Vreme Naročite se
V dobri družbi po živinorejskih kmetijah
V sklopu praznovanja 80-letnice tednika Kmečki glas smo naše zveste naročnike prejšnji teden peljali na ogled treh uspešnih slovenskih živinorejskih kmetij. Naslednji teden pa na strokovno ekskurzijo peljemo novo skupino.
Klara Lovenjak KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 15. marec 2023 ob 08:07

Odpri galerijo

"Neverjeten hlev in kako velika ležalna površina za molznice. Kako udobna in mehka se zdijo tla," se niso mogli načuditi naši zvesti naročniki, ko jih je gospodar kmetije Čretnik v Pernovem pri Žalcu popeljal skozi svoj edinstven hlev, ki ga je z molznicami naselil pred dvema letoma. Ko je Simon pojasnjeval, zakaj so ga takšna tla tako navdušila, se je nanj vsul cel kup vprašanj tako o sami gradnji kot tudi o reji molznic. "Prepustna tla so me takoj navdušila. To, da se krave lahko uležejo, kjer želijo, da so tla udobna in ves čas suha, ker prepuščajo urin, pa je dobro za zdravje vimena in parklje."
Med ogledom hleva, v katerem ima vsaka krava na voljo 12 m² ležalne površine, je Simon polnemu avtobusu naročnikov pojasnjeval sestavo krmnega obroka, mlečnost, ki je višja od 30 litrov po kravi, in komentiral osnovno ceno mleka ter njen zadnji trend, ki se že obrača navzdol. Dosega namreč nekaj več kot 52 centov po litru. Kljub vsem izzivov, ki so ga pestili v lanskem letu, vsem podražitvam, suši in pomanjkanju krme, ki jo je moral dokupiti, pa priznava, da je nekako vendarle speljal leto. Ker jih je zanimala sama gradnja, je pojasnil: "Hlev smo gradili v dveh fazah. Zgradili smo ga do šeste osi in vanj vgradili molznega robota M2erlin, nato pa živali prestavili na drugo stran, do konca podrli starega in zgradili še drugo polovico." Omenjen molzni robot je obiskovalce zelo zanimal, zato so se pri njem zadržali precej časa. Izvedeli so, da gre za ekološko zelo osveščenega robota, saj za čiščenje uporablja samo vrelo vodo in sol zaradi vodnega kamna, čistilno sredstvo pa uporabi le na vsakih nekaj pranj, krave pa ga obiskujejo več kot trikrat na dan. Ženski del skupine je bil očaran nad delom hleva s telički. Ker pa je nekatere skrbelo, da bi utegnil biti odprt in zračen hlev morebiti nekoliko (pre)hladen za podmladek, pa jim je Simon pokazal, da so vsa teleta pokrita s pokrivali, ki vzdržujejo toploto po telitvi.

S klikom na pasico postanite naš novi naročnik in izkoristite številne ugodnosti.

"Prečudovit izlet in odličen izbor kmetij."

Navdušeni nad pridobljenimi informacijami so z gospodarjem poklepetali še o gnojenju z mineralnimi gnojili in o tem, kako se je obneslo poskusno foliarno gnojenje. Simon je povedal, da se je vložek v foliarna gnojila sicer povrnil, da pa je bil pridelek pod pričakovanim, kar je verjetno povezano tudi z vremenskimi razmerami, zato je bil dokup krme neizbežen. Simon s svojim pričevanjem, polnim zanosa in znanja, nikoli ne razočara in tudi tokrat je navdušil vso skupino obiskovalcev, ki jim je s pomočjo domačih pripravil še sladko pogostitev.


Simon Čretnik je pojasnil, da je pri gradnji stremel tudi k temu, da bo hlev delovno čim bolj ekstenziven in da bo večino dela vsaj enkrat na dan v hlevu lahko opravil sam.


High welfare floor so najmodernejša tla na svetu, ki so okolju in živalim prijazna, saj urin takoj odteče skozi tla, robot pa jih očisti in pobere gnoj.

Po ogledu Čretnikovega hleva prihodnosti pa je sledil premik na drugo, prav tako navdušujočo živinorejsko kmetijo.

