“Več prostora v hlevu se obrestuje,“ pravi Owen Atkinson. Ta prihaja iz angleškega podjetja Dairy Veterinary Consultancy in je specialist za zdravje in rejo goveda ter član veterinarskega združenja za sodno medicino in pravo, je v spletnem seminarju pojasnil dejavnike uspeha pri molži z robotom. Ob tem je posebno pozornost namenil ureditvi hleva ter prostoru, ki ga morajo imeti krave na voljo. Atkinson ima izkušnje z delom v sektorju mleka po vsem svetu (Združenem kraljestvu, Novi Zelandiji, ZDA, Evropi, Iranu, Indiji in Afriki) kjer je delal, predaval in študiral.

»Moj cilj je izboljšati življenje krav in ljudi, ki zanje skrbijo,« je pojasnil. Ključ do uspešne molže na robotu je prisotnost in pozornost rejca, pravilna ureditev hleva, zdrave krave in rejčeva kakovost upravljanja s čredo. »To so dejavniki uspeha pri molži in ne tip molznega robota. Če izpolnite te dejavnike v čredi ne bi smeli imeti šepavih krav zaradi težav s parklji, kar pri robotski molži predstavlja veliko težavo. Šepavo kravo namreč lahko priženete v molzišče, sama pa prostovoljno ne bo šla na molžo v robota.« Pojasni tudi osnovne potrebe krav, ki so krma, voda, svetloba, zrak, prostor, počitek in zdravje, ki ga omogočijo vse izpolnjene in omenjene zahteve, posveti pa se predvsem prostoru, ki ga krave potrebujejo za nemoteno gibanje po hlevu, saj je ta dejavnik zelo pomemben na kmetijah z robotsko molžo.

Kravi ne sme nobena ovira preprečiti enostavnega dostopa do krme, vode, ležišča ali do molže. Krave potrebujejo toliko prostora, da gredo lahko ena mimo druge, ne da bi se pri tem dotaknile.

Manj prostora, manj svobode

Več prostora v hlevu kravam omogoča umik od stresnih dejavnikov, poleg tega pa so krave z več prostora v hlevu tudi čistejše. »Omejen prostor pomeni omejeno izbiro svobode.« Če ima krava na poti do krmilne mize preveč ovir, postane »čakajoča« krava, to je krava, ki se ne krmi ob krmilni mizi, ne leži na svojem ležišču in ne prežvekuje, kar navadno krave počnejo, ampak le stoji in čaka na hodniku, ga s tem blokira ter preprečuje gibanje drugi kravi, ki si želi mimo. Premalo prostora v hlevu se hitro pokaže z gnečo na hodnikih hleva. 

»Več ko imajo krave prostora, lažje lahko izražajo vrsti značilno vedenje. Če si predstavljamo molznega robota v hlevu z več prostora, bo v njem obisk boljši, kot pa v hlevu s premalo prostora in prenatrpanostjo v prostoru pred robotom. Robot za molžo mora biti dostopen brez vmesnih ovir.«

Owen Atkinson se je strinjal z 68 odstotki kmetov, ki so bili v spletni anketi prepričani, da mora imeti krava v hlevu vsaj 10 m² prostora. »S tem se strinjam tudi sam, čeprav imajo v večini hlevov krave na voljo le po 7,5 m² površine.«

Kako omogočiti več prostora v hlevu?

Z natančnim opazovanjem lahko brez večjih težav rešimo težavo s prenatrpanostjo v hlevu. Če opazite da nekatere krave ne zaužijejo dovolj krme, je razlog lahko v pomanjkanju prostora na krmilni mizi. Lahko, da so hodniki pretesni in otežujejo srečevanje. Več prostora na že obstoječih objektih ustvarite z zmanjšanjem števila krav v čredi. Ob tem količina mleka ne bo drastično upadla oziroma bo ostala enaka tudi z nekaj manj kravami. Zaradi boljšega počutja se količina mleka lahko celo poveča. Atkinson priporoča še odstranitev katerega od ležalnih boksov ter izgradnjo še kakšnega hodnika. Ali pa možnost izpusta na prosto, kjer je priporočljivo, da zagotovite tudi zunanji prostor za krmljenje.

