Povprečne cene mleka na kmetijah v EU se na splošno izboljšujejo od lanskega septembra.

Januarja 2024 se je povprečna evropska cena povečala za 0,3 % na 46,7 c/kg.

V Sloveniji je znašala 45,2 c/kg, kar je nekoliko manj od decembrske, ki je bila 45,8 c/kg.

Cene so za 16 % nižje kot pred letom dni, vendar za 15 % nad 5-letnim povprečjem. 3,7 % odkupljenega mleka v januarju 2024 je bilo ekološkega. Od tega ga kar 77 % prihaja iz zgolj štirih držav članic (Nemčije, Francije, Danske, Avstrije). Povprečna cena ekološkega mleka v EU je bila 53,6 c/kg. Stroški krme (na osnovi mešanice žit, repične moke in sojinih tropin) so zadnjih šest mesecev stabilni in so 36 % nižji od stroškov aprila 2022.

Konkurenca na trgu z mlečnimi izdelki

Lani se je svetovni izvoz mleka nekoliko povečal za +0,2 %, predvsem zaradi večjega izvoza sira in posnetega mleka v prahu. Trije veliki izvozniki (Evropska Unija, Nova Zelandija, ZDA) imajo 80-odstotni delež v celotnem obsegu izvoza. Trdno povpraševanje je v Mehiki in Braziliji, ki sta v veliki meri nadomestile slabše na Kitajskem in v JV Aziji. Uvoz v številne države JV Azije (Tajska, Vietnam in Malezija) pa se je nedavno vendarle izboljšal. Svetovni izvoz v države Bližnjiega vzhoda in severno Afriko se je lani povečal za 5 %.

Kitajski uvoz mlečnih izdelkov še naprej upada (- 7 % leta 2023). Skupni izvoz EU je okreval (po dveh letih upadanja), vendar se je proti koncu 2023 že upočasnil. EU izdelki se namreč soočajo z močnejšo konkurenco iz Nove Zelandije.

Zaradi višjih življenjskih stroškov potrošniki nakupujejo manj ekoloških izdelkov in več posegajo po svežih in zamrznjenih izdelkih. Splošno tržno razpoloženje se je v zadnjem času sicer izboljšalo, vendar trgu manjka jasna usmeritev glede šibkejše kupne moči in različnih geopolitičnih dejavnikov.

EU cene mleka se izboljšujejo, ponudba mleka pa upada.

Prireja mleka odvisna od svetovnega dogajanja

Dejavnost prireje mleka je precej odvisna od različnih svetovnih dogodkov, tudi bližajočih evropskih in državnih volitev v nekaterih državah pridelovalkah. Morebitne politične spremembe bi lahko naznanile spremembe v političnih pristopih, ki bi vplivale na trgovinske sporazume, trajnostne pobude in prednostne naloge glede prehrane, s tem pa tudi na cene mlečnih izdelkov.

Poleg tega pa najrazličnejše omejitve kmetovanja zaradi zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov v kmetijstvu v državah kot so Nizozemska, Irska in Danska, predstavlja izziv za kmete, saj lahko korenito spremeni velikost čred in poveča stroške za odstranjevanje gnoja.

Medtem, ko trg z mlečnimi izdelki krmari skozi to dinamiko, deležniki ostajajo pozorni in pripravljeni na prilagajanje spreminjajočim se globalnim razmeram.