Vreme Naročite se
Vložek se kmetu povrne najmanj dvakrat
Pogovor s Tadejem Virkom – svetovalcem za management v prireji mleka
Klara Lovenjak KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Četrtek, 9. marec 2023 ob 09:30

Odpri galerijo

Tadej Virk, ki prihaja z živinorejske kmetije na območju z omejenimi dejavniki, je pri svojih 35 letih izkušen svetovalec v dejavnosti prireje mleka, usposobljen za prirejo mleka in optimizacijo krmnih obrokov, tehnologijo reje ter prehrano živali. Je strokovnjak z magisterijem s področja kmetijstva Univerze v Mariboru, Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede (FKBV), in od nedavnega samostojni svetovalec. Med strankami je cenjen, ker je neposreden, natančen in dosleden svetovalec ter predvsem zato, ker sodelovanje z njim prinaša rezultate. Kot pravi, ne računa le obrokov, ampak svetuje pri celotni tehnologiji reje. Krava po njegovo požre štiri obroke na dan – izračunanega, zmešanega, zaužitega in dejansko prebavljenega. »Vedno je treba poslušati krave, kajti one imajo vedno prav,« pravi.


Povprečna mlečnost na kmetijah, s katerimi sodeluje, je več kot 10.500 litrov po kravi v standardni laktaciji.

Prepričan je, da se pri teličkah v prvih 14 dnevih določi, ali bo v prihodnosti dobra molznica, in brezkompromisno zagovarja analizo krme, brez katere ni optimalnega krmnega obroka. »Kakovostnejša je krma, cenejši je obrok in višja je prireja mleka,« pravi Tadej Virk, ki ga najbolj od vsega zmoti vprašanje, za koliko litrov je sestavljen krmni obrok. »Obrok ima določeno vsebnost vlaknin, beljakovin in energije, krava pa molze tako dobro, kot je urejen management. Če je bila krava kot tele slabo oskrbljena in ima poškodovano črevesje, bo slabše izkoriščala krmo in posledično manj molzla. Tukaj pa do izraza pride genetika, ki je pomemben dejavnik, ne glede na to, da pravimo, da krava molze pri gobcu. Samo v čredah z vrhunsko genetiko se lahko skrijejo kakšne napake v managementu,« pravi. Je zagovornik udobja krav, zdravja in njihovega dobrega počutja, pri čemer je treba hkrati zagotavljati tudi najvišjo prirejo.
Bojan Miklavžina, rejec krav molznic iz Škal pri Velenju, ki z Virkom sodeluje že osmo leto, pove, da so bili začetki zelo naporni, saj je Virk na kmetiji uvedel velike spremembe in jim vso rejo dobesedno obrnil na glavo. »Najtežje je pridobiti zaupanje in tudi sam sem potreboval kar dve leti, da sem v celoti začel upoštevati njegova navodila. Sprva sem že mislil, da bomo bankrotirali, saj je uvedel toliko sprememb, da sem vmes skorajda obupal. Danes sem vesel, da sem vztrajal, saj je bil to edini način za dosego tako visoke mlečnosti.«

Zakaj ste se odločili za samostojno pot?
Sprva sem bil pet let zaposlen na FKBV kot tehniški in strokovni sodelavec, vmes sem magistriral in bil habilitiran za področje živinoreje. Izvajal sem vaje pri različnih predmetih, kjer sem se srečal s študenti, ki so iz prakse vedeli veliko več od mene. Takrat sem spoznal, da če hočem ljudi izobraževati, potrebujem več izkušenj in praktičnega znanja. Sprejel sem novo službo in naslednjih šest let opravljal delo specialista za živinorejo na KGZS – Zavodu Celje, nato pa ponovno sprejel nov izziv in se odločil za samostojno pot. In lahko dodam, da mi je v veliko veselje in zadovoljstvo, da je tisti študent, ki me je v času službovanja na FKBV praktično »učil«, dosegel enako izobrazbo, kot jo imam jaz, in je že več let tudi moja stranka. Gledano po mlečnosti je tudi najuspešnejša stranka, saj v čredi dosega mlečnost prek 12.000 litrov v standardni laktaciji. V času študija na fakulteti moraš spoznati čim več ljudi in se naučiti iskati informacije. Ob tem moram omeniti dr. Marjana Janžekoviča, ki je od nedavnega upokojen profesor FKBV, saj je precej zaslužen, da sem toliko dosegel.