"Občudovanja vredni mladi gospodarji. Izjemno poučna in zanimiva strokovna ekskurzija."

OD ČRETNIKA K NAPOTNIKOM
V Topolšici smo lahko že z avtobusa občudovali velik hlev in senik, ki se zaradi svoje lesene strukture čudovito zlije z okolico. Na dvorišču sta nas pričakala brata Jakob in Gašper Napotnik, ki sta pojasnila, zakaj odločitev za kompostni hlev. "Zahteve po udobju in dobrem počutju živali so vedno večje, živalim pa kompostni hlev predstavlja najboljšo možno nastanitev. Poleg tega so ta sistem reje zelo pozitivno sprejeli tudi kupci."
Kar je zelo pomemben vidik, sploh če upoštevamo, da Napotniki več kot 90 % svojih mlečnih izdelkov prodajo v prodajalni na domačem dvorišču. Udeležence ekskurzije je navdušila čistoča v hlevu in seveda velika ležalna površina, ki jo sestavlja 25-centimetrski sloj drobno rezanih zelenih sekancev, na katero na tri tedne oz. odvisno od zunanje temperature in vlažnosti dodajajo žagovino. Dvakrat na dan pa s traktorjem vso kompostno ležalno površino prerahljajo. Gašper je povzel zgodbo o gradnji, ki je bila vse prej kot enostavna, saj je zajemala številne podražitve in negotovo situacijo, skrb zaradi zagotavljanja sredstev ter vse birokratske ovire. Zbranim je tudi pojasnil, da prireja mleka temelji na senu. To pomeni, da prirejajo seneno mleko, ki ga predelujejo v mlečne izdelke vrhunske kakovosti – skuto, jogurte, smetano, zorene in mlade sire, namaze z okusnimi dodatki začimb in zelišč, sladoled in številne druge. Da so njihovi izdelki res odlični, so se lahko prepričali tudi sami, saj so Napotniki za pokušino pripravili vso raznoliko paleto njihovih sirov ter suhomesnatih izdelkov. Navdušeni nad njimi so dobrote želeli deliti z domačimi in zato dodobra napolnili njihovo majhno, a dobro založeno prodajalno na dvorišču kmetije.

»Odlična domača hrana, prijazni in neverjetno predani ljudje. Prav vse predstavljene kmetije so nekaj posebnega.«

Moški del skupine si je podrobneje ogledal še senik in se seznanil s sistemom sušenja sena, ženske pa je zanimala predelava in cena brejih telic oz. prvesnic za prodajo, ko so izvedele, da Napotnikovi veliko pozornosti posvečajo selekciji. Ko je Gašper povedal, da za breje telice iztržijo tudi več kot 2000 evrov in z nekaterih obrazov razbral, da se jim zdi to veliko, je hitro dodal: »Svoje delo morate znati ceniti. Je pa tako, da je za kupca telica vedno predraga, za tistega, ki jo prodaja, pa prepoceni,« in v skupini nemudoma požel odobravanje. Ker večinoma uporabljajo seksirano seme, pa pomeni, da kupec njihove breje telice dvakrat pridobi.

"Naša usmeritev ni v najvišjo mlečnost, ampak v lepe in dolgožive živali, ki imajo velik okvir in veliko konzumacijsko sposobnost," je pojasnil Gašper Napotnik.

Sprehod skozi hlev

Pokušina različnih sirov in suhomesnatih izdelkov

TURISTIČNA KMETIJA APAT
Naša zadnja postojanka je bila turistična kmetija Apat, ki jo verjetno poznate kot prvo kmetijo s certifikatom Seneno mleko v Šaleški dolini. Pričakal nas je gospodar kmetije Peter Apat, ki je zbranim strnil pot, ki ga je pripeljala nazaj na domačo kmetijo. Z njenim pripovedovanjem je moral sicer zaradi mraza, ki nam je že dodobra zarezal do kosti, malce pohiteti, a zato ni bila prav nič manj zanimiva. Po srednji strojni tehnični šoli je študij nadaljeval na fakulteti za strojništvo in ko je v četrtem letniku prestopil prag podjetja Akrapovič, je vedel, da je našel svojo sanjsko službo. Tam je sprva opravljal študentsko delo, po diplomi pa se je redno zaposlil. Petrova žena Laura – diplomirana arhitektka – je imela v tistem času prav tako dobro službo v Ljubljani, domačo kmetijo pa naj bi v tistem času prevzel Petrov srednji brat, vendar se to ni zgodilo, saj je tudi sam našel službo, v kateri je želel ostati.

