Zaščita in izboljšanje počutja rejnih živali je v številnih gospodarsko bolj razvitih državah po svetu, vse bolj pomemben del živinorejskih sistemov in živilskih verig preskrbe s hrano. Med dobrim počutjem živali in učinkovitim kmetovanjem pa obstajajo tudi finančne koristi za družbo in za rejce. Sem spadajo povečanje dobičkonosnosti, manjše izgube v reji, izboljšanje zdravja in kakovosti proizvodov, boljša odpornost na bolezni ter manjše tveganje za zoonoze in bolezni, ki se prenašajo s hrano. S tem je povezano zadovoljstvo kmetov in prispevek k družbeni odgovornosti ter možnost, da od potrošnikov zahtevajo višje cene za svoje izdelke/pridelke.

Pet svoboščin živali

Pet svoboščin živali (odsotnost lakote, žeje in podhranjenosti, odsotnost bolečin, poškodb in bolezni, preprečevanje strahu in neugodja, možnost izvajanja živalski vrsti značilnega vedenja, zagotovitev primernega okolja  – bivalni pogoji, ki nudijo zavetje in udoben prostor za počitek) je vplivalo na razmišljanje glede počutja živali na mednarodni ravni.

Te svoboščine so bile tedaj absolutne ali temeljne, v zadnjih dveh desetletjih pa se je opazno povečalo znanstveno razumevanje bioloških procesov živali, ki so pomembni za razumevanje njihove dobrobiti. Negativne izkušnje namreč spodbujajo živali k vedenju, s katerim se izognejo ali zmanjšajo telesne poškodbe ali pa si npr. olajšajo okrevanje po poškodbi.

Države različno skrbijo za dobrobit

Te izkušnje ustvarjajo nujen odziv brez katerega živali ne bi preživele. Tudi začasna omilitev teh kritičnih vplivov za preživetje sama po sebi ne ustvarja pozitivnih izkušenj. To pa postavlja pod vprašaj splošno sprejeto predpostavko, da se bo žival dobro počutila, ko bodo ti negativni vplivi čim manjši. Živali namreč lahko doživijo tudi druge negativne učinke, ki vključujejo tesnobo, strah, paniko, jezo, nemoč, osamljenost, dolgočasje in depresijo. Te vplive pa pogosto lahko nadomestijo s pozitivni vplivi, ko se živali zadržujejo z drugimi živalmi v prostornem, spodbudnem in varnem okolju, ki jim omogoča, da se ukvarjajo s svojim – za vrsto – značilnim vedenjem, ki lahko ustvari različne oblike udobja in zaupanja.

Zavedanje o skrbi za dobro počutje živali je različna med posameznimi državami. Ponekod je skrb za dobrobit dobro razvita, imajo pa tudi posebne označbe živil, ki označujejo boljše pogoje reje in višje standarde reje, kar pomeni, da je tako naravnana tudi njihova zakonodaja. Še vedno pa razmere v nekaterih državah ne prepoznajo, da potrošniki vedno bolj stremijo k izdelkom iz živalim prijaznim rej, pa tega potenciala ne znajo izkoristiti.

Kupci zaskrbljeni glede načina reje živali

V EU so kupci večino zaskrbljeni glede počutja živali v rejah, kar so dokazale številne študije. To področje jih zanima, kar kaže na velik potencial ali možnosti za kmete in trgovce, da med seboj sodelujejo in to tudi izkoristijo.

Večina kmetov svojim živalim nudi najboljše možne življenjske pogoje. Zanemarjene in preplašene živali, ki so šibkega zdravja ne morejo izkoristiti svojega proizvodnega potenciala tako kot zdrave, za katere je dobro poskrbljene. Pri tem torej ne gre le za kmečko logiko ampak tudi za ekonomsko. Dobro počutje pomeni dobro ekonomičnost reje in tega se večina rejcev zaveda.