Kirurška kastracija pujskov je v EU še vedno dovoljena do sedmega dne starosti brez anestezije ali analgezije. Gre za občutljivo temo, ki povezuje dobrobit živali, zakonodajo, veterinarsko prakso in ekonomiko reje. »Uporaba anestetikov in analgetikov bolečino delno omili, vendar je učinek različen med živalmi, bolečina in stres pa nista popolnoma odpravljena. Postopek zahteva več časa, strokovnega nadzora in stroškov – lahko tudi do 13 evrov na žival,« pojasnjuje prof. dr. Milena Kovač z Enote za prašičjerejo Biotehniške fakultete.

Direktiva 2001/93/ES določa, da lahko kastracijo po sedmem dnevu starosti izvaja le veterinar, in sicer pod anestezijo z dodatno podaljšano analgezijo.

Evropska unija je za leto 2018 napovedovala popolno ukinitev kirurške kastracije brez uporabe sredstev za lajšanje bolečin, vendar spremembe še niso bile realizirane.

Prof. dr. Milena Kovač navaja, da je v 24 državah članicah EU, vključno z Združenim kraljestvom, kirurško kastriranih okoli 83 % pitancev.

Večina zahodnoevropskih držav je že uvedla zakonsko prepoved kastracije brez lajšanja bolečin, medtem ko vzhodne članice večinoma sledijo minimalnim zahtevam EU, kar pogosto opravičujejo z nižjimi stroški prireje.

Kirurška kastracija predstavlja boleč poseg in prinaša tveganja za zdravje in dobrobit živali. Po drugi strani pa pri nekastriranih merjascih, zlasti pri težjih klavnih masah (nad 100 kilogramov), obstaja povečano tveganje za pojav spolnega vonja in okusa mesa, kar potrošniki praviloma zavračajo. Poleg tega so merjasci proti koncu reje bolj nagnjeni k agresivnemu vedenju in poškodbam, kar vpliva na kakovost trupov in tržno vrednost mesa.

Na slovenskem kmetijskem ministrstvu pojasnjujejo, da Direktiva Sveta 2008/120/ES določa minimalne standarde varstva živali in ne preprečuje, da bi države članice uvedle strožje ukrepe. Zato Slovenija z novim zakonom izrecno prepoveduje izvajanje kirurške kastracije pujskov do sedmega dne starosti brez uporabe anestezije in analgezije.

Rejci zato zahtevajo uvedbo prehodnega obdobja, dokler velja obstoječa zakonodaja Evropske unije. V tem času pa je treba zagotoviti, da bodo rejci lahko sami izvajali kirurško kastracijo pujskov z uporabo anestezije ali analgezije. Strinjajo pa se, da predhodno opravijo ustrezno usposabljanje v trajanju do 20 ur.

PREDNOSTI, TVEGANJA IN STROŠKI

V prehodnem obdobju naj bo kirurška kastracija z anestezijo ali analgezijo prostovoljna. Država naj s finančnimi in drugimi ukrepi rejce spodbuja k postopnemu prehodu, po vzoru nekaterih zahodnoevropskih držav.

»V Sloveniji je povprečna masa toplih klavnih polovic okoli 100 kilogramov, zato je za kakovost mesa še vedno potrebna kastracija merjascev. Analgetiki ali anestetiki bolečino sicer delno zmanjšajo in pospešijo celjenje, a je ta skupaj s stresom še vedno prisotna, obstaja pa tudi tveganje za pogin pujskov. Postopek poveča stroške, časovno obremenitev in potrebo po dodatni opremi. Če kastracijo izvaja veterinar, so stroški še višji,« pojasnjuje prof. dr. Milena Kovač.

V večini zahodnih držav EU lahko usposobljeni rejci (polnoletni, s tečajem do 20 ur) samostojno izvajajo kirurško kastracijo z uporabo anestetikov in analgetikov pod nadzorom pogodbenega veterinarja. V nekaterih državah je uporaba določenih anestetikov še vedno omejena izključno na veterinarje.«

Poudarja tudi, da države, v katerih je uporaba sredstev za lajšanje bolečin obvezna, zagotavljajo primerne finančne nadomestitve. Potrošniki v teh državah pogosto podpirajo dobrobit živali z nakupom mesa, označenega z znakom »dobrobit«, rejci pa prejmejo višjo odkupno ceno za take živali. Nekatere države pa nudijo tudi subvencije za opremo.