"Slovensko podeželje je prečudovito. Mladi gospodarji, ki smo jih spoznali na izletu, so predani gostitelji, ki živijo in delajo z naravo. Navdušujoče. Toliko energije v teh težkih časih."


Preverjanje sušine sena na kmetiji Apat

Peter Apat pojasnjuje sistem sušenja bal.

"Na našo kmetijo je zato padel nekakšen siv oblak. Z ženo sva zato analizirala prednosti in slabosti življenja na kmetiji in v Ljubljani. Čeprav sem bil takrat vodja projektov v razvoju moto izpušnih sistemov pri Akrapoviču, sva se odločila, da se vrneva na kmetijo. Želela sva si otrok in zavedala sva se, da ni primerjave med kakovostjo življenja na kmetiji ali v stanovanju v mestu – vse dneve v službi, otroke pa vzgajajo drugi. Tako sva prišla na kmetijo in sledila je preusmeritev v seneno prirejo mleka in mesa." Od prve ideje do uresničitve je trajalo štiri leta, na Turistični kmetiji Apat pa ni več vonja po silaži, ampak samo še vonj po senu vrhunske kakovosti. Ker je udeležence izleta zanimalo, kako na kmetiji sušijo seno, smo si ogledali sušilnico za bale, kjer za dogrevanje zraka uporabljajo biomaso, saj imajo 20 hektarjev gozda. Kotel za biomaso uporabljajo tudi za ogrevanje hiše, njihova kmetija pa teži k temu, da v prihodnosti postane čim bolj samooskrbna. Tudi zato so nedavno investirali v izgradnjo sončne elektrarne. Nad hlevom imajo komoro za sušenje sena in dve komori za njegovo skladiščenje. Vanje skupaj spravijo 1100 m³ mrve na leto, prirejeno seneno mleko pa prodajajo v mlekarno Celeia, ki je edini odkupovalec senenega mleka v Sloveniji. Ker je zbrane zanimala še odkupna cena mleka, je pojasnil, da je okoli šest centov višja od cene konvencionalnega. Ko je seneno mleko lani doseglo najboljšo ceno, pa so zanj dobili 70 centov za liter (z davkom).
Njihovo tradicijo smo nato prepoznali tudi pri kuhi hrane. Privoščili smo si namreč odlično tradicionalno slovensko kosilo, udeleženci strokovne ekskurzije pa so že navdušeno iskali prihodnje lokacije in termine za nove poučne izlete po slovenskih živinorejskih kmetijah, seveda v družbi našega tednika Kmečki glas. V en glas so namreč pohvalili organizacijo in vodenje strokovne ekskurzije, kar le potrjuje naš slogan, da ste s Kmečkim glasom vedno v dobro družbi.


Dobra volja in navdušenje ob zaključku ekskurzije z vrhunskim kosilom pri Apatovih

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 1. Jun 2023 at 13:05

402 ogledov

Izboljšano počutje in več gibanja za svinje
Na kmetiji Lančič, v Žihlavi, v občini Sveti Jurij ob Ščavnici, so minuli teden odprli nov hlev za plemenske svinje in vzrejo pujskov.Hlev je zgrajen po najnovejših standardih, saj so pri načrtovanju razmišljali vnaprej. Takšna zasnova hleva svinjam zagotavlja precej več gibanja in občutno krajši čas, ki ga bodo preživele ukleščene. »Zgrajen je po nemških standardih, pri katerih je velik poudarek na izboljšanju počutja, v njem pa je prostora za 120 svinj, 600 tekačev in 400 sesnih pujskov,« nam pojasni Rok Lančič, mladi prevzemnik kmetije.Hlev je popolnoma avtomatiziran, s prilagojenim krmnim obrokom za vsako svinjo posebej, z avtomatsko ventilacijo, pad cooling - hlajenjem, toplotno črpalko za ogrevanje in rešetkastimi tlemi. Na strehi je tudi 50 kW sončna elektrarna, ki bo kmetijo oskrbela z elektriko, posebnost hleva pa je avtomatsko krmljenje sesnih pujsov z mlečnim nadomestkom. Več pa v prihodnjem tednu.