Na terenu od rejcev večkrat slišimo mnenja, tudi kritična, da javna služba kmetijskega svetovanja potrebuje spremembe. Kakšno je vaše mnenje o tem?
Tudi sam sem kmet in pri nas velja, da za počitek ne moreš biti plačan. Nekaterim ljudem je cilj priti v javno upravo in tam dočakati upokojitev, vmes pa kaj delati ali ne. V javni službi kmetijskega svetovanja so ljudje, ki veliko vedo in so zelo dobri svetovalci, zato ne smemo metati vseh v isti koš, sploh pa ne na področju govedoreje, kjer so specialisti z ogromno izkušnjami in znanjem. Dejstvo pa je, da če bi želela svetovalna služba v Sloveniji zaživeti, bi moral sedanji sistem propasti in se »privatizirati«, kmet pa bi moral svetovanje plačati. V trenutnem sistemu je plača enaka, če delaš ali pa ne. Nekateri svetovalci res garajo, drugi pa niti ne vedo, zakaj so v službi.
Med službovanjem na zavodu sem spoznal človeka z nešteto izkušnjami – Jensa Oleja Christiansena – danskega svetovalca, ki je na KGZS predstavil program za izračunavanje krmnih obrokov. Sam sem si prizadeval za ta program in ga tudi dobil. Čeprav sem po dveh tednih njegove uporabe zaradi zapletenosti skoraj obupal, sem vztrajal in še vedno delam z njim. Za program imam zakupljeno licenco, sodelujem pa z nizozemskimi laboratoriji, kamor na leto pošljem okoli 90 vzorcev krme. Analiza krme je namreč temelj prehrane, saj je krma tista, ki daje mleko.

Veliko naših uspešnih rejcev sodeluje s tujimi strokovnjaki. Koliko je slovenskih neodvisnih svetovalcev za prehrano molznic pri nas in kako močna konkurenca so tuji svetovalci?
Pri nas so prisotni avstrijski, italijanski, hrvaški, nemški in danski svetovalci. Koliko je slovenskih neodvisnih svetovalcev, ne vem. Konkurence v tej dejavnosti ne vidim, saj se kmet sam odloči, s kom bo sodeloval in s kom ne. Če kmet želi sodelovati z mano, me kontaktira – nikoli nasprotno, in tako bo ostalo. Tudi sam sodelujem z nekaterimi farmami v tujini, kjer redijo veliko živali, zato mi večji sistemi niso tuji. Ne prodajam nič drugega, razen svojega znanja in izkušenj, drugi, razen danskega strokovnjaka, pa imajo v rokavu tudi kakšen pripravek ali dva za prodajo. Sodelujem z več podjetji v Slovenji, ki nudijo dobre pripravke in jih moje stranke pri njih po potrebi tudi kupujejo.


Vsakemu rejcu pri nas je treba pomagati, če ima voljo in si pomoč res želi. Vsak se odloča sam, lahko pa dokažem, da za toliko, kot za moje svetovanje plača kmet, najmanj dvakratno dobi nazaj.

Pri prireji mleka se rejci nenehno srečujejo z nihanji cen mleka in krme ter vedno ostrejšimi predpisi in zahtevami. Katere so najpogostejše težave v rejah, ki jih rejci rešujejo z vami?
Rejci so vsak dan večkrat (zaželeno je dvakrat) na dan v hlevu in veliko napak, ki jih počno, ne prepoznajo, kar je popolnoma normalno. Zato je dobro, da njihovo ustaljeno delo opazuje še drug par oči, ki lahko zazna napake. Največ težav je v samem managementu črede. Razni svetovalci – prodajalci so lahko agresivni in imajo vedno pripravek za kmetovo težavo, vendar pa ta le lajša simptome in ne odpravi vzroka. Če ima kmet veliko težav, lahko prodajalci na njem veliko zaslužijo, saj kmetu prodajo ogromno pripravkov, s katerimi se bori proti njim in jih na drag način blaži. Moje svetovanje pa stremi k odpravi vzrokov za težave z uporabo čim manj dodatkov.


Preventiva seveda ni zastonj in zahteva dodatno delo, je pa bistveno cenejša kot kurativa.

