Na kmetiji Lančič, v Žihlavi, v občini Sveti Jurij ob Ščavnici, so minuli teden odprli nov hlev za plemenske svinje in vzrejo pujskov.Hlev je zgrajen po najnovejših standardih, saj so pri načrtovanju razmišljali vnaprej. Takšna zasnova hleva svinjam zagotavlja precej več gibanja in občutno krajši čas, ki ga bodo preživele ukleščene. »Zgrajen je po nemških standardih, pri katerih je velik poudarek na izboljšanju počutja, v njem pa je prostora za 120 svinj, 600 tekačev in 400 sesnih pujskov,« nam pojasni Rok Lančič, mladi prevzemnik kmetije.Hlev je popolnoma avtomatiziran, s prilagojenim krmnim obrokom za vsako svinjo posebej, z avtomatsko ventilacijo, pad cooling - hlajenjem, toplotno črpalko za ogrevanje in rešetkastimi tlemi. Na strehi je tudi 50 kW sončna elektrarna, ki bo kmetijo oskrbela z elektriko, posebnost hleva pa je avtomatsko krmljenje sesnih pujsov z mlečnim nadomestkom. Več pa v prihodnjem tednu.

Bodo kmetje v petek, 9. junija, končno uspeli v pogajanjih?Zadnja pogajanja z MKGP so se namreč ustavila na mrtvi točki, saj kmetje od postavljenih zahtev ne odstopajo, predstavniki vlade pa ves čas ponavljajo besede, da se nič ne da. Te besede so v bistvu ponovili že tolikokrat, da jim skoraj verjamejo že sami. Do sedaj niso ugodili še nobeni zahtevi kmetov, od MKGP pa kmetje niso prejeli nobenih predlogov, zagotovil ali rešitev.Smiselnost vseh nadaljnih pogajanj na resornih ministrstvih, vsaj glede na nično stopnjo napredka, postaja precej vprašljiva. Predstavniki kmetov so namreč po zadnjem protestu povedali, da dokler vlada ne umakne Uredbe o programu upravljanja območij Nature 2000 in novele o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali, v delu, ki se nanaša na spremembo nadzora rejnih živali, ne bodo ponovno sedli za pogajalsko mizo. Pa so. In tem dejansko izgubili delček ostrine in celo zaupanja. "Vztrajajte," jim kličejo slovenski kmetje, jih spodbujajo in računajo nanje ter jim zaupajo pravilne odločitve. Pogajanja se v tem času zdijo kot nekakšno sredstvo za pomiritev in umiritev kmetov, vlada pa verjetno računa na njihovo zaposlitev z obsežnimi poletnimi sezonskimi deli na kmetijah in s tem pomanjkanjem časa za stopnjevanje protestnih aktivnosti. In, če to resnično drži, potem so se verjetno nekoliko ušteli, ker kmetje še vedno ostajajo povezani kot že dolgo ne, v pričakovanju prihodnjega razvoja dogodkov.

Po večurnih pogajanjih v vladni stavbi so se srbski kmetje in predstavniki njihove vlade dogovorili naslednje: - Povišanje subvencij z 9.000 (76,76 evrov) na 18.000 dinarjev 153,52 evrov (6.000 (51,17 evrov) za dizelsko gorivo + 3.000 (25,59 evrov) neposredno);- Premija za mleko se zvišuje s 15 (0,13 evra) na 19 (0,16 evra) dinarjev za liter;- Poveča se nadomestilo za krave molznice s 30.000 (255,87 evrov) na 40.000 dinarjev (341,16 evrov) na kravo;- Letos bodo ukinili 50 odstotkov prispevka za odvodnjavanje, prihodnje leto pa v celoti;- Ureditev stanja pri uvozu mleka in mlečnih izdelkov;- Pogovor z mlekarnami;- Analize in razprave glede uvedbe mlečnih kvot;- Analiza načina organiziranja žitnega trga;- Uvedba modrega dizla s 1. januarjem 2024;- Takojšnji začetek pogovorov o novi kmetijski politiki in politiki subvencioniranja.Protest je zato ustavljen, kmetje so se že vrnili domov. Protestirali so pet dni, po sobotnih pogajanjih pa so umaknili barikade. V raziskavi Agrokluba je proteste kmetov tam podprlo 84,3 odstotka vprašanih.

