan proračun je povzročila razburjenje v Bruslju in evropskih prestolnicah.

Kmetje se bojijo, da bi nacionalni načrti ogrozili dolgoletne kmetijske subvencije EU. Ta sredstva bi se tako lažje preusmerila, ko bi enkrat postala del večjega proračunskega okvirja. Kot odziv na ta nesmisel bodo 20. maja s traktorji prišli v Bruselj protestirat proti “razpustitvi SKP v enoten sklad,” so v torek sporočile kmetijske organizacije.

Načrt predsednice Komisije Ursule von der Leyen ogroža tudi dejstvo, da je 26 od 27 kmetijskih ministrov EU zavrnilo združitev skladov in zahtevalo samostojno SKP.

Na prelomni točki zaradi dolgov in reform

Nemčija in Francija načeloma ne nasprotujeta prenovi proračuna EU. Nemčija si želi bolj enostaven in prožen proračun, Francija pa prehod na proračun, ki temelji na politikah, ne programih. Obe državi prepoznata potrebo po novih sredstvih za obrambo in gospodarstvo, a ju omejuje prihajajoče odplačevanje covidnega posojila. Ena od rešitev bi bila preusmeritev obstoječih sredstev v bolj prožen sklad in nacionalne načrte. Ursula von der Leyen je tako tik pred uresničitvijo ambicioznega cilja. To je ustanovitev 200-milijardnega industrijskega sklada, kar prej ni uspelo še nobenemu predsedniku Komisije.

EU politika vse bolj drsi v smer netransparentnega odločanja. Sredstva se preusmerjajo brez jasnega nadzora, prioritete se postavljajo mimo širšega konsenza. Namesto dialoga prevladuje tehnokratski pristop, kar spodkopava zaupanje v evropske institucije.

Evropski kmetje se pripravljajo na proteste

20. maja se bodo evropske kmetijske skupine, skupaj z belgijskimi organizacijami podale na ulice Bruslja. Protestirale bodo proti načrtu za združitev skupne kmetijske politike (SKP) v enotni sklad, ki bi ga upravljale države članice.

Copa in Cogeca nasprotujeta razpustitvi SKP in opozarjata na nevarnost renacionalizacije kmetijske politike. Kmetijske organizacije iz Valonije in Flandrije bodo protest vodile, spremljale pa jih bodo tudi sorodne akcije na nacionalni ravni. Bojijo se, da bi to ogrozilo dosedanji sistem, ki omogoča poenotene subvencije in podporo za kmetijsko pridelavo v EU.

Napetosti v sektorju naraščajo tik pred razpravo Evropske komisije o proračunu po letu 2027. Reforma SKP bo predstavljena 16. julija. Kmetje pa opozarjajo, da takšnih sprememb ne morejo sprejeti brez jasnosti glede financ, upravljanja in posvetovanja.

Evropska unija s svojo trenutno smerjo izgublja stik z realnostjo na terenu. Namesto da bi krepila skupne politike in vključevala ključne deležnike, vse bolj drsi v centralizirane rešitve brez pravega dialoga.