Največ napak rejci delajo v času presušitve. Presušene krave morajo dobiti največ. Težave prepoznam tudi v novih hlevih, ki imajo zgolj novo fasado, znotraj pa zgrešeno tehnologijo. Seveda hlev ni nikoli popoln in se v njem vedno najdejo določene napake. Vendar pa kmet, ki gradi hlev, ni nikoli kriv, kriva sta projektant in svetovalec – tehnolog! Popolnega hleva seveda ni, vendar če si pri tehnologiji enega naredil napako, je ne ponovi še pri naslednjih 50. Zato je treba s prstom pokazati na tiste, ki so hlev napačno zasnovali. Lani smo na primer vselili nov hlev, ki smo ga projektirali kar leto in pol, pa v njem še vedno najdemo napake. V nekaterih novih hlevih so hude napake za udobje živali, slaba ventilacija, nelogična razporeditev prostorov in celo preveč robotizacije. Uveljavlja se vedno več avtomatskega krmljenja krav, sam pa menim, da trenutno dostopni roboti za krmljenje ne izpolnjujejo osnovnih zahtev, ki si jih želim. Trenutno najboljši sistem za krmljenje je samohodna mešalna prikolica. In prav krmilno-mešalna prikolica se je na kmetiji Miklavžina že dvakrat menjala.


V novih hlevih, ki jih gradijo za tržno prirejo mleka, morajo biti molznice sposobne molsti vsaj 45 litrov na dan.


Kaj vse ste spremenili na kmetiji Miklavžina?

Dodali smo napajalno korito za molznice, ker so imele krave zaradi preozkega korita na voljo premalo vode. Ukinili smo krmilni avtomat, saj sistem, ki kravi dodeli toliko krmil, kot je molzla, ne upošteva fiziologije živali. S krmilnim avtomatom kravo krmiš za količino mleka, ki jo je dala včeraj, in ne za količino mleka, ki bi ga lahko dala danes ali jutri.
V molzišču avtotandem 2 × 2 + 1 so začeli uporabljati avtomatsko snemanje enot, kasneje smo molzišče zamenjali za 2 × 5 ribjo kost in spremenili molzno rutino. Bojan je izdelal priganjalca za krave (cow-boya) ter pospešil molžo za 20 minut ali 40 minut prihranjenega časa na dan. Dvakrat smo spremenili način siliranja trave – iz stare nakladalne prikolice najprej na nakladalno prikolico z veliko noži do trenutnega siliranja s kombajnom. Dvakrat smo menjali krmilno-mešalno prikolico. Z dosejavanjem smo izboljšali kakovost na travinju in krave opremili s pametnimi ovratnicami MooHero, ki spremljajo pojatve in prežvekovanje. Z njimi je Bojan zelo zadovoljen, saj je začel z osemenjevanjem v lastni čredi, prej pa je imel v čredi dve leti in pol bika, česar nisem odobraval. Po odhodu bika se je reprodukcija poslabšala, kar je logična posledica, vendar že beležimo napredek zaradi pametnih ovratnic. Uvedli so tudi rutinsko razkuževanje parkljev z dezinfekcijsko bariero in ob zadnjem obrezovanju parkljev nismo zaznali nobenega dermatitisa, kar vsekakor doprinese veliko k mlečnosti in dobremu počutju krav.

Napredek v mlečnosti po letih na kmetiji Miklavžina


Na kmetiji Miklavžina bi potrebovali še velik porodni boks, boljšo ventilacijo in osvetlitev ter hlev za teleta. Vse to so še možne izboljšave, vendar je treba izpostaviti, da bo v naslednjih letih mimo njihove kmetije in čez največ njihovih kmetijskih zemljišč peljala koroška avtocesta.


Bojan Miklavžina: »Za izgubo zemlje smo dobili odškodnino, ne pa tudi nadomestne zemlje. Za to ni bilo nobenega posluha, naše prošnje so naletele na gluha ušesa, zato bomo morali najverjetneje zmanjšati število živali in s tem prirejo. S tem je ogrožen obstoj kmetije, saj ni odškodnina tista, ki nas bo živela, če se ukvarjamo z intenzivno prirejo mleka. Hlev je treba plačati in se razvijati naprej, kar pa brez zadostnih površin ne bo mogoče.«


Prehrana je eden od najpomembnejših dejavnikov pri prireji mleka. Kako pripraviti najugodnejši krmni obrok za krave molznice in še vedno dosegati dobro mlečnost?
Vsak kmet želi imeti poceni krmni obrok in veliko mleka. To pa žal ne gre. Krmni obroki za molznice pri mojih strankah so na prvi pogled zelo dragi, vendar ko izračunamo strošek na liter prirejenega mleka, je slika popolnoma drugačna. Pri izračunu krmnih obrokov redko gledam na ceno komponent, saj se je treba zavedati, da so rentabilne zgolj in samo zdrave krave. Če jih ne oskrbimo optimalno, smo na kratki rok sicer prihranili par evrov, na dolgi rok pa se nam to povrne s par sto evri izgube. Tu imam v mislih predvsem plodnost, ki je pri prireji mleka najpomembnejša.