Ker od srbske vlade niso prejeli odgovora na zahteve (navedene spodaj) niti uradnega vabila na pogajanja, so srbski kmetje danes zaostrili protest. Čeprav je njihova vlada v sporočilu za javnost zapisala, da je pripravljena kadarkoli nadaljevati razpravo o vseh vprašanjih, ki so pomembna za kmete, je to storila s figo v žepu, saj za zdaj še nihče z ministrstva ni kontaktiral nobenega od kmetov.Kmetje so napovedali, da bodo nadaljevali blokado ceste Zrenjanin - Novi Sad pri Aradcu, prva zapora ceste s kmetijsko mehanizacijo je bila predvidena danes ob 10. uri in naj bi trajala dve uri, napovedani pa sta še dve zaporedni zapori te ceste. V Braničevskem bodo zaporo premaknili na bencinski črpalki v Ljubičevem, nato na Moravski most in cestninsko postajo Požarevac. V središču Subotice je bilo včeraj parkiranih veliko traktorjev, pričakujejo pa prihod še več kmetov iz drugih okoliških naselij. Štrosmajerova ulica, ena najbolj prometnih v mestu, bo blokirana.Po poročanju nekaterih medijev so mlekarne, s katerimi kmetje sodelujejo, odpovedale odkup mleka tistim govedorejcem, ki so napovedali udeležbo na protestih. Poročali so tudi o razlivanju mleka.Kmetje odločeni v svojih zahtevahZaenkrat z ministrstva še nihče ni kontaktiral nobenega od kmetov, a njihove zahteve ostajajo enake. Zveza kmetijskih združenj Srbije je namreč včeraj pričela s protesti v več srbskih mestih, pravijo, da ne bodo popustili, dokler zahteve ne bodo izpolnjene, danes pa uradno začenjajo z blokado prometa. V Požarevcu se je včeraj zbralo približno 250 traktorjev, ki z blokadami nameravajo vztrajati do nadaljnjega. Več kot 50 traktorjev se je včeraj zbralo v Novem Sadu pred novosadskim sejmom, pot pa danes nadaljujejo proti Banovini, torej stavbi vlade in skupščine AP Vojvodine – Banovine. V Rači so se kmetje odločili odstraniti mehanizacijo, ker nočejo nadlegovati sodržavljanov – njihov cilj je namreč Beograd. "V petek nameravamo z mehanizacijo oditi v Beograd. Zdaj sedimo in se pogovarjamo, vendar smo nestrpni. Oni (vlada) imajo naše zahteve na mizi. Aleksandar Vučić ponuja pogovore za soboto, takrat je že pozno," je dejal eden od kmetov na protestu. Po zadnjih podatkih je blokirana tudi cesta Pančevo-Beograd in kot sporočajo kmetje je blokada trajna. "Ceste do Beograda so zablokirane, v mestu vlada splošen kolaps zaradi obstalih tovornjakov," sporočajo na kmetje na družabnih omrežjih.Zahteve srbskih kmetov po poročanju njihovih medijev so: zajamčena cena mleka bo 78 dinarjev (0,67 EUR) + DDV; subvencije na hektar bodo znašale 300 EUR; premija za mleko bo 20 dinarjev (0,17 EUR); referenčna cena kmetijskih pridelkov bo izenačena z borzama v Parizu in Budimpešti; uvedene bodo dajatve za vse države EU in Cefte na vse mlečne izdelke; Normativna poraba goriva za njive (brez trošarine z DDV) znaša 100 l/ha za poljščine in 300 l/ha za zelenjadnice in sadje; nadomestilo za krave molznice bo 40.000 din (341,07 evra), plačilo odvodnine bo ukinjeno in bo prešlo na lokalne samouprave.Protest bo po njihovih napovedih trajal, dokler vlada ne bo izpolnila podanih zahtev.

