Na kmetiji »pr Kržaj« (Metke Hafner Zupančič) v Žabnici

Na kmetiji Hafner so bile do konca leta 2017 živali (krave in plemenske telice) nastanjene v hlevu, kjer so bile privezane, brez večje možnosti gibanja in udobja. Kljub temu je takrat rejec Tine Hafner, ob pomoči družinskih članov uspel pri živalih doseči največji možni proizvodni in genetski potencial. V želji po izboljšanju pogojev reje, so na kmetiji zgradili nov, sodoben hlev za krave molznice, kjer so proste, molža pa robotska. Mesec dni pred selitvijo črede, v začetku decembra 2017 se je zgodila tragična nesreča, v kateri se je nosilec kmetije in mladi prevzemnik Tine, hudo poškodoval.

Kmetija in čreda vrhunskih živali je bila praktično čez noč predana v oskrbo njegovi ženi Metki Hafner Zupančič. Z nadčloveškimi napori, borbenostjo in izjemno željo je prevzela vlogo hudo poškodovanega moža Tineta, s ciljem nadaljevati s kmetovanjem in tržno prirejo mleka ter rejo vrhunskih živali črno bele pasme, čeprav se je pred tem profesionalno ukvarjala z vrtnarstvom.

Metka je morala čez noč stopiti v Tinetove čevlje in začeti z upravljanjem kmetije, črede ter se priučiti vseh vsakdanjih rutinskih opravil. Z bolečino se spominja, kako je ostala brez moža, njuni majhni hčerkici pa brez očeta. Začeti je morala z managementom in delom na kmetiji, na kateri je morala sprejemati številne strateške odločitve.

»Tine se je ponesrečil, ko je bil hlev že grajen. Bilo je zelo težko, vendar smo bili vsaj na začetku polni upanja, da bo preživel in se pozdravil. Zato sem pustila delo v vrtnariji pri očetu, od katerega sem nameravala prevzeti podjetje. Po nesreči sem se morala vsega naučiti in speljati tehnični prevzem hleva, urediti dokumentacijo in končna plačila do podjetij, ter vložiti dokumentacijo za nepovratna evropska sredstva, ki so jih odobrili Tinetu za novogradnjo hleva. Če ne bi bilo novega hleva, bi s časom rejo krav molznic najverjetneje opustila, tako pa je bila naložba tako velika, da to sploh ni bila izbira. Poleg tega je bil star hlev tako poln, da je bila selitev krav nujna. S prevzemom in nadaljevanjem prireje mleka na nek način živim tudi Tinetove sanje,« se Metka v mislih vrne nazaj v času.

IZGUBA LJUBLJENE OSEBE

»S kravami molznicami prej nisem imela veliko izkušenj, saj je bilo vrtnarstvo in še vedno je, moja velika strast in spominjam se, ko mi je Tine nekega dne rekel, da potrebuje pomoč pri molži. Prihitela sem na pomoč in poleg ostalih krav v hitri delovni vnemi želela pomolsti visoko brejo telico tik pred telitvijo. Kako sva se smejala,« si prikliče nasmeh na obraz. »Danes seveda vem bolje, vsega sem se naučila, tudi vožnje in dela s traktorjem, saj prej zaradi svojega poklica nisem bila toliko vpeta v delo na kmetiji. Takrat sem bila na preizkušnji in po nesreči je bilo res naporno, predvsem čustveno in tudi fizično, pa vendar smo verjeli v ozdravitev. Tine je pozimi občasno opravljal zimsko službo, tistega usodne dne pa se je pri tem opravilu prevrnil s traktorjem.

Nepoškodovan je uspel priti iz traktorja, ko je v naslednjem trenutku vanj trčil taksist in mu zadal poškodbe, ki so se kasneje izkazale za usodne. Doživel je srčni zastoj posledično pa utrpel možganske poškodbe in skoraj tri leta neodziven preživel v bolnišnici, nato pa se za vedno poslovil, star še ne 36 let. Upanje na to, da se bo pozdravil sem ohranjala kar nekaj časa, kljub temu, da so me zdravniki takoj soočili z realnostjo, da Tine, če bo preživel, ne bo nikoli več takšen kot je bil.