V času zaostrenih ekonomskih razmer so nekateri rejci začeli z varčevanjem pri količini močne krme. Ali so po vašem mnenju storili napako in zakaj?
Krava mora biti optimalno oskrbljena, sicer trpi najpomembnejša lastnost pri prireji mleka – reprodukcija. Slabša plodnost pomeni daljšo dobo med telitvama (DMT), kar pomeni, da so imeli rejci krave v zadnji fazi laktacije, namesto da bi bile v vrhu. Stranke sem na začetku podražitev opozoril, naj vztrajajo, ker ko bo cena mleka visoka, moramo imeti krave v najboljši možni mlečnosti. In to se je pri veliki večini mojih rejcev zgodilo. Cena mleka je narasla, krave so dobro molzle, rejci pa so tako pokrili izgubo. Tisti, ki so na začetku varčevali, pa so imeli krave na koncu laktacije, s slabšo povprečno mlečnostjo. Ko povprečna mlečnost v čredi pade in odkupna cena mleka naraste, kmet ogromno izgubi. Bližnjice so zato drage in pogosto napačne.

Kje pa rejci še lahko najdejo prihranke (rezerve) in katere so najpogostejše napake, ki jih naši rejci počno pri krmljenju krav?
Največ prihrankov je v kakovostni osnovni krmi in kupovanju surovin v večjih količinah. Nekatere moje stranke imajo zakupljene surovine za eno leto vnaprej in tako točno vemo, kakšna bo cena obroka do naslednjega leta. S tem lahko izboljšajo management in če porabijo enako količino krme, krave pa molzejo pol litra mleka več, je to skupno veliko več mleka, kar ustvarja dobiček. Tu imajo slovenski kmetje še precej rezerve, je pa to povezano z naložbami v skladiščne prostore, ki pa tudi niso zastonj in izvedljivi na vsaki kmetiji. Največja napaka je razmišljanje, da več krav pomeni več mleka in s tem več denarja. Tako je po hlevih tudi do 100 % več živali, kot je ležišč. Žival se v takem hlevu ne more dobro počutiti. Glede tega sem zelo strikten in čim je v hlevu neupravičeno več krav, kot je ležišč, prekinem sodelovanje (pogodbo), saj v taki čredi zajamčeno ne bo uspeha.

Kdaj lahko rečete, da je neka kmetija vzorčni dokaz ekonomske uspešnosti?
Ekonomsko uspešna je vsaka kmetija, ki ima prihodke višje od stroškov. Zame so ekonomsko uspešne kmetije, ki se stalno razvijajo.

Kako v tem trenutku ocenjujete stanje in ekonomski položaj v prireji mleka na Slovenskem?
Stanje ni slabo, ampak katastrofalno. Kmete je v lanskem letu doletelo praktično vse, od suše, podražitve repromateriala, pogonskih goriv, krme za živali, hkrati pa je bila rast odkupnih cen mleka in mesa prepočasna. Ker se napoveduje padec odkupnih cen mleka, si ne moremo obetati nič dobrega, zato bo letošnje leto zelo težko. Prav zato bo treba iz krav izvleči čim več. Napačno je namreč razmišljanje večine ljudi, da večja mlečnost pri kravah pomeni več težav. Lahko je res, ni pa nujno.



Stroške lahko bolje definiramo na liter mleka kot na mesec, in če je mlečnost večja, pa tudi če zato beležimo več obiskov veterinarja, imamo na liter mleka še vedno manj stroškov, in to je ključno.

Če bi odkupna cena ostala takšna, kot je, bi morali stroški repromateriala ostati na nivoju izpred dveh let. Lani spomladi, ko se je podražil repromaterial, je veliko kmetov napovedalo ukinitev prireje mleka. Nekateri so to res storili, drugi pa so vztrajali zaradi visoke odkupne cene mleka, ki je sledila od sredine prejšnjega leta. Prihodnje napovedi za to dejavnost so slabe in nizke odkupne cene ne pomenijo nič dobrega. Za naše rejce to pomeni še eno peklensko leto.