"Zahtevali smo umik novele zakona o zaščiti živali, ki ga je v postopek DZ vložila poslanska skupina SD in izvzetje Uredbe o Programu upravljanja območij Natura 2000 - PUN iz novega programskega obdobja 2023-2028.« Pogajanja se zaenkrat še niso premaknila v pravo smer, saj so še vedno brez vidnega napredka. Poleg tega pa bodo odločitve glede posameznih zahtev kmetov sprejete kolektivno na nivoju vlade in ne kmetijskega ministrstva. "Pri noveli zakona o zaščiti živali zahtevamo, da iz nje umaknejo določilo o namestitvi kamer v klavnicah. Če bodo v njih nameščene kamere, ne bo nihče več želel tam delati in slovenske klavnice se bodo začele zapirati," je povedal Medved. Ostro nasprotujejo tudi predvidenim določbam o pooblaščenih svetovalcih, ki bi lahko po 40-urnem usposabljanju med drugim na kmetijah ugotavljali morebitne nepravilnosti. Zato zahtevajo umik te določbe iz predloga. "Naše kmetije vsaj enkrat na leto pregledajo uradni inšpektorji in lahko zatrdim, da kmetje humano ravnamo z živalmi, saj je od njihovega počutja odvisna naša ekonomska uspešnost. Tisti kmetje, ki so imeli težave in za svoje živali niso primerno skrbeli, pa bi verjetno potrebovali še kakšno drugo pomoč na kmetiji in ne zgolj veterinarsko inšpekcijo. Vsekakor pa vsakršno slabo ravnanje, mučenje in nehumano ravnanje živali ostro obsojamo."Pri območjih Natura 2000 zahtevajo zmanjšanje površin in so proti ostrejšemu režimu na delu teh območij. Sporno pa je tudi povečevanje površin okoljsko občutljivega trajnega travinja (OOTT) znotraj Nature s sedanjih 21.000 hektarjev na predvidenih 33.000. "Glede Uredbe o PUN smo zahtevali, da se izvzame iz novega programskega obdobja 2023-2028. Skozi nadaljnja pogajanja pa naj bi dorekli tudi te zahteve, zato bomo pogovore še nadaljevali," je povedal Medved in ponovno poudaril, da kmetje ne bodo popustili in od svojih zahtev ne bodo odstopili. Žal za zdaj o pozitivnih rezultatih pogajanj za kmeta še ne moremo govoriti.S kmetijskega ministrstva so poslali izjavo v kateri navajajo, da so pogovori med predstavniki Sindikata kmetov Slovenije in drugimi deležniki v kmetijstvu ter predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstva in prehrano in Ministrstva za naravne vire in prostor, potekali v dveh skupinah, glede na vsebinske sklope. "Udeleženi strani sta si izmenjali stališča do določenih odprtih tem ter začeli iskati rešitve po posameznih odprtih vsebinskih točkah. Nadaljevanje pogovorov in zaznan premik pri nekaterih vsebinskih delih je bilo razumeti kot spodbuda in pozitiven pristop obeh strani k cilju iskanja rešitev v korist kmetov. Pogovori se bodo nadaljevali prihodnji teden."Zunanji opazovalec le stežka razume omenjen pozitiven premik, če na eni strani ostajajo kmetje, ki so zaskrbljeni in prepričani, da so pogovori na mrtvi točki, na drugi - odločevalski pa zaznavajo pozitivne premike v pogovorih.

