Med pripravljanjem in čiščenjem zelenjave je Jani odkrito spregovoril o vsej zadevi. O žalosti, jezi, nemoči, sprenevedanju, uničevanju travnikov, njiv in usodi pitne vode, ki jo črpajo iz vodonosnika Ljubljanskega polja. »Prav z žalostjo spremljamo, kako se po poljskih poteh, po katerih smo do nedavnega vozili le traktorji, vozijo ogromni tovornjaki. Poti postajajo ceste, travniki so uničeni in zaprašeni. Zaradi lanske suše nam zmanjkuje krme za krave, košnja pa je vprašljiva, saj bodo gradbinci prej prekopali travnike. Ampak to bomo kmetje že preživeli, v nekaj letih se bodo zemljišča verjetno vrnila v prvotno stanje, glavna težava pa bo ostala zakopana šest metrov pod zemljo.«

Kmetija Novak je manjša družinska kmetija, ki se nahaja v predmestju Ljubljane – v Savljah, kjer se ukvarjajo s prirejo mleka, pridelavo sezonske zelenjave in krompirja. Večino sezonske zelenjave prodajo na domačem dvorišču v svoji prodajalni na zaupanje. Prodajalno imajo sicer pod videonadzorom, a ker so se za takšno trgovino odločili zavestno in na zaupanje, vzamejo v zakup, da se v njej včasih znajde kakšna nepoštena stranka. »Ali vzame narava, človek ali pa žival,« pojasni Jani, ki pravi, da je bližina mesta velika prednost pri prodaji zelenjave. Poleg ponudbe v domači prodajalni jih ob sobotah najdete tudi na tržnici v Šiški. Tam nadaljujejo tradicijo Janijevih staršev.

Kot pravi Primož, eden od treh Janijevih sinov, ki si je delovno mesto ustvaril na domači kmetiji, se njihove površine nahajajo na vodovarstvenem območju. Temu primeren je tudi način pridelave, saj so omejeni pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev. »Po potrebi uporabimo sredstva, ki so dovoljena v ekološki oziroma integrirani pridelavi, običajno na krompirju in zelju za zaščito pred boleznimi rastlin in škodljivci, kot sta koloradski hrošč in zeljna sovka.«
Imajo dva manjša rastlinjaka za prvo zelenjavo, v njih pa med drugim vzgajajo svoje sadike. »Nekaj zelenjave pridelamo na njivah v bližini kmetije, da naši kupci lahko vidijo, od kod prihaja zelenjava v domačo prodajalno, druge površine pa obdelujemo okoli Nemške ceste in vodarne,« še pojasni Primož. V hlevu imajo tudi šest krav molznic, ker pa imajo vsako leto v ponudbi več zelenjave, o širitvi črede krav ne razmišljajo.

C0 bo odprl več greznic kot zaprl

Gradnja spornega dela kanalizacijskega kanala C0 še vedno poteka brez pravnomočnega okoljevarstvenega soglasja in celovite presoje vplivov na okolje in zdi se, da je bitka izgubljena, saj ljubljanskega župana ni moč ustaviti. »Nisem gradbenik ali geolog, vendar razumem, da na tej globini, kjer polagajo cevi, ni zaščite proti puščanju. Marsikje kanal poteka na nivoju reke Save, kar pomeni, da bo ob malo večjem deževju podtalnica zalila vse te betonske kinete. Cevi bodo nihale, zato ne moremo govoriti o vodotesnosti. Je ni in je ne bo,« pravi Jani. »Kmetom javnost velikokrat očita, da polivamo gnojnico in škropimo. Ampak zaradi nas voda še nikoli ni bila onesnažena.«

»Kmetje smo skrbniki narave in ne uničevalci, kot nas želijo nekateri prikazati.«

Glede na zadnje dogajanje je ostal le še cilj, da se vse površine vrnejo v prvotno stanje, saj so glede ustavitve gradnje izgubili upanje.

Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar je minuli teden vnovič pozvala ljubljanskega župana Zorana Jankovića, da začasno prekine gradnjo kanala C0 in konča postopek za pridobitev presoje vplivov na okolje. Pozvala ga je naj v dialogu s splošno in strokovno javnostjo, sprejme najboljšo možno odločitev, ki bo rešila kanalizacijske potrebe ob kar največjem upoštevanju previdnostnega načela za upravljanje z vodonosnim območjem mesta Ljubljane.