VETERINARJI KOT SVETOVALCI, REJCI KOT IZVAJALCI

»Po razpoložljivih podatkih naj bi najdaljše usposabljanje za izvajanje kirurške kastracije trajalo približno 17 ur, zato menim, da je predlog trajanja do 20 ur povsem primeren in zadosten. Gre za praktično znanje, ki ga usposobljeni rejci ob strokovnem nadzoru veterinarja lahko uspešno izvajajo. Postopek ni predmet visokošolskega ali podoktorskega izobraževanja, temveč specifična veščina, ki zahteva predvsem praktično usposobljenost in odgovoren pristop,« navaja Kovačeva in doda, da ima veliko slovenskih rejcev visoko stopnjo strokovnega znanja, saj so med njimi številni diplomirani inženirji kmetijstva z dolgoletnimi izkušnjami v praksi.

»Zato je smiselno, da se jim omogoči, da po kratkem tečaju prevzamejo določene rutinske posege, kot jih poznajo tudi v drugih državah EU.«

VPRAŠANJA PO UVELJAVITVI NOVEGA ZAKONA

Peter Pribožič, KGZ Ptuj, o razmerah v slovenski prašičereji po sprejetju zakona o zaščiti živali:

»Zakon o zaščiti živali je za rejce plemenskih svinj trenutno zelo velika ovira za nadaljnje delo, ker so stvari zelo nedorečene. S stališča biovarnosti, predvsem zaradi širjenja afriške prašičje kuge (APK), je kastracija, ki jo izvajajo veterinarske organizacije, zelo tvegana, saj je treba delo opravljati vsak dan.

Ali si iz biovarnostnih razlogov lahko dovolimo, da oseba, ki kastrira pujske, vsak dan obišče več hlevov in s tem povečuje tveganje prenosa bolezni. Ne le APK, temveč tudi drugih nalezljivih bolezni? Gre za vso potrebno opremo za izvedbo kastracije, ki se mora po vsaki uporabi razkužiti: obutev, obleke, prevozno sredstvo in drugo, kar dodatno povečuje nevarnost prenosa bolezni.

Po sprejetju zakona o zaščiti živali bi morali rejci, ki bodo sami izvajali kastracijo z anestezijo ali analgezijo, opraviti izobraževanja. Ali lahko v Sloveniji do 1. januarja 2026 vsem rejcem plemenskih svinj omogočimo izobraževanja? Po podatkih vlog za ukrepe kmetijske politike je teh rejcev okrog 1500. Ali je sploh pripravljen prilagojen program izobraževanja za rejce plemenskih svinj (veterinarski pomočnik) s strani Veterinarske fakultete? Koliko ur bo trajalo izobraževanje za rejce in kako bo predvideno praktično usposabljanje? Pomembno je poudariti, da tega izobraževanja ne gre enačiti z veterinarskim pomočnikom, zaposlenim v veterinarskih organizacijah. Vsa ta vprašanja bi morala biti razrešena že pred sprejemom zakona. Hkrati pa bi moralo biti določeno prehodno obdobje za izvajanje novih zahtev po njegovi uveljavitvi.«

PRAKTIČNO USPOSABLJANJE ZA VETERINARSKE POMOČNIKE

Po besedah prof. dr. Marine Štukelj z Veterinarske fakultete v Ljubljani sta vsebina in način izvajanja programa usposabljanja za veterinarske pomočnike, ki bodo opravljali kastracijo pujskov do 7. dne starosti, še v fazi priprave in usklajevanja.