S tem dejstvom se nisem mogla sprijazniti in težko je podoživljati tisto obdobje ter stisko in čustveno borbo znotraj sebe,« pove Metka, ki ji v trenutku, ko mimo hleva pelje rešilec na intervenciji, za hip zastane beseda. »Te travme v resnici ne bom nikoli prebolela,« pravi. »Takšna tragedija te zaznamuje za vse življenje, pa čeprav sem si danes uspela dokaj lepo urediti življenje, tudi s pomočjo svoje borbenosti in pomoči prijatelja in zdajšnjega partnerja Petra, ki mi je in mi stoji ob strani ter pomaga pri delu, za kar sem zelo hvaležna.«

Ob veliki podpori svojih in Tinetovih staršev, sorodnikov, sosedov in prijateljev, je bilo lažje, čeprav še vedno težko, saj se je borila s čustvi v procesu žalovanja. »Bila sem v stiski. Človeku ki čez noč ostane sam, ni lahko. To čustveno stanje, nemoč in umirajoče upanje te izčrpavajo in to so teme o katerih premalokrat na glas govorimo.

ODNOSI V DRUŽINI

Tinetova starša sta se zavedala težkega položaja v katerem se je znašla družina. Metkin tast Vinko je vedel, da bi bilo z živinorejo na kmetiji konec, če Tine pred nesrečo ne bi postavil novega hleva. In čeprav je Vinko po eni strani tradicionalist je po drugi zelo odprt in razumevajoč. »Nekoč mi je dejal: ‘Med vojno so šli mladi moški v vojsko in veliko se jih nikoli ni vrnilo domov. Ženske so tako ostale same na kmetijah in takrat je veljalo, da so hitro našle drugega moškega, da je kmetija obstala.’ S tem mi je želel povedati, da ne bom zmogla sama in, da ne bom obsojana, če bo na dvorišče kmetije prišel drug moški. In ko je po spletu okoliščin na kmetijo prišel Peter, ga je Tinetova družina sprejela. In velikokrat pravim, da je bilo že očitno tako usojeno.«

Ob tem spregovoriva o finančni varnosti, na katero ljudje prepogosto pozabljamo. »Kaj če me jutri več ne bo? Na kmetiji je to še bolj pomembna tema sploh, če si v kakšni veliki naložbi, s kreditom povrhu, s katero se zavežeš k delu, kot je bilo v mojem primeru. Vedno ostajajo še druge poti in sklicevanje na višjo silo, veliko kmetij pa se vendarle verjetno zapre, ker ženske ali moški ne zmorejo sami ali pa ne vidijo izhoda. Če imaš neko finančno varnost je lažje in čeprav se na drugi strani boriš s čustvi ob žalovanju, te vsaj ne skrbi golo preživetje.

Verjamem, da so kmetje večinoma zavarovani, bi si pa z višjim finančnim nadomestilom v primeru nesreče ali bolezni lažje privoščili potrebno delovno silo. Jaz sem hvaležna za vso pomoč, tudi za sicer nizko Tinetovo pokojnino, ki jo po njem prejemata najini hčerki. Kmetje moramo biti zavarovani in na to gledati kot na naložbo, ne pa kot strošek. Po njegovi nesreči sem spremenila svoje zavarovanje in precej dvignila zavarovalno premijo, saj sem si rekla: Metka, kaj če še tebi kaj zgodi? Kako bosta potem hčerki preživeli? Kmetijstvo je tvegan poklic.« Metka namreč dela z vso kmetijsko mehanizacijo, vozi traktor, dela na njivi, se giblje med kravami in zato ocenjuje, da vedno obstaja velika možnost za nesrečo.

SLOVO OD OČETA

Kljub že večletnemu delu z molznicami in vrhunskimi rezultati, ki jih pri tem dosega, njeno srce ostaja v vrtnarstvu. »Priznam, da včasih težko delam s kravami, predvsem zato, ker jih ne morem izklopiti. Z njimi si v mislih vedno in povsod. Pa ne gre za to, da nisem vajena trdega dela, kar prireja mleka vsekakor je, ampak enostavno to postane del tebe, tvojega življenje,« opisuje Metka, ki jo vaščani upravičeno imenujejo ‘železna Lady’. Odlikuje jo borben karakter, ima izpit za tovornjak s prikolico, ki ga je pred Tinetovo nesrečo redno vozila, narejen ima tečaj osemenjevanja in svoje delo odlično opravlja – indeks osemenitev v čredi je 1,5. Poprime za vsako delo in tudi, če je težko, stisne zobe in nadaljuje brez predaje.