»Greznice je res potrebno urediti, tudi kanal iz Vodic in Medvod je treba nekam speljati, vendar ne nujno v Centralno čistilno napravo Ljubljana. Zakaj mora povezovalni kanal C0 prečkati ožje vodovarstveno območje vodarn Kleče in Šentvid, če bi bila racionalnejša rekonstrukcija obstoječe čistilne naprave na Brodu. Trasa bi lahko potekala drugje, vendar se je Mestna občina Ljubljana (MOL) odločila za najbolj škodljivo. Razumem, da bodo s tem zaprli veliko greznic, vendar se investitor ne zaveda, da bodo s kanalom C0 glede na predvideno puščanje (3 do 10 litrov/sekundo po definiciji vodotesnosti) na vsakem njegovem spoju eno novo odprli. Cevi so dolge po šest metrov, kar pomeni, da je na 4,5 km dolgem cevovodu veliko spojev in novih potencialnih greznic, ki puščajo. Poleg tega pa je razlika med kanalizacijo na primer v Savljah, kjer je do podtalnice 40 metrov, na Ljubljanskem polju pa kanalizacija poteka na višini gladine Save. Tam so vodni tokovi močni in prepričan sem, da bodo vplivali na premikanje cevi.«

Kanalizacija gre lahko čez pitno vodo, kmetje pa ne smejo pokositi trave

Jani razmišlja dolgoročno in ob predpostavljenem puščanju kanalizacije predvideva, da jih čaka ponovno kopanje kmetijskih zemljišč s težko gradbeno mehanizacijo. »To zemljo bodo ves čas prekopavali in vozili po naših njivah ter travnikih.« Jaški so namreč na njivah in travnikih, kar pomeni, da se bodo v času vzdrževanja kanala ponovno vozili po kmetijskih zemljiščih ter uničevali pridelke. Spominja se začetkov projekta in prvotnega zavajanja investitorja – MOL, ki so ga bili takrat deležni. »Kmetje smo bili dobro zavedeni. Obvestili so nas, da bodo čez polje polagali neko cev in nam pri tem povedali, da so ostali lastniki zemljišč že podpisali soglasje, razen nas. Takrat sem se strinjal in podpisal, ker za eno cev naj ne bi potrebovali več kot štirimetrski delovni pas. Poleg tega so tam že gradili plinovod pa se nihče od kmetov ni nič pritoževal, ker je bila gradnja korektno izpeljana. Kasneje smo spoznali, da pri projektu v bistvu ne gre zgolj za le eno cev, ampak za izgradnjo povezovalnega kanalizacijskega kanala C0 preko vodonosnika, nad čemer smo bili zgroženi. Poleg tega pa so izvajalci potrebovali čedalje večje območje delovnega pasu, ki se je raztezal globoko v naša kmetijska zemljišča. Lastniki s tem nismo več soglašali in sledile so razlastitve v javno dobro,« pojasni sogovornik.

Omeni nedopusten absurd in dvojna merila, da kanal gradijo na območjih Nature 2000. »Mi tam ne bomo smeli kositi do avgusta, oni pa zemljišča razkopavajo, jih degradirajo in brez vsakršnih težav neznano kam odvažajo zgornjo plast rodovitne zemlje.«

»In če se v prihodnosti res zgodi izliv fekalne vode iz kanalizacije v vodonosnik in pride do okužbe vode, s katero se napaja vsa Ljubljana, vključno s podjetji, kot so Lek, Ljubljanske mlekarne in druga? Kaj sledi? Bomo spet krivi kmetje in gnojnica, ki jo pršimo po kmetijskih površinah? Kmetje smo prvi spoznali, kaj se v tem primeru pravzaprav dogaja! Žal pa imamo zelo malo podpore širše družbe, ki v tem primeru še vedno ostaja preveč brezbrižna. In ta gradnja – za vsako ceno in mimo pravne države, to je šele greznica, ki pa po malem že pušča.«

»Ne vem, kaj si ljudje predstavljajo, ko večkrat pravijo, da od nas kmetov nočejo hrane, ker jo tako ali tako dobijo v trgovini. To mnenje so nekateri po zadnjih protestih še okrepili, ker so jih bojda zmotili naši traktorji. Tem odvrnem, da hrana tudi v trgovino od nekod pride. Bojim se, da bodo mlajše generacije to čedalje manj razumele, saj družba izgublja stik s podeželjem in kmetijstvom. Vendar zato še ni potrebe po negativni nastrojenosti do kmetov.« Jani sklene, da se bo mogoče tudi iz te škodljive in sporne gradnje kanala C0 na koncu izcimilo kaj pozitivnega. Morda bo pa konec koncev vendarle za kaj koristen. Če MOL zanj ne pridobi uporabnega dovoljenja, bi po njem lahko speljali vodo, ki jo bomo kmetje koristili za namakanje površin. To bi bilo odlično!«