Po lanskih rekordnih cenah za rejce, se je ponudba mleka povečala, ker pa povpraševanje po njem rahlo pada, bodo cene mleka na kmetijah sledile trendom svetovnega trga. Tem trendom bodo sledile tudi slovenske mlekarne. V januarju so v Mlekarni Celeia še uspeli zadržati nespremenjeno odkupno ceno mleka, večina odkupovalcev, ki imajo prodajo vezano na tujino, pa je že v januarju nekoliko znižala cene, kar so potrdili tudi nekateri kmetje na terenu. Kazalniki in razmere na trgu mlečnih izdelkov kažejo, da se povpraševanje ohlaja in zaloge povečujejo, kar bo posledično zagotovo vodilo v občutno nižanje odkupnih cen v prihodnje.
Šibkejša rast prireje mleka je dolgo časa ohranila razmeroma visoke odkupne cene, v poročilu navaja Rabobanka. Glede na to, da se številna gospodarstva soočajo z visoko inflacijo, cene hrane pa še kar rastejo, bo povpraševanje po mlečnih izdelkih kratkoročno verjetno oslabelo. Prav zaradi visokih cen potrošniki v zadnjem času kupujejo manj mlečnih izdelkov. Pričakuje se, da bo prireja mleka v letu 2023 dobila skromen zagon v večini držav, razen v Avstraliji.
Decembra se je povprečna odkupna cena mleka v EU ponovno zvišala. Znašala je 57,81 centa za kilogram. V januarju je bila že nižja (56,97 evrov/kg).
Gibanje povprečne odkupne cene mleka v EU (vir: Clal)
Veliki, doma podprti trgi sira in masla v EU in ZDA ostajajo na visokem nivoju, vendar pod najvišjimi vrednostmi, ki so bile zabeležene v začetku lanskega leta. Po rekordnih ali skoraj rekordnih odkupnih cenah v lanskem letu bodo letos začele padati. Visoki vhodni stroški po vsem svetu bodo skupaj z nižjimi cenami mleka povzročali pritisk na prihodke kmetij. Eno »dobro« leto, odvisno od položaja posameznega kmeta, namreč ne odraža splošnega stanja vseh rejcev krav molznic ali kmetov na splošno.
Povpraševanje po mleku je kompleksno in večplastno. Največja težava so in bodo visoki inflacijski učinki na proračune potrošnikov. Povpraševanje po mlečnih izdelkih v ZDA je kljub izzivom in zvišanju življenjskih stroškov ostalo dokaj dobro, medtem ko se evropski potrošniki že soočajo s stisko.
PADEC SPOT CENE MLEKA
Spot cena v Italiji je 29. januarja znašala 52 centov za kilogram mleka. Tako je pod povprečno odkupno ceno mleka v EU, ki je decembra dosegla 57,81 centa za kilogram. Padajo tudi veleprodajne cene najpomembnejših mlečnih izdelkov. Ta cenovni pritisk bo v prihodnjih mesecih vplival tudi na rejce krav molznic, vendar še ni jasno, kje se bo ustalila nova cena mleka in kakšno bo tržno ravnotežje. Da se cenovni pritisk na trgu mleka res dogaja, potrjuje prav spot cena mleka, s katerim se trguje med mlekarnami, ter količina oddanega mleka, ki v EU narašča, v Sloveniji pa se zmanjšuje.
Novembra lani je bila količina odkupljenega kravjega mleka pri nas okoli 44.100 ton ali 3 % manj kot novembra 2021 ter za 3,6 % manj kot mesec poprej. Zaradi suše je bil upad tudi decembra. Z naših kmetijskih gospodarstev je bilo tako lani odkupljenega 2,3 % manj mleka kot leto prej. Tudi decembra je bil odkup mleka 3 % manjši kot pred letom dni. Mlekarne so zmanjšale proizvodnjo vseh mlečnih izdelkov razen konzumnega mleka.
V nekaterih evropskih državah so visoke cene mleka povzročile, da se je prireja od jeseni ponovno povečala, tako da je bilo pred kratkim na voljo dovolj surovega mleka v Evropi in po svetu. Preteklo leto se je tako končalo s plačili mleka po 60 centov/kg in več. Vendar je treba ob tem opozoriti, da so višji tudi stroški prireje.
Primerjava povprečnih odkupnih cen mleka med Nemčijo, Italijo in Slovenijo (vir: Clal)
55,67 evrov/kg je znašala povprečna odkupna cena mleka v Sloveniji decembra, januarja pa 54,65 evrov/kg
ŠIBKOST NA TRGIH MLEČNIH IZDELKOV
Novembra lani se je povprečna cena mleka na kmetijah v EU povečala za 2 % na 57,78 centa/kg. Ta cena je kar 44,3 % višja kot novembra 2021. Najvišja cena ekološkega kravjega mleka novembra 2022 je bila na Cipru (104,3 centa/kg), Danskem (66,9 centa/kg) in na Nizozemskem (65,8 centa/kg), najnižja pa v Latviji (47,6 centa/kg), na Slovaškem (50 centov/kg) in Romuniji (50,3 centa/kg). V Estoniji, Latviji, Romuniji in na Slovaškem pa so bile cene ekološkega mleka nižje od konvencionalnega.
Lani so prirejo mleka povečali predvsem na Poljskem (+2,1 %), Nizozemskem (+0,9 %), Belgiji (+2,4 %) in na Irskem (+0,7 %). Občutno se je prireja zmanjšala na Hrvaškem (–5,5 %), Cipru (–4,3 %), v Bolgariji (–3,2 %) in na Portugalskem (–3,1 %). V novembru 2022 je bilo le 4,1 % mleka ekološkega, največ v Avstriji (18,6 %), na Švedskem (16,4 %) in Danskem (12,7 %), najmanj pa na Portugalskem (0,1 %), Poljskem (0,3 %) in v Bolgariji (0,3 %).
Evropska proizvodnja polnomastnega mleka v prahu se je v obdobju od januarja do novembra 2022 zmanjšala za 5,3 %. Zmanjšala se je tudi predelava mleka v maslo in druge kategorije mlečnih izdelkov, kot so fermentirani mlečni izdelki (–0,4 %), sir (–0,5 %) in konzumno mleko (–0,7 %). Predelava se je povečala le pri smetani (+0,6 %) in posnetemu mleku v prahu (+0,6 %).
Decembra se je na evropskem trgu najbolj pocenilo maslo, in sicer je bila cena za 10,3 % nižja kot prejšnji mesec. Maloprodajno povpraševanje po pakiranem maslu je bilo pred novoletnimi počitnicami dobro, saj so kupci za praznike pričakovali nižje cene.
Kupci so pri nakupih mlečnih izdelkov bolj neodločni in pripravljeni počakati ter spremljati dogajanje na trgu. Pogosteje iščejo trgovske blagovne znamke, sledijo popustom in kupujejo manjše količine. Današnji potrošnik namreč živi v času permakrize, kot jo imenujejo na Rabobanki. To pomeni, da ima občutek, da se sooča z obdobjem vojne, inflacije in politične nestabilnosti.
Šibkost na trgih mlečnih izdelkov se že čuti na vratih kmetij. Po januarskem znižanju odkupne cene že sledijo napovedi večjih evropskih mlekarn – ki jim sledijo naše – za znižanje v februarju, še večje pa v marcu.