Francija odločno nasprotuje sporazumu o prosti trgovini med Evropsko unijo in petimi južnoameriškimi državami, znanimi kot Mercosur. Po desetletjih pogajanj ta sporazum še naprej povzroča polemike in razhajanja. Prejšnji mesec je na stotine kmetov v Franciji in drugih evropskih državah protestiralo proti dogovoru, ki vključuje Brazilijo, Argentino, Paragvaj, Urugvaj in Bolivijo.

Kaj je sporazum Mercosur?

Sporazum o prosti trgovini Mercosur je namenjen odpravi skoraj vseh tarif na izdelke, s katerimi trgujejo medsebojni bloki podpisnic. Njegov cilj je ustvariti eno največjih območij proste trgovine na svetu. Ta bi zajemala 750 milijonov ljudi in približno petino svetovnega gospodarstva.

Politični odločevalci navajajo le pozitivne lastnosti sporazuma, in sicer olajšan izvoz avtomobilov, strojev, pesticidov, farmacevtskih izdelkov, vina in sira. Hkrati bi evropski trg pridobil dostop do cenejših avtomobilskih delov in živilskih izdelkov iz južnoameriških držav. Kje pa tičijo njegove slabosti?

Zakaj mu kmetje nasprotujejo?

Številni evropski kmetje opozarjajo, da bi dogovor lahko ogrozil evropsko kmetijsko dejavnost in prinesel nepošteno konkurenco. »Imamo stroge predpise za pridelavo hrane glede količine in kakovosti. Južnoameriške države takšnih predpisov nimajo. To pa je tudi glavni razlog za naše nasprotovanje« je povedal Stéphane Joandel, francoski rejec krav molznic in generalni sekretar kmetijskega sindikata.

»Od evropskih kmetov ne moremo zahtevati spoštovanja vseh normativov. Kako vendar, če na naš trg uvažamo izdelke, ki ne upoštevajo dobrega počutja živali, okoljskih standardov ali delovne zakonodaje,« je dodal.

Kmetje pozivajo k uvedbi t. i. zrcalnih klavzul, ki bi zahtevale, da tuji proizvajalci spoštujejo enake standarde, kot veljajo za evropske. Evropska komisija zagotavlja, da bodo države Mercosurja morale spoštovati pravil. Nedavno poročilo pa opozarja, da Brazilija niti slučajno nima ustreznih mehanizmov za zagotavljanje, da meso s hormoni, ki so v EU prepovedani, ne bi prišlo na evropski trg.

Kdo pridobi in kdo izgubi?

Po mnenju ekonomistke Charlotte Emlinger, ki je specializirana za trgovino in kmetijstvo, bodo največje koristi od sporazuma imeli sektorji predelovalne industrije, kot so avtomobilski, farmacevtski, strojni in tekstilni. Francoski vinarji in sirarji pa bodo imeli boljši dostop do južnoameriških trgov.

Na drugi strani pa bi evropska kmetijska dejavnost lahko utrpela znatne izgube zaradi uvoza cenejših proizvodov, ki ne spoštujejo enakih okoljskih in proizvodnih standardov.

Poraženci in omejen vpliv sporazuma

Med največjimi poraženci sporazuma sta govedorejska in perutninska dejavnost, pojasnjuje Charlotte Emlinger. Kljub temu meni, da bo vpliv sporazuma Mercosur na evropski trg razmeroma omejen.

»Dogovorjeno je bilo znižanje carin za določeno količino izdelkov, na primer za sorazmerno majhno količino govejega mesa – približno 99.000 ton. To predstavlja le 1,2 % evropske porabe govejega mesa. Kar pomeni, da bo vpliv na trg minimalen,« je izjavila za Euronews.

Emlingerjeva je poudarila, da je jeza kmetov razumljiva in celo legitimna. »Kmetijstvo je gospodarsko zelo krhka dejavnost, ki se je v zadnjem času soočala z izzivi, kot so bolezni in neugodne vremenske razmere. Mercosur je bolj tista zadnja kaplja, ki je prevesila tehtnico, ne pa temeljni razlog za težave,« je dodala.