Tue, 30. May 2023 at 09:32

636 ogledov

Se obeta premik z mrtve točke?
Bodo kmetje v petek, 9. junija, končno uspeli v pogajanjih?Zadnja pogajanja z MKGP so se namreč ustavila na mrtvi točki, saj kmetje od postavljenih zahtev ne odstopajo, predstavniki vlade pa ves čas ponavljajo besede, da se nič ne da. Te besede so v bistvu ponovili že tolikokrat, da jim skoraj verjamejo že sami. Do sedaj niso ugodili še nobeni zahtevi kmetov, od MKGP pa kmetje niso prejeli nobenih predlogov, zagotovil ali rešitev.Smiselnost vseh nadaljnih pogajanj na resornih ministrstvih, vsaj glede na nično stopnjo napredka, postaja precej vprašljiva. Predstavniki kmetov so namreč po zadnjem protestu povedali, da dokler vlada ne umakne Uredbe o programu upravljanja območij Nature 2000 in novele o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali, v delu, ki se nanaša na spremembo nadzora rejnih živali, ne bodo ponovno sedli za pogajalsko mizo. Pa so. In tem dejansko izgubili delček ostrine in celo zaupanja. "Vztrajajte," jim kličejo slovenski kmetje, jih spodbujajo in računajo nanje ter jim zaupajo pravilne odločitve. Pogajanja se v tem času zdijo kot nekakšno sredstvo za pomiritev in umiritev kmetov, vlada pa verjetno računa na njihovo zaposlitev z obsežnimi poletnimi sezonskimi deli na kmetijah in s tem pomanjkanjem časa za stopnjevanje protestnih aktivnosti. In, če to resnično drži, potem so se verjetno nekoliko ušteli, ker kmetje še vedno ostajajo povezani kot že dolgo ne, v pričakovanju prihodnjega razvoja dogodkov.

Mon, 22. May 2023 at 12:17

644 ogledov

V Srbiji je vlada s kmeti že dosegla dogovor
Po večurnih pogajanjih v vladni stavbi so se srbski kmetje in predstavniki njihove vlade dogovorili naslednje: - Povišanje subvencij z 9.000 (76,76 evrov) na 18.000 dinarjev 153,52 evrov (6.000 (51,17 evrov) za dizelsko gorivo + 3.000 (25,59 evrov) neposredno);- Premija za mleko se zvišuje s 15 (0,13 evra) na 19 (0,16 evra) dinarjev za liter;- Poveča se nadomestilo za krave molznice s 30.000 (255,87 evrov) na 40.000 dinarjev (341,16 evrov) na kravo;- Letos bodo ukinili 50 odstotkov prispevka za odvodnjavanje, prihodnje leto pa v celoti;- Ureditev stanja pri uvozu mleka in mlečnih izdelkov;- Pogovor z mlekarnami;- Analize in razprave glede uvedbe mlečnih kvot;- Analiza načina organiziranja žitnega trga;- Uvedba modrega dizla s 1. januarjem 2024;- Takojšnji začetek pogovorov o novi kmetijski politiki in politiki subvencioniranja.Protest je zato ustavljen, kmetje so se že vrnili domov. Protestirali so pet dni, po sobotnih pogajanjih pa so umaknili barikade. V raziskavi Agrokluba je proteste kmetov tam podprlo 84,3 odstotka vprašanih.