Kakšnih sprememb bi si kot svetovalec želeli doživeti v prireji mleka?
Želel bi si, da bi se v Sloveniji mleko plačevalo pošteno. To pomeni, da bi kmet dobil plačan vsak odstotek maščobe in beljakovin, kar bi ključno pripomoglo k ohranitvi prireje mleka. Gradnja novih hlevov je draga, zahtevna in veliko kmetij te možnosti nima. Če bi bilo mleko pošteno plačano, bi kmetje lahko zamenjali pasmo krav. Črno-belo pasmo bi zamenjali z jersey pasmo, ki je bistveno manjša, in tako bi lahko hlev, ki je za črno-bele krave premajhen, čez noč postal dovolj »udoben« in prostoren za jersey pasmo. To je nedvomno pasma prihodnosti, saj ima v mleku skoraj 6 % maščobe, 4,3 % beljakovin in največjo učinkovitost izkoriščanja krme. Pričakujem tudi resno pomoč za hribovske kmetije, sicer bodo hribi neobdelani in prazni, ravnina pa prepredena s cestami in nakupovalnimi središči. Če želimo, da Slovenija ostane lepa in obdelana, bo treba pošteno plačati tudi kmete v strminah.


KMETIJA MIKLAVŽINA:


• Hlev za 54 krav molznic iz leta 2014,
• intenzivna prireja mleka,
• molzejo 32 krav črno-bele pasme (skupaj 80 glav govedi),
• sodelovanje s Tadejem Virkom od leta 2015,
napredek: mlečnost so v standardni laktaciji s 5400 litrov v petih letih povečali na 10.000 litrov,
• z 10.000 litrov so nato v dveh letih prišli do 10.800 litrov mleka v stand. laktaciji po kravi,
• mlečnost se je v povprečju dvigovala za 927,7 kilograma v standardni laktaciji na leto,

• povprečna mlečnost na kmetiji je bila ob zadnji AT kontroli 35,5 kilograma mleka na kravo,
• mleko oddajajo v Mlekarsko zadrugo Ptuj,
• sendvič silos,
• krmni obrok za molznice: travna in koruzna silaža, melasa, MVM, beljakovinska mešanica, žitna mešanica in zaščitena maščoba,
• letošnja krma ni izrazito dobre kakovosti, zaradi suše so slabše trave, koruzna silaža pa je kljub hudi suši zelo solidna.

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 20. Mar 2023 at 09:46

50886 ogledov

Stop največji črni gradnji v Sloveniji!
V zadnjem času skoraj ne mine teden brez novice, da želi župan Mestne občine Ljubljana (MOL) Zoran Janković tudi z represijo in uporabo nasilja, do konca zgraditi kanalizacijski kanal C0 na območju ljubljanskega vodonosnika. Gradnja neusmiljeno poteka, kljub vedno novim razkritim nepravilnostim, med drugim tudi zadnjo, da za sporno gradnjo kanala C0 investitor (MOL) potrebuje pravnomočno okoljevarstveno soglasje, vendar ga nima."Nam kradejo, vi jih pa varujete," je odmevalo med kmeti. "Na kateri strani zakona ste policaji?"Minuli teden je tako na izredni seji v Državnem zboru Vesna Kolar Planinšič, vodja sektorja za okoljske presoje na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo dejala, da gradnja na spornem odseku kanala C0 ni zakonita. To pomeni, da MOL na kritičnem delu, kjer se nahajajo črpališča 90 odstotkov vse pitne vode za Ljubljančane, ne sme graditi kanalizacije, dokler ne pridobi vse zahtevane dokumentacije o projektu in presoje vplivov na okolje. Kljub vsem znanim dejstvom pa nihče od pristojnih ne ukrepa in MOL gradnjo nadaljuje, kar je nedopustno. In ker nihče ne ukrepa, so se minuli teden množičneje aktivirali kmetje, ki so že vrsto let glavni branitelji ljubljanske pitne vode in hkrati tudi lastniki zemljišč na Ljubljanskem polju. Kljub temu, da je tako policija kot varnostna služba, ki jo najema MOL, na gradbišču nad njimi že večkrat izvajala nasilje, da jih je ljubljanski župan nezakonito razlastil ter dosegel nezakonito in protiustavno kategorizacijo zasebnih zemljišč poti za namen izgradnje kanala C0, se ne predajajo in vztrajajo pri zaustavitvi gradnje čez sporno ozemlje.Minuli petek so zato na svoji zemlji, ki je trenutno gradbišče kanalizacijskega kanala, organizirali kmečki punt in se tja pripeljali z več kot 70 traktorji, pri njihovi nameri pa jih podprlo veliko, tokrat največje število Ljubljančanov in podpornikov iz drugih krajev. Zbrane je pričakalo veliko število policajev, mestnih redarjev in najetih varnostnikov s strani MOL, ki so protestnikom z zaporo ceste želeli preprečiti dostop do gradbišča. Tam so gradbinci zasedli zemljišča z ograjami, znotraj pa je bilo polno predstavnikov varnostne službe. Zapora protestnikov ni odvrnila, zato so se do lokacije prebili čez travnike, kjer so skupaj s traktoristi na povsem miroljuben način opozorili širno Slovenijo na največjo črno gradnjo, ki trenutno poteka v naši državi. »Ti protesti se bodo ponavljali vsak petek, ker pravna država ne deluje več,« je dejal Brane Grad, lastnik več zemljišč na območju gradnje spornega kanala C0 in ponovno izpostavil, da so kmetom zasedli zemljišča in jim nezakonito odvzeli dostop do svoje lastnine.

