V planinah je lahko poezija, ne pa ekonomija

8 februarja, 2023
0
0

Roman Rupnik je na strokovnem srečanju KGZS, območna izpostava Logatec, in Občine Logatec sklenil, da ekonomike kmetovanja na hribovskih kmetijah ni, posebno ne v razmerah, ki jih pogojujejo naša klima, relief in lastnosti tal. »Proizvodni potencial je zaradi številnih naravnih omejitev slab, s tem pa tudi prihodek. Razvoj zato lahko načrtujemo le tako, da razmišljamo o dodatnih virih prihodka in dodatnih dejavnostih na kmetijah v območju omejenih dejavnikov (OMD), saj iz osnovne kmetijske dejavnosti ni mogoče preživeti.«

Kmet Peter Istenič iz Rovt je temu pritrdil in povedal, da je v planinah lahko poezija s pridihom romantike in trdo socialno noto preživetja, ne pa ekonomija. »Ko sem začel kmetovati, sem vedno želel, da se dejavnost, ki jo opravljam, izplača. Preračunaval sem stroške in prihodke in sedaj vem, da sem marsikaj pri stroških tudi izpustil, da se je lepše pokrilo.«

»Ta problematika je široka, težavna in zahtevna,« je menil Martin Nose s KGZS. S pomočjo ekonomskih orodij skušajo analizirati razloge, zakaj imajo nekateri kmetje v primerljivih razmerah boljšo ekonomiko od drugih. Ob tem iščejo rezerve ter ekonomski optimum.

Kmetovanje v hribih je namreč dražje, stroški so višji, prihodki pa slabši predvsem zaradi skromnejših pridelkov. Znane so razlike glede mehanizacije, dela, tehnologije pridelave in krme. Pomembni omejitveni dejavniki so nadmorska višina, talne razmere ter nagib parcel.

»Analiza stroškov kaže, da obstajajo velike razlike glede pridelovalnih stroškov, in sicer je pridelava na hribovskih kmetijah 20 do 50 % dražja kot v ravnini.«

»Razlika pri stroških obdelave je očitna in pomembna. Večina se tega zaveda, snovalci kmetijske politike pa še vedno premalo. Naše kmetije so majhne in po velikem številu parcel razdrobljene. To pomeni večji obseg dela na posameznih parcelah, večje število voženj, obračanj in večjo porabo goriva. Parcela v velikosti 1,5 hektarja ima svojo ekonomiko, medtem ko so stroški obdelave na 0,5 hektarja precej večji.« Omejitveni dejavniki zato pomembno vplivajo na raven lastne cene njivske kulture in travinja, a kot pravi Nose, novo točkovanje OMD zajema te stroškovne omejitve. »Za hribovite razmere prinaša bolj poštene in primerljive izračune, določeni pa temu nasprotujejo, saj bi si želeli ohraniti pravice iz prejšnjega obdobja.«

STRMINE V PRAKSI POVZROČAJO NAJVEČ TEŽAV

Pod gorska območja spada kar 72 % našega ozemlja in tam je 53 % vseh slovenskih kmetij, ki imajo le 13 % njivskih površin in kar 81 % trajnega travinja. Silvester Kranjec z MKGP je pojasnil, da so gorska območja čedalje pomembnejša tako v evropskih kot tudi slovenskih izvedbenih uredbah. Naštel je prilagojene razpise, ki so: podpora za mleko v gorskem področju, dodatne točke na razpisih ter razpisi zgolj za investicije za kmetijska gospodarstva na gorskem območju. Kot pove, se GERK-e zaradi omejitvenih dejavnikov točkuje glede na krajšo rastno dobo, nadmorsko višino ter nagib površin. Kriterij pri nas je 700 metrov nadmorske višine ali 500 metrov s povprečnim nagibom najmanj 15 %.

»Poleg nadmorske višine so strmine tista omejitev, ki v praksi povzroča največ težav pri obdelavi.« Po izračunu standardnega prihodka na kmetijskih gospodarstvih, ki ga je opravil Kmetijski inštitut Slovenije, naj bi gospodarstva v ravnini dosegala standardni dohodek 2330 evrov na hektar, v hribovskem svetu pa le 1920 evrov. Prihodek je največji na 300 do 400 metrih nadmorske višine, potem pa izrazito pada na višinah prek 500 metrov.

V novem točkovanju OMD so prvič vključili tudi izpad pridelka, je pa ta model točkovanja odprl določena nestrinjanja, zato točke za zdaj še niso izračunane. »MKGP zato skupaj s KIS dopolnjuje model, da bi odpravili pomanjkljivosti s terena. Model je dopolnjen in spremenjen, vendar ne drastično, na MKGP pa se trenutno ukvarjamo z rezultati.«

»Točk zato v Registru kmetijskih gospodarstev (RKG) še ni in bodo zaradi zamika oddaje zbirnih vlog izračunane do 1. aprila letos.« Kranjec zato miri, naj to ne povzroča panike, domneva pa, da kmetov to ne bo odvrnilo od oddaje zahtevka za OMD.