Thu, 18. May 2023 at 12:24

553 ogledov

Na ulicah tudi srbski kmetje
Ker od srbske vlade niso prejeli odgovora na zahteve (navedene spodaj) niti uradnega vabila na pogajanja, so srbski kmetje danes zaostrili protest. Čeprav je njihova vlada v sporočilu za javnost zapisala, da je pripravljena kadarkoli nadaljevati razpravo o vseh vprašanjih, ki so pomembna za kmete, je to storila s figo v žepu, saj za zdaj še nihče z ministrstva ni kontaktiral nobenega od kmetov.Kmetje so napovedali, da bodo nadaljevali blokado ceste Zrenjanin - Novi Sad pri Aradcu, prva zapora ceste s kmetijsko mehanizacijo je bila predvidena danes ob 10. uri in naj bi trajala dve uri, napovedani pa sta še dve zaporedni zapori te ceste. V Braničevskem bodo zaporo premaknili na bencinski črpalki v Ljubičevem, nato na Moravski most in cestninsko postajo Požarevac. V središču Subotice je bilo včeraj parkiranih veliko traktorjev, pričakujejo pa prihod še več kmetov iz drugih okoliških naselij. Štrosmajerova ulica, ena najbolj prometnih v mestu, bo blokirana.Po poročanju nekaterih medijev so mlekarne, s katerimi kmetje sodelujejo, odpovedale odkup mleka tistim govedorejcem, ki so napovedali udeležbo na protestih. Poročali so tudi o razlivanju mleka.Kmetje odločeni v svojih zahtevahZaenkrat z ministrstva še nihče ni kontaktiral nobenega od kmetov, a njihove zahteve ostajajo enake. Zveza kmetijskih združenj Srbije je namreč včeraj pričela s protesti v več srbskih mestih, pravijo, da ne bodo popustili, dokler zahteve ne bodo izpolnjene, danes pa uradno začenjajo z blokado prometa. V Požarevcu se je včeraj zbralo približno 250 traktorjev, ki z blokadami nameravajo vztrajati do nadaljnjega. Več kot 50 traktorjev se je včeraj zbralo v Novem Sadu pred novosadskim sejmom, pot pa danes nadaljujejo proti Banovini, torej stavbi vlade in skupščine AP Vojvodine – Banovine. V Rači so se kmetje odločili odstraniti mehanizacijo, ker nočejo nadlegovati sodržavljanov – njihov cilj je namreč Beograd. "V petek nameravamo z mehanizacijo oditi v Beograd. Zdaj sedimo in se pogovarjamo, vendar smo nestrpni. Oni (vlada) imajo naše zahteve na mizi. Aleksandar Vučić ponuja pogovore za soboto, takrat je že pozno," je dejal eden od kmetov na protestu. Po zadnjih podatkih je blokirana tudi cesta Pančevo-Beograd in kot sporočajo kmetje je blokada trajna. "Ceste do Beograda so zablokirane, v mestu vlada splošen kolaps zaradi obstalih tovornjakov," sporočajo na kmetje na družabnih omrežjih.Zahteve srbskih kmetov po poročanju njihovih medijev so: zajamčena cena mleka bo 78 dinarjev (0,67 EUR) + DDV; subvencije na hektar bodo znašale 300 EUR; premija za mleko bo 20 dinarjev (0,17 EUR); referenčna cena kmetijskih pridelkov bo izenačena z borzama v Parizu in Budimpešti; uvedene bodo dajatve za vse države EU in Cefte na vse mlečne izdelke; Normativna poraba goriva za njive (brez trošarine z DDV) znaša 100 l/ha za poljščine in 300 l/ha za zelenjadnice in sadje; nadomestilo za krave molznice bo 40.000 din (341,07 evra), plačilo odvodnine bo ukinjeno in bo prešlo na lokalne samouprave.Protest bo po njihovih napovedih trajal, dokler vlada ne bo izpolnila podanih zahtev.