Fri, 17. Mar 2023 at 07:46

821 ogledov

Odvzem govedi in prepoved nadaljnje reje
Direktor Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin dr. Branko Podpečan in direktor Inšpekcije za kmetijstvo na Inšpektoratu za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo Primož Marolt, sta včeraj predstavila ugotovitve inšpekcijskih nadzorov ter stanje na kmetijskem gospodarstvu na Koroškem. Ugotovili so več kršitev glede goveda, devet živali je poginilo. Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je na podlagi prijave v soboto, 11. marca 2023 opravila inšpekcijski nadzor na kmetijskem gospodarstvu na Koroškem v naselju Podgora, Kotlje. Pri nadzoru so ugotovili več kršitev pri reji in bivanjskih razmerah govedi, ki so jih redili na pregledanem kmetijskem gospodarstvu. Podpečan je dejal, da je bilo higiensko stanje v hlevu zelo slabo, pitne vode in krme v času nadzora govedo ni imelo na voljo. Našli so osem poginjenih goved, kasneje je poginilo še eno. Patolog je pri raztelesbi kadavrov v prebavilih (kapici) našel ostanke folije, kar je eden od možnih vzrokov za pogin. Uradni veterinar je odredil trajni odvzem preostalih trinajstih goved na kmetiji in trajno prepovedal rejo govedi. Živali so s kmetije odpeljali že včeraj, ko bo zaključen upravno inšpekcijski postopek, pa bo uradni veterinar ali izvedel prekrškovni postopek ali pa naznanil kaznivo dejanje.Direktor Inšpekcije za kmetijstvo na Inšpektoratu za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo Primož Marolt je dejal, da je Inšpektorat v letih 2020 in 2021 vodil postopek pri isti zavezanki zaradi neoznačenosti govedi, v letu 2021 zaradi neprijavljenega dohodka iz dopolnilne dejavnosti, v letih 2021 in 2022 zaradi nenadzorovane paše ter znova v letu 2022 zaradi neoznačenih živali (postopek še vedno traja). Po uradni dolžnosti je kmetijska inšpektorica že 24. novembra lani ugotovila, da je bilo 19 govedi od 22 neoznačenih, tri so bile le delno označene, prav tako nista bili označeni dve teleti. Kmetijska inšpektorica je izdala ureditveno odločbo, da mora stranka do 1. januarja 2023 živali oštevilčiti, uvedla je tudi prekrškovni postopek po Zakonu o živinoreji. 10. marca je kmetijska inšpektorica pri ponovnem ogledu kmetije našla eno poginjeno žival ter obvestila številko 112, upravni postopek pa še ni zaključen.Dr. Branko Podpečan je ob tej priložnosti pozval vse imetnike živali, da so realni in kritični glede zmožnosti ustrezne oskrbe vseh svojih živali. Če ugotovijo, da niso zmožni zagotoviti ustreznih pogojev za rejo zaradi pomanjkanje krme za živali, naj le-te čimprej oddajo oz. poiščejo pomoč. Rejce je tudi pozval, naj vedno pokličejo veterinarja za veterinarsko pomoč, ko zaznajo zdravstvene težave pri živalih, da bi se podobnim dogodkom, kot je bil ta, lahko v čim večji meri izognili. Omenil je tudi, da statistični podatki kažejo, da je tovrstnih primerov od pet do šest na leto, vzroki pa so različni, pogosto zelo osebni, zaradi starosti, invalidnosti, težav z alkoholom, finančnega zloma…, in podobno.