Po moževi smrti je bila kmalu spet na preizkušnji, saj se je poslovila še od hudo bolnega očeta, ki ga je premagala huda in zahrbtna bolezen, ki ga je pred smrtjo povsem paralizirala. »Dolgo sem prebolevala njegovo diagnozo in bolezen. Nešteto dni sem prejokala, ko sem se vozila domov z dela v vrtnariji, ki bi jo morala po njem prevzeti. Med tem, ko sem se pripravljala na »prevzem«, se je ponesrečil Tine, življenje se mi je obrnilo na glavo, vrtnarijo pa je prevzel moj brat.«

Metka kljub tragični zgodbi ostaja pozitivna, nasmejana in nadvse prijetna sogovornica, ki ne ovinkari, pove kar ji leži na duši in se rada uči. »Zelo sem učljiva, največ pa se naučim s pomočjo opazovanja,« pove in prizna, da se sooča z nekaj poklicne vrtnarske deformacije. »Stremim k temu, da  imam vse urejeno. Prej sem dolgo časa vso pozornost posvečala okolju in prostoru v katerem krave bivajo, namesto, da bi raje opazovala njihovo vedenje. Za ta preskok sem potrebovala veliko časa, pa še vedno me rado zanese.« Hlev, okolica in kmetija so neizmerno urejeni, vsaka stvar ima svoje mesto, vse je čisto in lepo, kar še dodatno potrdi njeno redoljubnost.

Vendarle pa to niso njene besede, saj je zelo skromna in nerada govori o svojih dosežkih. Stvari jemlje takšne kot so in jih ne opredeljuje kot dobre ali slabe. S sistematičnim delom, veliko strokovnega znanja in izkušenj, z izredno zavzetim delom in pozitivnim odnosom do živali, ji je ob pomoči domačih na kmetiji uspelo obdržati kmetijo na ravni, kjer vzrejajo vrhunske plemenske živali z nadpovprečnimi proizvodnimi rezultati znotraj pasme in na nivoju celotne populacije krav v Sloveniji.

Vendar Metka takoj doda, da so krave živa bitja, kar pomeni, da tudi njim niso prihranjene nesreče ali bolezni, zato je pazljiva in nekoliko vraževerna. »Ne ukvarjam se preveč s številkami ali mlečnostjo, saj nočem, da bi me to spravljalo v slabo voljo v smislu, da ne delam dovolj dobro. Pravzaprav sovražim številke, razen takrat, ko kaj kupujem. Takrat pa sem zelo ostra in neizprosna pogajalka, predvsem glede popustov, saj je kmetija zame podjetje,« pojasni in pravi, da šteje le to, da si vesten in marljiv, rezultati pa pridejo sami od sebe.

Na kmetiji pogosto sprejema kmete, ki jih zanima kaj več o hlevu. »Temu se velikokrat želim izogniti, ampak potem se spomnim naju s Tinetom – tudi midva sva si ogledovala različne hleve po Sloveniji in v tujini ter kmetom »kradla« čas. In če bi naju vsak odslovil, bi imela z gradnjo precej težav, zato razkažem hlev, jim povem svoje izkušnje, kaj je v hlevu dobrega pa tudi kaj bi danes naredila drugače. Seveda ne zato, ker bi imela preveč časa ali, ker bi se želela izpostavljat, ampak preprosto zato, ker se mi to zdi prav.«

ODPRTA VRATA V PRIHODNOST

Zaveda se, da ima v reji še rezerve, tudi glede proizvodne zmogljivosti. »Še vedno se mi namreč zdi, da se preveč ukvarjam s tem, da je vse na kmetiji urejeno, čeprav mislim, da je to pomemben vidik kmetijstva, kot eden od pokazateljev kakovosti za potrošnike. »Kdo pa bo prišel na kmetijo in nekaj kupil, če je vse ‘na glavo’«. Z neposredno prodajo na domu se sicer ne ukvarjajo, pušča pa Metka pri tem odprta vrata.

