Šepanje krav molznic je pomembna in precejšnja težava sodobni prireji mleka. Delež šepanja pri kravah se med posameznimi kmetijami zelo razlikuje. V reji krav molznic se pojavlja pri 20 do 50 odstotkih. V kar 90 odstotkih je šepanje posledica obolenja na parkljih. Povzroča dolgotrajne bolečine, poslabša normalno vedenje krav in povzroča ekonomske izgube.

Številne znanstvene študije so dokazale, da se količina mleka pri kravah molznicah zmanjša že štiri mesece pred odkritjem šepanja, količina mleka pa je manjša še pet mesecev po zdravljenju. Skupno povprečno ocenjeno zmanjšanje prireje mleka v 305-dnevni laktaciji, je približno 360 kilogramov, kar pa ni zanemarljiva količina. Večino obolenj parkljev rejci opazijo šele takrat, ko je že spremenjeno gibanje živali.

Šepanje pri kravah je običajno posledica medsebojnega delovanja različnih dejavnikov. Eden ključnih so tla, pri čemer so posebej problematična trda betonska tla. Ta povečujejo tveganje za poškodbe parkljev. Znanstvene raziskave so pokazale, da je več kot 80 % krav, ki se zadržujejo na betonskih tleh, med opazovanjem utrpelo vsaj en primer obolenja parkljev.

Prenatrpanost v hlevu – dejavnik tveganja za šepanje

Delež obolenja parkljev je bil manjši (55–60 %) pri kravah, ki so nastanjene na slami oziroma globokem nastilju.

Nekatere študije so potrdile, da ima uporaba gumijaste podlage na blatnih hodnikih pozitiven vpliv na hojo krav, ki že kažejo znake šepanja. Poleg tega tveganje za šepanje povečuje tudi krma, zlasti količina in vrsta koncentrirane krme. Krave, ki so v čredi nižje na hierarhični lestvici, ležijo manj in dalj časa stojijo pri miru kot tiste višje rangirane. To povečuje njihovo tveganje za bolezni parkljev. K temu lahko dodatno prispeva tudi prenatrpanost v hlevu, ki otežuje dostop do prostora za počitek.

Za preprečevanje obolenj parkljev je ključna pravilna in redna korekcija parkljev. Raziskave kažejo, da se obolenja pojavljajo redkeje, če rejci parklje obrežejo vsaj dva- do trikrat na leto. Pri tem je izjemnega pomena, da je korekcija izvedena strokovno, saj lahko nepravilni posegi povzročijo več škode kot koristi.

Korekcijo parkljev je priporočljivo opraviti tudi pri telicah, in sicer pred prvo telitvijo. S tem ukrepom se bistveno zmanjša pojavnost šepanja, ki je pri prvesnicah pogost vzrok za izgube.

Strokovnjaki priporočajo, da se korekcija parkljev pri dojiljah izvede vsaj enkrat na leto, po potrebi pa tudi pri živalih, ki že kažejo znake šepanja.

Na žalost šepanja v nekaterih rejah še vedno ne obravnavajo kot resen problem, saj krave z obolenjem parkljev pogosto še vedno prirejajo mleko. Zaradi tega rejci ukrepajo šele, ko krava obleži, saj prizadete živali zaradi bolečin večino časa preležijo. V najboljšem primeru takrat sledi dolgotrajno in drago zdravljenje, v najslabšem pa je potrebna usmrtitev živali.

Zato je nujno redno opazovanje živali ter usposabljanje rejcev za zgodnje prepoznavanje znakov šepanja. Hitra reakcija in pravočasen veterinarski poseg sta ključna za zmanjšanje izgub in dobrobit živali.

Praktične prednosti urejenega izpusta za molznice

Strokovnjaki na podlagi raziskav trdijo, da poškodbe skočnega sklepa lahko preprečijo z mehkejšimi in bolj vzdrževanimi površinami za ležanje. Ter tudi s primernejšim obrokom za molznice. Čeprav zmanjšanje koncentrirane krme v obroku lahko zmanjša tveganje za pojav šepanja, pa lahko poveča potrebe po energiji pri visoko produktivnih molznicah. Zato ostaja izziv v iskanju pravega ravnotežja med izbiro primerne krme in zadostnim vnosom energije.

Rejci, ki dobro skrbijo za svoje živali, za higieno in čistočo hleva ter ležišč ter dobro opazujejo svojo čredo in pravočasno ukrepajo imajo manj težav s šepanjem živali. Tisti, ki sami opravljajo korekcijo parkljev pa morajo nujno prepoznati najpomembnejša bolezenska obolenja na parkljih. Zmanjševanje in odpravljanje šepanja ostaja prvi in najpomembnejši ukrep za izboljšanje počutja krav molznic. V praksi se kljub številnim opravljenim študijam stopnja šepanja še ne zmanjšuje.

Dobrobit za živali in finančna podpora za kmetije

Za ohranjanje zdravja parkljev je zelo priporočljiva paša ali vsaj urejen izpust. Paša je ključnega pomena za dobro počutje živali, saj jim omogoča naravno gibanje in dostop do sveže trave. Poleg koristi za počutje pa ureditev izpusta za krave molznice prinaša tudi praktične prednosti. To pa so plačila v okviru podintervencije 5.11.2 DŽ-govedo.

Kravam je treba skozi vse leto zagotoviti stalen ali izmenični dostop do izpusta. V njem morajo biti vsaj dve uri na dan. Ureditev izpusta mora ustrezati strogim standardom, ki določajo minimalen prostor na žival. Preprečujejo izlivanje, izpiranje ali odtekanje izcedkov v površinske ali podzemne vode oziroma okolje.

Pomembno je upoštevati, da se v izpustu, v nasprotju s pašnikom, živali zadržujejo na bistveno manjši površini. To pa vodi do večje točkovne obremenitve tal z izločki. Težavo dodatno poslabšujejo meteorne vode, ki lahko povzročijo poplavljanje in onesnaženje. Neutrjeni izpusti so zato neprimerni. Tla so namreč pogosto premočena, močno zgažena in onesnažena, kar lahko negativno vpliva na zdravje parkljev. Za optimalne razmere je zato nujno zagotoviti ustrezno utrjen in dobro urejen izpust.