Glede na to, da je v februarju 2023 predviden razpis za nakup kmetijske mehanizacije za spravilo rastlinskih pridelkov, pri katerem je en od kriterijev tudi število točk, te pa še niso znane, Kranjec pravi, da bodo v tem primeru najverjetneje upoštevali zadnje znane oz. izračunane točke.

Ob tem je Anton Kokelj, predsednik odbora OI Logatec pri KGZS, izpostavil, da se pri izračunih za vrednotenje nagiba kmetijskih zemljišč uporablja povprečen nagib GERK-a, kar je katastrofa za gorske kmete. Izpostavil je tudi, da vse podpore za OMD v teoriji zvenijo všečno, v praksi pa so prenizke.

DENARNI TOK NA KMETIJI JE KLJUČEN

»Pri ekonomiki in uspešnosti kmetije je ključna kmetova skrb, delavnost in znanje. Umno kmetovanje je tisto, ki na dolgi rok daje uspešnost, in seveda poštene odkupne cene, ne pa kmetijska politika. Evropsko kmetijsko politiko pa vse preveč vodi vpliv javnega mnenja, ki kmete označuje za onesnaževalce. Slovensko kmetijstvo je najbolj okoljsko ozaveščeno in trajnostno v vsej EU,« poudarja Roman Žveglič, predsednik KGZS. »Robičev sistem točkovanja je bil pavšalen, zdajšnji bo bolj pošten, jasno pa je, da je nam kmetom denarni tok na lastni kmetiji ključen. Zato bi ob tem rad spomnil na tiste dodatne štiri milijone evrov, ki smo jih izpogajali za OMD. Bojim se sicer, da bo tega denarja zaradi visoke inflacije premalo, poleg tega pa me skrbijo tudi pritiski okoljevarstvenih organizacij in v zadnjem času odkrita gonja proti živinoreji. Temu se in se bomo tudi v prihodnje odločno upirali.«

Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije, je poudaril, da je podpor za OMD premalo in da so prenizke. Mnogi podatki za gorska območja niso točni, analize so pomanjkljive, to predstavlja veliko težav pri določanju učinkovite in ustrezne podpore tem območjem. Silvester Kranjec je ob tem izpostavil pomanjkljive vodne karte in opozorilne karte poplav ter pedološke karte, zaradi katerih prihaja do velikih odstopanj v praksi. Pedološka karta povzroča težave pri točkovanju in bonitiranju zemljišč in je tako šibka, da celo “kamnolomi” dosegajo višjo boniteto kot najboljše njive, kar je absurdno.

»Kmetijska ministrica je ob nastopu mandata izpostavila, da so območja z omejenimi dejavniki zanjo zelo pomembna, vendar njene skrbi v praksi sam ne zaznam,« je izpostavil Janez Beja s KGZS OI Ljubljana in v razmislek postavil nekaj zanimivih vprašanj: »Koliko kmetov z OMD je prejelo pomoč na področju repromateriala, za energente in sušo ter izpad krme? Kdo od teh kmetov dosega obtežbo 0,9 GVŽ na hektar in je bil upravičen do tistih nekaj centov pomoči? S katerim traktorjem se kosijo strmi nagibi? Z laksarico ali samohodno kosilnico, ki delujeta na bencin, vendar hribovski kmetje nismo upravičeni do vračila trošarine.«

MANJŠI ODKUP MLEKA IN VEČJI ŽIVINE

Aleš Dolenc, direktor KGZ M Sora, je izpostavil zanimive ugotovitve.

»Odkup mleka je pri nas upadel, močno pa se je povečal odkup živine, kar kaže, da kmetje nepovratno praznijo hleve.«

»Ta živina večinoma prihaja s kmetij, ki so jih vodili gospodarji poleg rednih služb, in ta trend se bo nadaljeval. Mineralna gnojila, predvsem za gnojenje koruze, smo v zadnjem obdobju prodajali izključno nižinskim kmetijam. Gnojil za travinje pa tod okoli nismo prodali niti 20 % od normalnih letnih količin. To pomeni, da bo trave še manj in s tem tudi živine.«

Ob tem je Berto Menard, župan občine Logatec, poudaril pomembnost kmetijstva v njihovi občini in se zaveda, da brez hrane, dela, skrbi za okolje in prostor ne bomo preživeli. Prepričan je, da bi bilo zato treba hribovske kmete v večji meri finančno podpreti.