Države podpornice

Trgovinski sporazum Mercosur podpirajo številna pomembna evropska gospodarstva, kot so Nemčija, Portugalska in Španija.

»Ali želi Evropska unija ostati izolirana, ali pa želi v tem specifičnem geopolitičnem kontekstu – še posebej po volitvah v ZDA – razširiti mrežo trgovinskih sporazumov s tretjimi državami, da bi ohranila svoj gospodarski in trgovinski vpliv? Mislim, da je odgovor zelo jasen,« je dejal Luis Planas Puchades, španski minister za kmetijstvo.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je prav tako izrazila močno podporo sporazumu, ki ga je označila za “dogovor velikega gospodarskega in strateškega pomena”.

Kdo mu nasprotuje in možnost blokade

Med nasprotnicami sporazuma Mercosur so Francija, Poljska, Avstrija in Nizozemska. Francija še posebej odločno nasprotuje podpisu, saj izraža pomisleke glede vpliva na evropsko kmetijsko dejavnost ter okoljske in delovne standarde v državah Mercosurja.

Na začetku decembra je spodnji dom francoskega parlamenta skoraj soglasno glasoval proti trgovinskemu dogovoru z Mercosurjem, kar je bil redek prikaz enotnosti v politično razdeljeni Franciji. Kljub temu je bilo glasovanje zgolj simbolične narave.

Če želi Francija blokirati sporazum, mora zbrati podporo vsaj treh držav članic EU, ki skupaj predstavljajo najmanj 35 % prebivalstva Unije. Trenutno ji ob strani trdno stoji le Poljska. Da bi dosegla potrebni prag za blokado, mora Pariz prepričati še dve veliki državi, kot sta Italija in Romunija.

Vrh Mercosurja in nadaljnji koraki

Na vrhu Mercosurja, ki je potekal 5. in 6. decembra v Urugvaju, so se Evropska unija in skupina latinskoameriških držav Mercosur dogovorili o ključnih pogojih sporazuma o prosti trgovini. Če bo ta pogodba dokončno sprejeta, bo njena implementacija trajala več mesecev, morda celo let. Kljub temu njihov dogovor za evropske nasprotnike še zdaleč ni končna zgodba. Francija vodi skupino držav, ki se še vedno upirajo ratifikaciji, saj mora sporazum potrditi vseh 27 držav članic EU, preden stopi v veljavo.

Von der Leyen o koristih in zaščitnih ukrepih

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je ob predstavitvi sporazuma naslovila je tudi evropske kmete in druge skeptike. Vključno s tistimi v Franciji, ki sporazumu nasprotujejo. Von der Leyen je izpostavila, da bi približno 60.000 evropskih podjetij, ki izvažajo v regijo Mercosur, imelo koristi od znižanih tarif, poenostavljenih carinskih postopkov in preferencialnega dostopa do ključnih surovin. »To bo ustvarilo ogromne poslovne priložnosti,« je dejala.

Obenem je skušala pomirili kmete: »Vaše skrbi smo slišali in ukrepali v skladu z njimi. Ta sporazum vključuje trdne zaščitne ukrepe za varovanje vašega preživetja.«

Velike besede brez prave teže. Dejstvo ostaja, da evropski kmetje preprosto ne morejo konkurirati nizkim stroškom pridelave v latinskoameriških državah. Sporazum Mercosur jih bo potisnil na rob preživetja, če ne celo v propad – kar se zdi kot prikriti cilj evropske politike, ki postavlja interese izbranih gospodarskih elit pred skrb za kmetijstvo in prehransko suverenost svojih držav.

In kje je v tem kontekstu Slovenija? Medla in neodločna. Namesto da bi jasno izrazila stališče, čaka na dogovorjena pogajalska besedila, na podlagi katerih bo pripravila svoj predlog stališča. Tako ostaja med pasivni opazovalci, namesto da bi aktivno branila interese svojih kmetov in podeželja.