Problematika glede sklepa ustavnega sodišča (z dne 16. 6. 2022) s katerim je prepovedalo uporabo fitofarmacevtskih sredstev (FFS) na območju ožjega vodovarstvenega območja vodarn Kleče in Šentvid, je bila glavna tema minule tiskovne konference. Organizirali so jo na družinski kmetiji Ivana Čerina iz Savelj, ki na tem območju obdeluje kmetijske površine. Ukvarjajo se s prirejo mleka, njegovo predelavo v mlečne izdelke ter pridelavo in prodajo sezonske zelenjave. Zaradi izpada pridelka je bila v lanskem letu kmetija delno oškodovana prav zaradi omenjenega sklepa.

»Začasna prepoved uporabe zajema tudi fitofarmacevtska sredstva, ki so sicer dovoljena v ekološki pridelavi,« je uvodoma dejal Roman Žveglič, predsednik KGZ in povedal, da je kmete o prepovedi obvestila inšpekcija. »KGZS je lani avgusta na Ustavno sodišče naslovila zahtevo o določitvi in povrnitve škode. Odgovorili so, da bodo zadevo prednostno obravnavali, vendar do danes – sredine februarja 2023 – še vedno nismo prejeli končne razsodbe. Septembra lani smo organizirali sestanek z ministrom za naravne vire in prostor Urošem Brežanom in kmetijsko ministrico Ireno Šinko. KGZS je predlagala, da se na površinah, ki ležijo na najožjem vodovarstvenem območju (VVO I), uvede ekološko kmetovanje, na VVO II in VVO III pa naj se sklep ustavnega sodišča izbriše. Ministra sta se s tem strinjala, vendar na odločitev ustavnega sodišča ne moreta vplivati, zato še vedno čakamo razsodbo.« Žveglič nadaljuje, da je kmetovanje na najožjih vodovarstvenih območjih (VVO I) zakonsko regulirano in kmetje upoštevajo vse omejitve. To potrjujejo tudi analize pitne vode, kjer mejne vrednosti FFS niso bile nikoli prekoračene ali presežene, kar navaja celo ustavno sodišče v svoji začasni uredbi.

ONEMOGOČENO NAČRTOVANJE IN KMETOVANJE

»Oškodovanih je 89 lastnikov kmetij, ki pridelujejo hrano na skupno 86 hektarjih, največ je travinja in travno-deteljnih mešanic, 17 hektarjev zelenjadnic, 14 hektarjev ozimnih žit, 8 hektarjev špargljev in dobrih 5 hektarjev krompirja. Prepoved uporabe FFS je vplivala na izpad pridelka krompirja in zelenjadnic, saj so to rastline, ki v rastni dobi potrebujejo učinkovito varstvo pred škodljivci (gosenice, sovke, pršce, uši na kapusnicah, solatnicah in plodovkah, listna pegavost na pesi in poru, črna pegavost na korenju, …). V februarju je skrajni čas, da kmetje načrtujejo kolobar in nabavijo semena, sadike, gnojila in FFS, vendar zaradi zadržanja te izvedbe, težko kar koli načrtujejo in kmetujejo.«

KGZS zato zahteva pripravo tehnoloških navodil za pridelavo brez FFS, pristojno ministrstvo pa naj določi višino odškodnine za povračilo škode zaradi izpada prihodkov. »Zato ponovno pozivamo Ustavno sodišče, da problematiko čim prej obravnava in poda končno razsodbo ter kmete ne pušča v negotovosti, prepuščene same sebi,« poziva Žveglič in dodaja, da bodo ministru za naravne vire in prosto izročili poziv za takojšno rešitev problematike na vodovarstvenih območjih ljubljanskega polja.

Zaradi začasne odredbe Ustavnega sodišča 89 lastnikov oziroma kmetij na območju vodonosnika Ljubljanskega polja ne more kmetovati.

Pavel Zatler, ki živi in kmetuje v Savljah in je član komisije za vodovarstvena področja pri KGZS, je izpostavil, da ministrstvo za naravne vire in prostor ter kmetijsko ministrstvo, nimata pripravljenega nikakršnega prihodnjega načrta, ne glede na to kakšna bo razsodba ustavnega sodišča. Nadalje je pojasnil, da črpanje vode na tem območju poteka že več kot sto let in nikoli ni bilo težav z onesnaženostjo vode, delno tudi zaradi naravnih danosti, saj debela plast peska deluje kot filter, ki očisti vodo. »V njej zaradi kmetovanja še nikoli niso odkrili ničesar spornega. Se pa pojavljajo druge težave, vendar se o njih ne razglablja. Na vodovarstvenih območjih se vedno izpostavlja le problem kmetijstva, zato moramo kmetje že vrsto let upoštevati določene omejitve. Naknadno so bile omejitve pri rabi FFS spremenjene, zato je bila dovoljena uporaba manj nevarnih FFS, večina nevarnih, pa strogo prepovedana. Trenutno – po zadnjem sklepu – pa so prepovedana vsa FFS, tudi tista, ko so dovoljena v ekološkem kmetijstvu. Sredi lanskega leta smo imeli polna polja pridelkov, vendar jih je veliko propadlo, saj agrotehničnih ukrepov nismo smeli izpeljati do konca.«

»Če samooskrba ni prioriteta, naj sprejmejo trajno prepoved uporabe FFS, zagotovijo naj odkup zemljišč in vsa ta zemljišča spremenijo v parke, kjer bo vse nadzorovano. Za ta odkup bo potrebnega precej denarja, še več pa potem za vzdrževanje parkov. Če je samooskrba še aktualna, pa je potrebno zagotoviti pridelavo hrane še naprej,« sklene Zatler.

Zatler našteje največje dejavnike tveganja na tem vodovarstvenem območju: »Promet na meteorno neurejenih prometnicah, naselitev povezana z neurejenim odvajanjem komunalnih in tehnoloških padavinskih voda zaradi uničene ali poškodovane javne kanalizacije. Nadaljnji dejavniki tveganja so nelegalni posegi v prostor – nelegalna odlagališča, odkopi gramoza in proda ter neurejena skladišča nevarnih in škodljivih snovi. Tudi kmetijska dejavnost je dejavnik tveganja, temu ne oporekamo, vendar ne največji, še manj pa edini. Dodal pa bi še onesnaževanje iz zraka, ki se večinoma zanemarja (izpusti toplarn, zračni promet, …).« Zatler zato predlaga celovito presojo okoljskih vplivov na vodonosnikih, ki bi jih bilo potrebno prenesti v uredbo o vodovarstvenem področja ljubljanskega polja in sklene, da odločitev ustavnega sodišča vendarle pričakujejo v kratkem, saj morajo načrtovati kolobar.