Vsakoletni dan odprtih vrat Semenarne Ljubljana na Ptuju vedno privabi veliko število obiskovalcev, ki jih minuli vikend ni zmotilo pa jih ni niti petkovo deževje, v soboto pa je bilo vreme dogodku nekoliko bolj naklonjeno. Kmete, vrtičkarje ali pa zgolj ljubitelje vrtnarjenja ter cvetja, so na ptujskem vrtu zanimale predvsem novosti v ponudbi ter nasveti strokovnjakov o boleznih, škodljivcih in plevelih, ki so se letos zaradi velike količine padavin razbohotili po vrtovih in poljih.

Obiskovalcev pa seveda niso zanimala katerakoli semena, temveč semena sort nastalih iz avtohtonih izvornih semen, ki jih vzdržujejo in razmnožujejo v semenarni. Semenarna Ljubljana ima namreč prav na področju ohranjanja avtohtonih in udomačenih slovenskih sort veliko vlogo in tega se širša javnost čedalje bolj zaveda. Trend gre namreč v smeri trajnostnega razvoja ter vedno večje pridelave avtohtonih in domačih sort, s katerimi se lahko dokaj enostavno izboljša biotsko raznolikost vrst in sort poljščin ter vrtnin v kolobarju.

Na selekcijsko-poskusnem centru na Ptuju tako vzdržujejo 70 različnih sort vrtnin in poljščin, ki imajo avtohtono oziroma tradicionalno poreklo in so vpisane na sortni listi. V postopku vpisa na sortno listo pa vsako leto dodajo tudi nekaj preverjeno kakovostnih novosti. Letos so več pozornosti namenili črni soji z obronkov Pohorja ter haloškemu česnu, več pa v zapisu na 5. strani v 28. številki Kmečkega glasa, ki izide 11. julija 2018.