»V hlevu z jersey kravami smo opazovali obnašanje krav, oziroma kako preživijo dan v hlevu z robotsko molžo. Ugotovili smo, da so ležale nekaj več kot 12 ur na dan (vendar v šestih ponovitvah, najdlje so ležale skupaj 160 minut). Krmile so se pet ur (s devetimi ponovitvami, z najdaljšim zabeleženim časom krmljenja 34 minut). Gibale so se štiri ure, malo manj kot uro so izvajale socialne aktivnosti (lizanje, mahanje z glavo), pol ure so se molzle in pol ure pile.« To, da so krmo skozi dan zauživale v devetih ponovitvah, je dober kazalnik, saj se tudi krave na paši pasejo v 9 do 10-ih ponovitvah.

»V večini hlevov krmo zauživajo le 4- do 5-krat na dan, kar je premalo in lahko vpliva na zdravje vampa. Če se vaše krave krmijo 9 -krat na dan potem delate dobro in imate dobro zasnovan hlev,« pravi veterinar. Doda, da ima danes pri tovrstnem opazovanju velik pomen sodobna tehnologija s katero lahko pozorno spremljajo in proučujejo vedenje živali. Dodal je še, da krave v 24 urah dejansko spijo le 20 minut, čeprav je bila večina kmetov zmotno prepričana, da njihov spanec traja 2 uri. »Opazovane krave Jersy pasme so spale okoli 45 minut, čeprav ob tem podatku lahko dodam še to, da je zelo težko vedeti, kdaj krava res spi. Vsekakor bi bilo zanimivo raziskati še, če krave, ki niso pod stresom in so v hlevu bolj sproščene, spijo dlje?«

Socialni red v čredi

Vsaka čreda ima zapleteno socialno hierarhijo, v kateri so manjše skupine z vodji in njihovimi podrejenimi. Dominantna krava za nižje rangirano kravo predstavlja oviro in mimo nje upa le, če se počuti varno. Varno se pa počuti le če ima na voljo dovolj prostora za pobeg. Dovolj prostora v hlevu torej omogoča normalno socialno rangiranje. Poveča izražanje obnašanja med pojatvijo kar nemudoma vplivalo na boljšo rodnost. Kmetije z dobro ureditvijo v hleva so nekakšne oaze miru, kar vidimo in začutimo takoj po vstopu v hlev. »To pa lahko dosežemo le z dovolj prostora, kar kravam omogoči primerno socializacijo ter vzpostavitev hierarhije.«

Uspešnost robotizirane molže je odvisna od tega kolikokrat krave prihajajo na molžo in od kmetove kakovosti upravljanja s čredo. Prednosti večkratne molže so višja prireja mleka ter manjši stres za vime. V praksi se molzejo po 2,5- do 2,7-krat na dan. Prostovoljen obisk molznega robota se bo brez čakajočih krav in brez stresa zaradi vzpostavljanja hierarhije v čredi povečal. Ključno je tudi dovolj prostora po kravi v hlevu ter dobro strategijo skupine povečala. »Za optimalno delovanje enega robota je najprimernejša skupina 45 do 65 krav.«

Robot za molžo ne pomeni, da krave ne potrebujejo več kmetove pozornosti. Ravno nasprotno, še bolj se mora usmeriti h kravam, pozorno reševati težave ter uvajati izboljšave, ki poskrbijo za boljše počutje.

»Dodaten prostor po kravi se nedvomno splača. Izračunane številke pa ne veljajo nujno le za kmetije z robotsko molžo. Na splošno se poveča količina mleka po kravi, manj je težav z mastitisi, šepavostjo ter s tem manj izločitev. Naložba v prostor se torej vrne z večjo količino mleka ali pa z boljšim zdravjem. Obolela krava namreč vzame rejcu toliko časa in dela, kot 40 zdravih,« sklene Atkinskon.