»Veterinarski pomočnik je kvalificirana oseba, ki lahko po opravljenem usposabljanju izvaja kastracijo pujskov do 7. dne starosti ob uporabi anestezije in analgezije. Tak poseg lahko opravlja le oseba, ki je uspešno zaključila usposabljanje in je v pogodbenem razmerju z veterinarsko organizacijo s koncesijo.«

Program pripravlja Veterinarska fakulteta v sodelovanju z Veterinarsko zbornico Slovenije in Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). »Usposabljanje se bo začelo, ko bo Veterinarska zbornica Slovenije izkazala zadosten interes za izobraževanje tovrstnega profila oseb.«

Prof. dr. Marina Štukelj: »Program bo najverjetneje trajal približno 20 ur, kar je ravno toliko, da udeleženci pridobijo potrebna znanja, kompetence in kvalifikacijo za varno izvajanje postopkov.«

Kot pravi Štukljeva, tak obseg ur ni določen zaradi administrativnih zahtev, temveč zagotavlja kakovostno in praktično usposabljanje, ki veterinarskim pomočnikom omogoča strokovno in odgovorno delo pri živalih.

Peter Pribožič, KGZ Ptuj: »Rejci plemenskih svinj, ki so pred sprejetjem novega zakona opravljali kastracijo pujskov v svojih čredah, dobro poznajo postopek, ga skrbno izvajajo in imajo večletne pozitivne izkušnje. Poudarjajo, da pri kastraciji v prvih dneh po rojstvu, ko so pujski pod varstvom doječe svinje in zaščiteni z materinim mlekom, ne prihaja do težav niti izgub pujskov. Posebno pozornost namenjajo temu, da je postopek izveden humano in čuteče, pri čemer ne vznemirjajo niti pujskov niti plemenskih svinj.«

PROF. DR. MARINA ŠTUKELJ: PRAVILNO IZVEDENI POSTOPKI SO VARNI IN UČINKOVITI

V evropskih državah se za zmanjšanje bolečin pri kastraciji pujskov najpogosteje uporablja kombinacija analgezije in anestezije, pri čemer so smrtnost in varnost živali ključni dejavniki.

Za analgezijo se v članicah najpogosteje uporablja meloksikam, nesteroidno protivnetno zdravilo, ki je registrirano za prašiče tudi v Sloveniji. Kot lokalni anestetik se uporablja bodisi lidokain bodisi prokain, pri čemer je slednji registriran tudi v Sloveniji. Za inhalacijsko anestezijo se uporablja izofluran, ki je registriran v nekaterih EU članicah za uporabo pri prašičih. Pri varni uporabi teh metod smrtnost pujskov ne dosega 1 %.

Podatki iz znanstvene literature po posameznih metodah so naslednji:

• Splošna injekcijska anestezija (ketamin in azaperon): smrtnost lahko doseže do 28 %, če pujskov ne osamimo od svinje, dokler se popolnoma ne prebudijo. Ob primernih ukrepih je smrtnost lahko tudi 0 %. Zaradi dolgotrajnega prebujanja in visokega tveganja za pogin se ta metoda po Evropi praktično ne uporablja.

• Inhalacijska anestezija (izofluran): nemška študija iz leta 2022 na 11.574 pujskih je pokazala, da je 200 pujskov (1,7 %) doživelo zaplet po anesteziji, pri čemer jih je poginilo 11 (0,1 %), in sicer trije med anestezijo in osem v 24 urah po posegu.

V primerjavi s 1568 pujski, ki so bili kastrirani brez anestezije in analgezije, je v 24 urah po posegu poginilo šest pujskov (0,4 %). V petih drugih študijah na skupno 1155 pujskih, kjer so preučevali vpliv izoflurana, smrtnost ni bila zabeležena (0 %).

• Lokalna anestezija (prokain z ali brez adrenalina, lidokain): pogini zaradi uporabe lokalnih anestetikov za kastracijo pujskov niso pričakovani in v literaturi niso zabeleženi.

• Protibolečinska sredstva (analgetiki), registrirana za uporabo pri pujskih, prav tako ne povzročajo pogina.

»Podatki torej kažejo, da so pravilno izvedeni postopki z lokalno ali inhalacijsko anestezijo ter analgezijo varni in učinkoviti, smrtnost pujskov pa je izjemno nizka,« še dodaja prof. dr. Marina Štukelj.