»Na tem področju imamo kmetje v Sloveniji še veliko rezerve«. Opaža pa, da je v zadnjih letih napredek in da se kmetje opogumljajo. Sama si v prihodnosti želi izboljšati razmere za mlado živino, ki je v starem hlevu, a kot pravi čez noč enostavno ne gre. Pri takih projektih si omejen časovno, finančno in velikokrat tudi prostorsko.

V sodobnem hlevu (42 m x 21 m) za krave molznice imajo zdrave živali, tehnologijo, ki funkcionira, primeren krmni obrok in red. V njem so tri vrste ležalnih boksov (71), dva blatna hodnika, v ležalnih boksih je satje nastlano s kratko rezano slamo. Tla so polna – liti asfalt, čisti jih robot, ki skrbi za odgnojevanje. Na molznem robotu se trenutno molze 60 krav, največ se jih je molzlo tudi že 71, kar je preveč, saj je bil robot preobremenjen, zato se krave z več mleka niso mogle večkrat pomolsti.

Slamo kupujejo v Avstriji, dokupiti morajo tudi seno, saj doma večinoma pridelajo le koruzo za silažo in travo za travno silažo. »Krmni obrok računa Peter. Hlev je gradilo podjetje wolf sistem, naložba z zunanjo laguno pa je znašala 500.000 evrov. Z obeh strani je odprt, vendar glede na vremenske razmere zaščiten s protivetrnimi mrežami in rolojem. Je zračen, ima odprto sleme, zato je v njem zelo dober zrak, sploh če zapiha.«

»Včasih, ko mi kaj ne gre, pomislim kako bi Tine to rešil, pa si rečem, čakaj Metka, njega ni več. Ti moraš sama narediti, tako kot ti misliš, da je najboljše,« priznava, hvaležna za vse, ki so ji in ji stojijo ob strani in za svoji hčerki, ki sta dopolnili že 11 in 14 let. »Starejša pozna vse krave po imenih in vse njihove sorodstvene povezave – res je prava živinorejka. Kljub vsemu je prihodnost negotova, saj odločitev za prevzem kmetije ni lahka in težko je reči, če se bo katera od deklet želela ukvarjati s tem. Pomembno je le, da pustim odprta vrata in ne strašim same sebe, kaj se bo zgodilo, in le pustim času čas.«

Tabela: Podatki s kmetije Hafner (Metke Hafner Zupančič) med leti 2005-2023

V čredi imajo kravo, ki je nedolgo nazaj presegla mejo 100.000 kg mleka v življenju – krava SI 13524270 ZEMA ter njeno hčer kravo SI 94091218 ZORA , ki je namolzla že 95.523 kg mleka. V čredi je tudi ena bikovska mater, krava SI 04746821 ZUBA 62 z izjemnimi plemenskimi vrednostmi (PV12 za SSI = 147,2; PV12 za IBM = 155,1 – krava je kot prvesnica dobila 83 točk za okvir, 83 za noge, 83 za vime in skupno 83 točk. Poleg tega imajo tudi pet potencialnih bikovskih mater po plemenski vrednosti.

»Na kmetiji Hafner (Metke Hafner Zupančič) se že več desetletij ukvarjajo s tržno prirejo mleka in rejo vrhunskih plemenskih živali črnobele (ČB) pasme. Na tej kmetiji že več kot 25 let sistematično vzrejajo najboljše krave ČB pasme, saj so jih osemenjevali z najboljšimi biki ČB pasme iz Slovenije in tujine. Iz te črede smo v teh letih dobili precej bikovskih mater (krav, ki so matere bodočih bikov za osemenjevanje), odličnih plemenskih krav in telic ČB pasme, ki so predstavljale Gorenjsko na različnih regijskih razstavah in Slovenijo na državnih razstavah ČB pasme oz. v okviru Kmetijsko živilskega sejma v Gornji Radgoni,« je povedala Marija Klopčič z Biotehniške fakultete in strokovni tajnik za črnobelo pasmo.