Thu, 16. Mar 2023 at 11:33

612 ogledov

Situacija na trgu z mlekom je "popolna hinavščina"
Presežek mleka na trgu, padajoče odkupne cene mleka in bistveno prenizek dohodek kmetov. Te težave so ponavljajoče se teme, ko gre za dejavnost prireje mleka in označujejo trenutno situacijo.Vhodni stroški se na evropskih kmetijah še niso vrnili na realno raven, zlasti ne pri cenah mineralnih gnojil. Tudi cene elektrike so še vedno nesprejemljivo visoke za kmete, obrestne mere pa še naprej naraščajo.V mlekarnah pravijo, da je padec cene mleka posledica večjih svetovnih zalog in nihanja povpraševanja po mleku in mlečnih izdelkih. Kmetje po vsej Evropi pa odgovarjajo, da je bila lani ob vseh podražitvah, rast odkupne cene mleka veliko bolj postopna, zdaj, ko se stvari dejansko umirjajo in se trg stabilizira, pa je znižanje cene takojšnje in zelo očitno. Prepričani so, da cena pada prehitro in iz popolnoma napačnih razlogov.Mednarodne cene gnojil v zadnjem času padajo, vendar so njihovi prodajalci očitno precej nenaklonjeni to prenesti na stranke. Teh težav oz,. zadržkov pa nimajo pri zniževanju cen mleka, ugotavljajo kmetje, ki trenutno situacijo na trgu z mlekom ocenjujejo kot "popolno hinavščino"."Rejci krav molznic v Evropi so trenutno priča padcu cen, kar ogroža njihove kmetije," je izjavil predsednik EMB Kjartan Poulsen. Po kratkem obdobju cen, ki so skoraj pokrile stroške, sta naraščajoči obseg in vse manjše povpraševanje povzročila škodljivo neravnovesje na trgu.Razmere na trgu so težke, v mnogih evropskih državah - tudi pri nas - pa politični odločevalci dopuščajo trgovcem, da s trgovskih polic počasi potiskajo domače nacionalne blagovne znamke in jih nadomeščajo z izdelki iz tujine, kupljenimi po dampinških cenah. V Evropi že potekajo močni protesti proti nepoštenim trgovskim praksam (Belgija in Francija). Politiki bi morali posredovati in narediti konec temu nepoštenemu vedenju, saj bomo brez ustrezne regulacije kmalu dosegli točko, ko bo že preveč izrinjenih in uničenih, poti nazaj pa ne bo več.Slovenija: Povprečna odkupna cena mleka je v februarju znašala 51,70 EUR/100 kg, medtem, ko je še januarja dosegala 53,73 EUR/100 kg.