Thu, 18. May 2023 at 11:26

481 ogledov

Pogajanja ostajajo brez preboja
"Zahtevali smo umik novele zakona o zaščiti živali, ki ga je v postopek DZ vložila poslanska skupina SD in izvzetje Uredbe o Programu upravljanja območij Natura 2000 - PUN iz novega programskega obdobja 2023-2028.« Pogajanja se zaenkrat še niso premaknila v pravo smer, saj so še vedno brez vidnega napredka. Poleg tega pa bodo odločitve glede posameznih zahtev kmetov sprejete kolektivno na nivoju vlade in ne kmetijskega ministrstva. "Pri noveli zakona o zaščiti živali zahtevamo, da iz nje umaknejo določilo o namestitvi kamer v klavnicah. Če bodo v njih nameščene kamere, ne bo nihče več želel tam delati in slovenske klavnice se bodo začele zapirati," je povedal Medved. Ostro nasprotujejo tudi predvidenim določbam o pooblaščenih svetovalcih, ki bi lahko po 40-urnem usposabljanju med drugim na kmetijah ugotavljali morebitne nepravilnosti. Zato zahtevajo umik te določbe iz predloga. "Naše kmetije vsaj enkrat na leto pregledajo uradni inšpektorji in lahko zatrdim, da kmetje humano ravnamo z živalmi, saj je od njihovega počutja odvisna naša ekonomska uspešnost. Tisti kmetje, ki so imeli težave in za svoje živali niso primerno skrbeli, pa bi verjetno potrebovali še kakšno drugo pomoč na kmetiji in ne zgolj veterinarsko inšpekcijo. Vsekakor pa vsakršno slabo ravnanje, mučenje in nehumano ravnanje živali ostro obsojamo."Pri območjih Natura 2000 zahtevajo zmanjšanje površin in so proti ostrejšemu režimu na delu teh območij. Sporno pa je tudi povečevanje površin okoljsko občutljivega trajnega travinja (OOTT) znotraj Nature s sedanjih 21.000 hektarjev na predvidenih 33.000. "Glede Uredbe o PUN smo zahtevali, da se izvzame iz novega programskega obdobja 2023-2028. Skozi nadaljnja pogajanja pa naj bi dorekli tudi te zahteve, zato bomo pogovore še nadaljevali," je povedal Medved in ponovno poudaril, da kmetje ne bodo popustili in od svojih zahtev ne bodo odstopili. Žal za zdaj o pozitivnih rezultatih pogajanj za kmeta še ne moremo govoriti.S kmetijskega ministrstva so poslali izjavo v kateri navajajo, da so pogovori med predstavniki Sindikata kmetov Slovenije in drugimi deležniki v kmetijstvu ter predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstva in prehrano in Ministrstva za naravne vire in prostor, potekali v dveh skupinah, glede na vsebinske sklope. "Udeleženi strani sta si izmenjali stališča do določenih odprtih tem ter začeli iskati rešitve po posameznih odprtih vsebinskih točkah. Nadaljevanje pogovorov in zaznan premik pri nekaterih vsebinskih delih je bilo razumeti kot spodbuda in pozitiven pristop obeh strani k cilju iskanja rešitev v korist kmetov. Pogovori se bodo nadaljevali prihodnji teden."Zunanji opazovalec le stežka razume omenjen pozitiven premik, če na eni strani ostajajo kmetje, ki so zaskrbljeni in prepričani, da so pogovori na mrtvi točki, na drugi - odločevalski pa zaznavajo pozitivne premike v pogovorih.

