Veganske vojne ali zavezništvo industrije in kapitala

3 februarja, 2023
0
0

Številne razprave o uravnoteženi prehrani je mogoče koristno razložiti, če jih vidimo kot del širše gospodarske podobe. V zadnjih letih smo bili priča vključitvi veganskih gibanj v politične sfere, kar ima lahko za posledico uničenje tradicionalnega kmetijstva.
 
To je del širšega trenda, ki se odmika od majhnih in srednje velikih kmetij ter se pomika k kmetovanju v velikem industrijskem obsegu. Tam se hrana predeluje iz poceni sestavin, kupljenih na svetovnem trgu, ki je podvržen močni konkurenci. Različne predstavitve novih serij laboratorijsko ustvarjenega »ponarejenega mesa« v ZDA in Evropi, se vse pogosteje slavijo, predvsem zaradi čedalje agresivnejših nastopov veganskih gibanj. Tovrstni trendi krepijo premik politične moči od tradicionalnih kmetij in lokalnih trgov k biotehnološkim podjetjem in multinacionalkam.
 
Ocene svetovnega trga veganske hrane predvidevajo, da bo ta vsako leto zrasel za skoraj 10 %. Takšne številke so že zdavnaj spodbudile multinacionalke k spoznanju, da življenjski slog, ki temelji na rastlinski prehrani, ustvarja velike dobičke. Poleg tega pa gre še za relativno poceni surovine (kot so beljakovinski izvlečki, škrobi in olja) in enostavno predelavo. Posebej dejaven na tem področju je že nekaj časa Unilever, ki v Evropi ponuja preko 700 veganskih izdelkov.
 
Nekateri ameriški raziskovalci celo napovedujejo, da smo na pragu najhitrejše, najgloblje in najhujše motnje kmetijstva v zgodovini. Pravijo celo, da utegne do leta 2030 propasti celotna ameriška mlečna in govedorejska dejavnost, kar je pravzaprav neverjetna napoved.
 
V zahodnem svetu se veliko govori o uravnoteženju prehrane in usmeritvi od mesa k svežemu sadju in zelenjavi, v Indiji in večjem delu Afrike pa je hrana živalskega izvora nepogrešljiv del ohranjanja zdravja in zagotavljanja prehranske varnosti, zlasti za ženske in otroke ter drugih 800 milijonov revnih, ki se preživljajo pretežno s škrobno hrano.
 
Živila živalskega izvora ostajajo bistvena glede kakovostnih beljakovin in nekaterih najbolj problematičnih mikrohranil po vsem svetu. Poleg tega pa ima živina tudi ključno vlogo pri zmanjševanju revščine, povečanju enakosti spolov in izboljšanju preživetja. Živinoreje ni mogoče kar izločiti iz enačbe v mnogih delih sveta. Tradicionalna živinoreja pomaga ljudem skozi težke čase/sezone, preprečuje podhranjenost v obubožanih skupnostih in zagotavlja ekonomsko varnost.
 

Politični pozivi k porabi manj živalskih proizvodov so posledica zasebnih interesov, ki se pogosto skrivajo za govoričenjem o »etičnih« dietah in trajnosti, kljub izrečenemu pa je svetovna prehranska politika v resnici le zavezništvo industrije in kapitala, ki nameravata povsem nadzorovati in nam izkrivljati pridelavo hrane. Prav zato ne bi smeli dovoliti, da interesi korporacij in zasebni dobiček odločajo o tem, kaj bomo v prihodnje jedli.