Thu, 16. Mar 2023 at 09:03

525 ogledov

Nizozemski kmetje so proteste spremenili v zmago na volitvah
Na Nizozemskem so ustanovili Kmečko državljansko gibanje, ki je po pričakovanjih doseglo visok rezultat na deželnih volitvah. Na Poljskem bodo tožili kmetijskega ministra, ker je zavajal kmete. V treh državah je napovedan splošni protest in oblikovanje skupnega foruma.Evropski kmetje se vse bolj bojijo za prihodnost in preživetje, kar nakazujejo tudi z organiziranjem protestov. Te dni so se podali na bolgarske ulice, ker nasprotujejo uvozu žita in sončnic iz Ukrajine.Kmečka stranka na NizozemskemNa Nizozemskem ima ta oblika odpora tudi politične konotacije. V tej državi so včeraj potekale deželne volitve, ki so določile sestavo senata, med strankami pa je bilo tudi Kmečko državljansko gibanje (Boer Burger Beweging - BBB). Kot pišejo Nizozemski mediji je BBB v sredo pretreslo politično krajino na Nizozemskem in zmagalo na pokrajinskih volitvah, ki določajo sestavo senata. Prvi rezultati kažejo, da je osvojilo kar 15 od skupno 75 sedežev v senatu, s pooblastili za blokiranje zakonov, sprejetih v spodnjem domu parlamenta. Konservativna stranka VVD premierja Marka Rutteja je padla z 12 na 10 sedežev.BBB meni, da je problem onesnaženosti kmetij z dušikom pretiran in da bodo omejitve, ki jih načrtuje sedanja vlada, povzročile zaprtje kmetij in pomanjkanje hrane.Vodja BBB Caroline van der Plas je za The Hague dejala, da so volilni rezultati "neopisljivi".Tožba proti ministruNa Poljskem so kmetje od začetka leta na ulicah. Opozarjajo na težke razmere na trgu, padec cen žita na svetovnih borzah, vojno, ki je povzročila naval blaga čez vzhodno mejo in kmetijstvo v tej državi z nizkimi cenami postavila ob zid.Poudarjajo, da se počutijo izigrane s strani vlade. Podpredsednik vlade in minister za kmetijstvo in razvoj podeželja Henryk Kowalczy je kmetom svetoval, naj pridelek žit skladiščijo, a so zaradi padca cen zdaj na izgubi in zato razmišljajo o njegovi tožbi."Prešteli smo vsaj šest javnih govorov Henryka Kowalczyka kot podpredsednika vlade in ministra za kmetijstvo, v katerih je trdil, da bi morali kmetje narediti zaloge žita, ker se bodo odkupne cene dvignile. To je rekel kot predstavnik poljske vlade, zavajal je kmete in jih izpostavil strašnim izgubam," je povedal Bronisław Węglewski, predsednik kmetijske zbornice Lodź.Kmetje so razočarani, saj se cene njihovih pridelkov nižajo, povpraševanja po njih pa skorajda ni. Nova setev je pred vrati, vložki pa vse dražji.Tamkajšnji sindikat kmetov Solidarnost je napovedal nadaljevanje protesta proti uvozu sladkorja in perutnine iz Ukrajine, podobnega mnenja pa sta tudi ostali kmečki organizaciji Agrounia in Prevareno selo. Splošni protest v Varšavi je vse bolj verjeten.Združeni kmetjeTudi področne organizacije iz Poljske, Romunije in Bolgarije so napovedale oblikovanje skupnega foruma in vabile tudi druge države, da se jim pridružijo. Njihovo povabilo je bilo naslovljeno na Odbor za kmetijstvo Evropskega parlamenta, ministre za kmetijstvo in evropske poslance. Predstaviti poskušajo probleme, ki ne dosežejo Evropske komisije, katere politika nima nobene povezave z realnostjo na terenu.Ponavljajo, da so največji problem ostanki ukrajinskega žita v teh državah in da pritiska ne zdržijo več. Bolgarija opozarja, da se žita iz EU in Ukrajine ne smejo mešati, ker so pridelana po različnih tehnologijah. Sredstva, ki so v EU prepovedana, so v Ukrajini dovoljena. Upravičeno se sprašujejo, zakaj se jim zapoveduje določeno pridelavo in upoštevanje stroge zakonodaje, ko pa to v tem primeru to sploh ni pomembno.Janusz Wojciechowski, komisar Evropske komisije za kmetijstvo umirja razmere. Napovedal je, da je le vprašanje dni, kdaj bo odobrena pomoč, ki jo pripravljajo za Poljsko, Romunijo in Bolgarijo - države, ki so zaradi uvoza iz Ukrajine najbolj prizadete. Jasno je, da bodo sredstva aktivirana iz kriznih rezerv, vprašanje pa je če je to res prava rešitev.

Wed, 15. Mar 2023 at 09:15

1128 ogledov

Kmečki punt na gradbišču kanala C0
Prvi, “kmečki punt”, se bo odvil na lokaciji gradnje kanalizacijskega kanala v petek, 17. marca 2023, ob 13:45 pri gradbišču kanala C0, ob Obvozni (Nemški) cesti (gradbišče se nahaja po Nemški cesti iz smeri Ježica proti Šentvidu. Približno na sredini Nemške ceste je izvoz na desno na široko makadamsko cesto s tablo “Separacija in betonarna Šuštar”). Kot navajajo navodila organizatorjev bo tam avto s slovensko zastavo. Po približno 700 m makadama parkirajte ob desni strani. Shod bo potekal približno 200 m naprej od mesta za parkiranje. Pot do kraja protesta bo označena, tam bodo tudi ljudje, ki vas bodo usmerili. Obujte primerno obutev za travnik in prinesite slovenske zastave in transparente! Kmetje in drugi, ki jim je mar za čisto pitno vodo vas vabijo, da se jim pridružite in jih podprete.Drugi protest pripravljajo pred vrati mestne občine Ljubljana, v ponedeljek 20. marca 2023, ob 14:30. Protest bo širše narave proti zanemarjanju ljubljanskega zdravstva in ogrožanju čiste pitne vode.

Wed, 15. Mar 2023 at 08:39

582 ogledov

Pisani smrčki
... Vse to so radovedni smrčki pri govedu s katerimi se srečujemo na terenih. Vedno radovedno ovohavajo naše fotoaparate in jih z veseljem tudi obliznejo in tako na njih pustijo svoj pečat.
Teme
pogovor Tadej Virk svetovaec za management v prireji mleka kmetija Miklavžina Škale pri Velenju SLOVENIJA velenje

Zadnji komentarji

Prijatelji

KMEČKI GLASAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

Vložek se kmetu povrne najmanj dvakrat