Tue, 16. May 2023 at 08:24

1153 ogledov

V režimu Natura 2000 ni logike, ampak le denar. Vendar ne za kmete, temveč za vse druge.
Kumšetova kmetija leži na obrobju Ljubljanskega barja, natančneje na Iškem vršaju. Kmetija obsega okoli 100 hektarjev površin. Čeprav se sliši veliko gre ob razčlenitvi za 50 hektarjev njiv in 10 hektarjev dvo- ali trokosnih barjanskih travnikov namenjenih prehrani živali, ki v celoti ležijo v režimu Natura 2000 (N2000), ki se uveljavlja, drugo pa so steljniki.https://www.facebook.com/klara.kmeckiglas.3/videos/1295500444422450"Na kmetiji trenutno redimo le bike pitance. Vhlevljamo jih pri enem letu, redimo pa povprečno deset mesecev do enega leta – odvisno od pričakovane cene. Trenutno je v hlevu 70 živali, prostora pa je sicer za 180. Zadnja leta bikov namreč nismo vhlevljali zaradi negotove situacije na trgu in visoke nabavne cene telet, kar v glavnem narekuje ceno glede na pričakovano jesensko ceno. Če bi bila cena jeseni prihodnje leto pričakovano višja, potem bi verjetno nabavili tudi teleta, kljub visoki nabavni ceni," uvodoma pojasni Edo Kumše.Na območju prihodnjega ukrepa - režima imajo nekje 40 hektarjev kmetijskih zemljišč, 8 hektarjev njiv, ostalo so travniki, in prav vsi trajni travniki so namenjeni za prehrano pitancev."In kaj pomeni ukrep N2000 za našo kmetijo? Nedvomno zmanjšanje prireje. Glede na to, da je kmetija izkoriščena do potankosti oz. je obseg prireje tako velik kot to omogočajo okoljske zmožnosti, to pomeni razpolovitev površin, ki so namenjene za prehrano živali in posledično razpolovitev črede – obsega prireje. Težave nastanejo tudi pri gnojenju, kam z gnojem? Tudi, če bi 'prisilno' kupovali krmo, da bi obdržali trenutno število bikov, bi se pojavila težava, kje kupiti krmo na območju, ki še omogoča sprejemljivo ceno transporta.""Režim bo na naši kmetiji povzročil zmanjšanje prireje in izgubo zaposlitve ene osebe."Na njihovi kmetiji letno prejmejo 23.000 evrov bruto izravnalnih plačil, ki zajemajo osnovna plačila in plačila za OMD. "Večina misli, da imamo OMD na tem območju zaradi Barja in vode, vendar so dejansko zaradi organske snovi v tleh. Te je v tleh tako veliko, da onemogoča normalno pridelavo. In če se ob tem obregnem ob izjavo naše predsednice RS, da kmetje tu le izčrpavamo zemljo in količino humusa v tleh, ji lahko odgovorim, da bi tu lahko izčrpavali humus v tleh brez dodatka še nadaljnjih 500 let, pa bi se odstotek humusa verjetno zmanjšal le za nekaj odstotkov."Edo pojasni, da so subvencije, ki jih je treba naslavljati z izravnalnimi plačili, namenjena izravnavi med proizvodno in prodajno ceno hrane. "Ob uvedbi tega režima bo naša kmetija prejela še enkrat toliko subvencij – to pa lahko poimenujemo subvencije, saj bomo kmetje dejansko plačani za nedelo. Težava pa je še dvig bonitete zemljišč za vsaj 30 %. Kako so prišli do zaključka, da bomo s pozno košnjo zaslužili lahko zaslužili 30 % več mi sicer ni jasno, ampak ta odstotek je treba zdaj odšteti od višine subvencij.""Odgovorni pravijo, da bomo povečevali samooskrbo na račun naravovarstva, kar pa seveda ne bo izvedljivo. Naj pojasnim. Ob izgubi tistih 40 hektarjev - izgubi zato, ker bodo zemljišča neuporabna - stelja je higiensko sporna in dobra le za biomaso oz. sežig - bi morali povečevati pridelavo na ostalih površinah, kar pa ne pride v poštev. Ležijo namreč na najožjem vodovarstvenem in barjanskem pasu. To bi pomenilo tudi povečano uporabo mineralnih gnojil. Kaj pa to pomeni za okolje, si verjetno lahko predstavljate. Dolgoročno na kaj drugega kot zmanjšanje obsega osnovne kmetijske dejavnosti ne moremo računati.""Očitno se je nekdo zamislil, da smo prebivalci Slovenije tako bogati, da lahko ukinemo primarno pridelavo hrane, da je kmetijstvo pri nas nepotrebno in hrano lahko brez težav uvažamo iz drugih držav. Pri tem je očitno pogledal samo v svojo denarnico, ker pogled v mojo razkriva da temu ni čisto tako."Kako naprej? Kmetje se bomo borili naprej, na vse možne pretege, svojih zemljišč ne bomo dali. Zaupali so nam jih predniki, kmetje pa smo le najemniki, čeprav smo v zemljiški knjigi zapisani kot lastniki. To so zemljišča, ki so nam bila podarjena za čas življenja in jih bomo predali naprej. Ne bomo jih pustili, saj se zavedamo, da v tem režimu ni nobene logike, ampak le denar. In to ne denar za nas kmete, ampak za vse druge. Kmetje se enostavno ne bomo predali,« je povzel gospodar kmetije Edo Kumše.
Teme
s KMEČKIM GLASOM naokrog 80 let

Prijatelji

KMEČKI GLASAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

V dobri družbi po živinorejskih kmetijah