Srednje in male kmetije nimajo zastopnikov med nevladnimi organizacijami. Vsaka prostovoljna nevladna organizacija zastopa in predstavlja svoje člane, oziroma glavne veljake organizacije, ki so glasni ali pa imajo vpliv tudi kje drugje. Res je, da bi moral omenjeno pismo pisati pred potrjevanjem skupne SKP-SN, pa kljub temu z razočaranjem ugotavljam, da se tovrstna praksa nadaljuje tudi pri pomoči kmetijam v lanskem letu, glede pomoči repromateriala, pomoči dviga energentov, pomoči živinorejcem po suši itd.

Naj naštejem samo nekatere subvencije in pomoči, katere so bile prikrajšane srednje in male kmetije. Omenjene kmetije so v večini primerov na OMD območjih, zato se najlaže predstavljajo kot hribovske kmetije.

- V strateškem načrtu je premalo finančnih sredstev za hribovske kmetije, saj predstavljajo 72% vseh kmetijskih površin v Sloveniji.

- V preteklih dveh programskih obdobjih so hribovskemu kmetu vzeli tudi do 45% vseh subvencij. Sedaj pa se bojijo pri vrednosti točke OMD vzeti tistim, ki do OMD sredstev niso upravičeni.

- Če primerjamo investicijska sredstva iz naslova nepovratnih sredstev, je za omenjenih 72% površin le peščica sredstev iz naslova Evropskih in nacionalnih sredstev, kljub dokazanemu veliko večjemu strošku pridelave na gorskih kmetijah.

- Pomoč zaradi velike podražitve repromateriala večina hribovskih kmetov ni bila upravičena.

- Prav tako pri pomoči za energente, so manjše kmetije ostale brez pomoči.

- Velika krivica - diskriminacija se je naredila večini hribovskim kmetom pri uredbi vlade, kjer daje pomoč rejcem živali, zaradi lanske suše. Upravičeni so le tisti rejci živali, ki presegajo mejo obremenitve 0,9 GVŽ na hektar.

- Pri zakonu o trošarinah je res, da pri koriščenju kmetijske nafte ni razlik, je pa velika težava, ker ni tako imenovanega kmetijskega bencina. V Sloveniji imamo preko 38000 ha travinja, ki ima strmine nad 35%. Te površine se kosijo v večji meri z samohodnimi kosilnicami in ¨laksarco¨, ki pa seveda uporabljajo bencin, kateri po sedanji uredbi ni znižana trošarina. Seveda se na delu omenjenih površin tudi pase, pa je vseeno potrebno saj enkrat letno opraviti čistilno košnjo.

- Kljub ekonomskim kazalnikom, da pridelava mesa, mleka ali drugih živil, izkazuje tudi 40% večje stroške na gorskih - hribovskih kmetijah pridelave, kot v ravninskem svetu, so nam 50% OMD plačil vzeli v obdavčitev. Zaradi omenjenega bodo zelo prizadeti kmetje ki poleg kmetovanja hodijo še v službo. Še posebej pa bo odvračale mlade prevzemnike, da se bodo odločali prevzeti kmetije, ker se jim bo povečala položnica za vrtec, šolsko prehrano, manjše štipendije itd.

- Pri intervenciji mladi prevzemnik, so mladi hribovski kmetje že v osnovi diskriminirani, saj ne dosegajo minimalni prag 10.000 - 12.000 evrov STANDARDNEGA DOHODKA in so neupravičeni do intervencije mladi prevzemnik.

- Da pa bo polna mera, pa so na kraških in manj kvalitetnih kmetijskih površinah enormno dvignili bonitetne točke kmetijskih površin. Poleg neupravičenega in brez strokovnih podlag dviga bonitete, so dvignili tudi vrednost bonitetne točke in rastiščnega koeficienta na gozdove. Zaradi omenjenega se enormno dviguje KATASTRSKI DOHODEK. Dvigovanje bonitetnih točk in vrednosti le teh, bomo kmetje finančno občutili pri 21 zakonih, kjer za osnovo jemljejo katastrski dohodek. To pomeni na primer; večjo dohodnino, večji prispevek za gozdne ceste, večji zbornični prispevek, večje plačilo vrtca, in znižanje vseh socialnih transferjev, štipendij in otroških dodatkov itd.

- Seveda pa ne smemo pozabiti na preštevilno divjad, ki popase in uniči krmo za preko 30.000 krav dojil v Sloveniji. Tudi zaradi omenjene divjadi, predvsem navadnega jelena, se težje mladi odločajo za prevzem kmetije.

- Na polovici območja Slovenije, nam srednjim in malim kmetijam znatno otežuje kmetovanje zveri, saj je pri manjših rejah strošek reje živali veliko večji in ekonomika ne dopušča varovanja živali s pastirjem ali visoko žico. Poleg naštetega pa je tako zahtevni relief, da je ograda skoraj da neizvedljiva.

 - Z veliko zaskrbljenostjo vstopam v novo leto, predvsem pa v novo programsko obdobje 2023 - 2027, če se ne bodo nevladne organizacije in politiki nemudoma zganili in šli nasproti majhnim in srednjim kmetijam, se bodo te začele množično zapirat.

Ko je potrebno jemati, se najde vsaka ped zemlje in najmanjši kmet, ko pa se delijo drobtinice ali tudi kaj več, pa vedno zmanjka denarja za srednje in male kmetije.

Iz središča Slovenije, Janez Beja