Dairy Global poroča, da po petih mesecih intenzivnih pogajanj, danska vlada uvaja davek na ogljik v kmetijstvu, ki ga bodo v prihodnje plačevali kmetje.

Od leta 2030 se bo ta podnebni davek na kmetijstvo zaračunaval pri 300 danskih kronah (40 €) na tono proizvedenega ekvivalenta ogljikovega dioksida CO2e, do leta 2035 pa se bo povečal na 750 danskih kron (100 €).

Osnovni odbitek ali davčna olajšava v višini 60 % bo uporabljena za povprečne izpuste od različnih vrst živine. To naj bi zagotovilo ekonomsko prednost podnebno učinkovitim kmetom. Po tem znižanju bodo kmetje leta 2030 plačali 120 danskih kron (16 €) na tono CO2e, leta 2035 pa 300 danskih kron.

Danska je velika izvoznica mlečnih izdelkov in prašičjega mesa. Izpusti iz kmetijstva pa predstavljajo 22,4 % skupnih izpustov ogljika v državi, v primerjavi s 15,6 % pred desetimi leti.

Kar zadeva število, ima Danska 547.000 krav molznic na 2300 kmetijah, ki priredijo 5,87 milijarde kg mleka na leto. Ima okoli 900.000 glav govedi ter 11,5 milijona prašičev.

Kako bo davek vplival na proizvodnjo ogljika?

Strokovnjaki verjamejo, da bo davek na ogljik v prvem letu delovanja zmanjšal proizvodnjo ogljika za 1,8 milijona ton. To bo Danski omogočilo, da doseže svoj cilj zmanjšanja svojih skupnih izpustov za 70 %.

Ta drzna poteza prihaja s sporazumom med koalicijsko vlado in številnimi danskimi kmetijskimi organizacijami. Verjetno pa mu bodo sledile še druge države.

Dansko združenje mlekarjev je izrazilo zadovoljstvo nad jasnostjo, ki jo tristranski sporazum prinaša proizvajalcem mleka. Rejec krav molznic Steen Norgaard Madsen, je dejal: “Priporočila, kako na Danskem delati s podnebjem, biotsko raznovrstnostjo, gozdovi in pitno vodo hkrati, so zgodovinska. Brez dvoma bo to vneslo spremembe na kmetije, vendar so danski rejci usposobljeni in že v procesu zmanjševanja ogljičnega odtisa. Zdaj se bomo osredotočili na to, kako se bo sporazum izvajal, če se bo z njim strinjal danski parlament.”

Zbrana sredstva iz davka

Denar, zbran s tem podnebnim davkom, naj bi se vrnil v kmetijski sektor za krepitev zelenih pobud in podnebne tehnologije. Izvedeni so bili pozivi, da se zagotovi ureditev tega pobiranja davkov in da se lahko uskladi s sistemom trgovanja z izpusti na ravni EU.

Peder Tuborgh, izvršni direktor Arla Foods na Danskem, je dejal: “Skozi proces smo govorili, da si Arla, Arlini kmetje in Danci v bistvu želijo isto. In sicer, da imamo dobro dansko hrano visoke kakovosti in nizek podnebni odtis. Pozitivno je, da zdaj obstaja široko zasnovan sporazum, ki nam daje priložnost, da gledamo naprej.”
Poleg uvedbe davka na CO2 sporazum vključuje financiranje za zasaditev več gozdov na Danskem in povečano obnovo šotišč za zagotovitev čiste pitne vode.

Odziv kmetov na davek

Medtem so kmetje po vsem svetu komentirali davek na družbenih omrežjih. Nekateri so to označili za “pravi prelomni trenutek za kmetijstvo”. Medtem ko drugi pravijo: “Upoštevajte, da ta neumnost prihaja tudi k nam.” Kot pravijo zadnji gre za delo danske manjšinske vlade socialnih demokratov, ki jo podpira zelena stranka s ciljem, da kmeta izrinejo kmeta iz posla.”

Fotografije: Image by freepik