Bill Gates, ki ne trati časa z ‘reševanjem’ sveta, je v dobro vseh nas investiral v podjetje, ki se ukvarja z zmanjševanjem izrigavanja plinov pri govedu. Govora je o start-up podjetju Rumin8, ki se ukvarja s prehranskim dopolnilom na osnovi rdečih morskih alg in zavira nastajanje plinov – metana pri fermentaciji krme v vampu. Tam mikroorganizmi pretvarjajo sestavine krme v hlapne maščobne kisline, amonijak in mikrobno maso, pri čemer se razvije tudi metan, ki se z izriganimi plini izgublja v ozračje. 

Znano je, da spomladanska paša vpliva na zmanjšanje izpustov plina, vendar, ker novih in dobičnonosnosnih dognanj ni nikoli preveč, je Gates vložil denar v podjetje, ki temelji na študijah, da krmljenje krav z morskimi algami lahko znatno zmanjša te izpuste. Gates sicer že vrsto let intenzivno širi negativno propagando o vplivu tradicionalne prireje mesa na okolje in odkrito spodbuja uživanje tako imenovanih sintetičnih govejih in rastlinskih beljakovin. Da Rumin8 podpirata tudi izvršni direktor Amazona Jeff Bezos in kitajski podjetnik ter soustanovitelj Alibabe Jack Ma, ne bi smelo biti presenečenje.

Nova Zelandija je naredila še korak naprej in oktobra lani predlagala obdavčitev toplogrednih plinov, ki jih proizvedejo rejne živali, to odločitev pa naj bi zakonsko uveljavili leta 2025, kar je v državi sprožilo velike proteste. 

Vas je torej strah prihodnosti? Naj vas ne bo, Bill Gates in njemu podobni jo rešujejo.

Za vse so namreč krive krave, in če bomo po njihovo pojedli veliko manj mesa in več žuželk, bomo rešeni. To je argument, ki ga slišimo vse pogosteje. Na prvi pogled se intuitivno sliši kot dobra zamisel. Če bomo vsi jedli manj mesa, bo manj povpraševanja, cene bodo padle, reja živine bo manj donosna, kmetje pa bodo začeli še intenzivneje opuščati reje. Z manj živine bo manj izpustov toplogrednih plinov in manj onesnaževal, ki tečejo v naše vode.

Problem rešen; planet rešen. Je tako?

Pa če bi ta argument preučili nekoliko pobližje. Da bi to dosegli, je pomembno razumeti, zakaj se meso vedno bolj zlobneje obravnava kot uničevalec našega okolja in zdravja ljudi.

Večina živine vzrejene za meso v ZDA se nahaja v koncentriranih krmiščih živali (znanih kot CAFO). Ta sistem živinoreje že res povečuje učinkovitost proizvodnje, vendar pa koncentracija velikih količin živali odpira številna vprašanja, na primer, kaj storiti z vsem gnojem, kako nahraniti toliko živali, kako vse to narediti dobičkonosno in ne okoljsko sporno?

Kmetje so inovativni in nekako premagujejo te ovire z gradnjo lagunskih jam za zadrževanje gnoja, postavljanjem zabojnikov in sistemov dvigal poleg krmišč za obdelavo žita ter dostopom do poceni žita, ki ga v izobilju pridelajo pridelovalci koruze in soje v tamkajšnjih državah. Vendar pa zdaj, ko so kmetje vzpostavili to infrastrukturo, raziskave odkrivajo posledice tega sistema za okolje in zdravje ljudi. Pa je živina res glavni vzrok tega problema? Je uživanje manj mesa najboljša rešitev za naš planet?

Krave niso krive. Težava je v tem, kako jih rejci po svetu redijo. Pri nas koncentriranih velikih farm nimamo. Slovenija v tem pogledu ni težava, reja govedi pri nas sploh ni sporna, pa se vendar ničkolikorat zagovarja pred številnimi nevladnimi organizacijami.

Živali so sestavni del vseh ekosistemov, ki brez njih ne delujejo pravilno. Ryan Schmid, ameriški raziskovalec je nedavno povedal, da so klasični primer tega bizoni, ki se tam pasejo po ravnicah. “Ta bitja so vzdrževala prerijske ekosisteme s kroženjem hranilnih snovi med populacijami, čeprav so bila skoncentrirana v velikih čredah. Razlika je le, da so se bizoni pogosto selili na sveže pašne površine, ki so imele zato daljši počitek in zemlja se je lahko obnovila. Naša živina lahko deluje kot črede bizonov izpred stoletij in služi kot dragoceno orodje za zdravljenje zemlje. Nekateri največji kmetje in rančerji nam že kažejo, da je to mogoče storiti in spremeniti način.”

Paša živine posnema prednosti velikih čred rastlinojedih živali, ki so nekoč tavale po travnikih. Tipične prakse paše vključujejo visoko koncentracijo živine v čredah, pogoste premike čred, podaljšan počitek zemlje po paši in celjenje zemlje. Živina je s pašo lahko del ekosistema, ki pomaga obnoviti naravno ravnovesje. Študije so pokazale, da ta oblika upravljanja z živino koristi vsem, zmanjšujejo se izpusti emisij toplogrednih plinov in ohranja se življenje v zemlji. Poleg tega je vedno več dokazov, da meso tako vzrejenih živali koristi zdravju ljudi.

Treba se je torej raje osredotočati na rešitve, ne pa samo opozarjati na težave. 

Da ne bo pomote, prehod svetovne prireje mesa na pašni sistem ni in ne bo enostaven. Potrošniki pa vendar lahko glasujejo z vilicami, trgi pa tako ali tako vedno sledijo denarju.

Kar zadeva tukaj in zdaj, pa je treba ljudi izobraževati, da krava ni kriva, kriv je način njene vzreje. Priznanje, da živina ob primerni reji dejansko lahko izboljša naše okolje, ne pa ga zgolj onesnažuje pa je pomemben prvi korak k pomoči kmetom in razumevanju javnosti.

Krava nam že od nekdaj zagotavlja bogato hrano, pridobljeno iz sicer neprebavljive celuloze, ter zagotavlja gnoj, ki hrani zemljo. Krava hrani številne ljudi po svetu, ki živijo na robu in jim predstavlja ključno vlogo pri vsakodnevnem preživetju. Škodo okolju dejansko povzročajo ljudje, industrializacija, špekulantje, veliki prehrambeni sistemi, ki stiskajo kmete s cenam in jih silijo v vedno večji obseg reje ter finančne institucije, ki vse to financirajo.

Drugim medijem, ki pri svojih člankih o podnebnih spremembah vztrajno lepijo fotografije krav na pašnikih, pa sporočamo naj naslednjič namesto slike krave, morda objavijo sliko vodje trgovskega centra, špekulanta ali bankirja. Mogoče bo primerneje.

KER JE OBDOBJE KOLIN NA VIŠKU, NE SPREGLEJTE NAŠIH USPEŠNIC, ki jih polistate in naročite s klikom na naslovnice.