Kumšetova kmetija leži na obrobju Ljubljanskega barja, natančneje na Iškem vršaju. Kmetija obsega okoli 100 hektarjev površin. Čeprav se sliši veliko gre ob razčlenitvi za 50 hektarjev njiv in 10 hektarjev dvo- ali trokosnih barjanskih travnikov namenjenih prehrani živali, ki v celoti ležijo v režimu Natura 2000 (N2000), ki se uveljavlja, drugo pa so steljniki.https://www.facebook.com/klara.kmeckiglas.3/videos/1295500444422450"Na kmetiji trenutno redimo le bike pitance. Vhlevljamo jih pri enem letu, redimo pa povprečno deset mesecev do enega leta – odvisno od pričakovane cene. Trenutno je v hlevu 70 živali, prostora pa je sicer za 180. Zadnja leta bikov namreč nismo vhlevljali zaradi negotove situacije na trgu in visoke nabavne cene telet, kar v glavnem narekuje ceno glede na pričakovano jesensko ceno. Če bi bila cena jeseni prihodnje leto pričakovano višja, potem bi verjetno nabavili tudi teleta, kljub visoki nabavni ceni," uvodoma pojasni Edo Kumše.Na območju prihodnjega ukrepa - režima imajo nekje 40 hektarjev kmetijskih zemljišč, 8 hektarjev njiv, ostalo so travniki, in prav vsi trajni travniki so namenjeni za prehrano pitancev."In kaj pomeni ukrep N2000 za našo kmetijo? Nedvomno zmanjšanje prireje. Glede na to, da je kmetija izkoriščena do potankosti oz. je obseg prireje tako velik kot to omogočajo okoljske zmožnosti, to pomeni razpolovitev površin, ki so namenjene za prehrano živali in posledično razpolovitev črede – obsega prireje. Težave nastanejo tudi pri gnojenju, kam z gnojem? Tudi, če bi 'prisilno' kupovali krmo, da bi obdržali trenutno število bikov, bi se pojavila težava, kje kupiti krmo na območju, ki še omogoča sprejemljivo ceno transporta.""Režim bo na naši kmetiji povzročil zmanjšanje prireje in izgubo zaposlitve ene osebe."Na njihovi kmetiji letno prejmejo 23.000 evrov bruto izravnalnih plačil, ki zajemajo osnovna plačila in plačila za OMD. "Večina misli, da imamo OMD na tem območju zaradi Barja in vode, vendar so dejansko zaradi organske snovi v tleh. Te je v tleh tako veliko, da onemogoča normalno pridelavo. In če se ob tem obregnem ob izjavo naše predsednice RS, da kmetje tu le izčrpavamo zemljo in količino humusa v tleh, ji lahko odgovorim, da bi tu lahko izčrpavali humus v tleh brez dodatka še nadaljnjih 500 let, pa bi se odstotek humusa verjetno zmanjšal le za nekaj odstotkov."Edo pojasni, da so subvencije, ki jih je treba naslavljati z izravnalnimi plačili, namenjena izravnavi med proizvodno in prodajno ceno hrane. "Ob uvedbi tega režima bo naša kmetija prejela še enkrat toliko subvencij – to pa lahko poimenujemo subvencije, saj bomo kmetje dejansko plačani za nedelo. Težava pa je še dvig bonitete zemljišč za vsaj 30 %. Kako so prišli do zaključka, da bomo s pozno košnjo zaslužili lahko zaslužili 30 % več mi sicer ni jasno, ampak ta odstotek je treba zdaj odšteti od višine subvencij.""Odgovorni pravijo, da bomo povečevali samooskrbo na račun naravovarstva, kar pa seveda ne bo izvedljivo. Naj pojasnim. Ob izgubi tistih 40 hektarjev - izgubi zato, ker bodo zemljišča neuporabna - stelja je higiensko sporna in dobra le za biomaso oz. sežig - bi morali povečevati pridelavo na ostalih površinah, kar pa ne pride v poštev. Ležijo namreč na najožjem vodovarstvenem in barjanskem pasu. To bi pomenilo tudi povečano uporabo mineralnih gnojil. Kaj pa to pomeni za okolje, si verjetno lahko predstavljate. Dolgoročno na kaj drugega kot zmanjšanje obsega osnovne kmetijske dejavnosti ne moremo računati.""Očitno se je nekdo zamislil, da smo prebivalci Slovenije tako bogati, da lahko ukinemo primarno pridelavo hrane, da je kmetijstvo pri nas nepotrebno in hrano lahko brez težav uvažamo iz drugih držav. Pri tem je očitno pogledal samo v svojo denarnico, ker pogled v mojo razkriva da temu ni čisto tako."Kako naprej? Kmetje se bomo borili naprej, na vse možne pretege, svojih zemljišč ne bomo dali. Zaupali so nam jih predniki, kmetje pa smo le najemniki, čeprav smo v zemljiški knjigi zapisani kot lastniki. To so zemljišča, ki so nam bila podarjena za čas življenja in jih bomo predali naprej. Ne bomo jih pustili, saj se zavedamo, da v tem režimu ni nobene logike, ampak le denar. In to ne denar za nas kmete, ampak za vse druge. Kmetje se enostavno ne bomo predali,« je povzel gospodar kmetije Edo Kumše.