1. Večja neodvisnosti in boljša prehranska varnost
 
2. Večja lokalna pridelava
 
3. Majhne in srednje velike kmetije bi morale biti hrbtenica evropskega kmetijstva
 
4. Dosledno trajnostno kmetovanje

5. Vseevropska uredba, ki prepoveduje prodajo izdelkov pod stroški prireje/pridelave
 
6. Dejansko sodelovanje kmetov pri razvoju konceptov in izvajanju zelenega dogovora

7. Močne organizacije proizvajalcev, ki brez izjeme zadrug združujejo proizvajalce za boljši pogajalski položaj

8. Izstop kmetijstva iz Svetovne trgovinske organizacije in sporazumov o prosti trgovini

Številni so tisti – kmetje, potrošniki in politični predstavniki, ki takšno podobo kmetijstva popolnoma podpirajo. Prikazuje optimistično prihodnost, ki bo dobra za potrošnike, rejce in celotno EU. Kot so na tiskovni konferenci ob letošnjem mednarodnem zelenem tednu v Berlinu poudarili predstavniki izvršnega odbora Evropskega odbora za mleko (EMB), je zamisel o prihodnjem kmetijstvu pravzaprav daleč od realistične. Ravno nasprotno. “Velik del političnih teženj in strategij, ki pomagajo oblikovati kmetijsko gospodarstvo, je namreč v nasprotju s temi cilji. Prikazovanje prav teh ciljev kot ‘pobožne’ želje je verjetno najprimernejši opis, ki ga lahko damo.”

Kmetijska dejavnost brez trdne podlage
 
Namesto, da bi imel zdravo proizvodno strukturo, jo sistem kmetijstva v EU razjeda, kar je privedlo do drastičnega zmanjšanja števila kmetij v Evropi. Med letoma 2003 in 2016 se je zmanjšalo s 15 na 10 milijonov. Ta trend naj bi se nadaljeval v prihodnjih letih, pri čemer bodo ti dogodki najbolj prizadeli majhne in srednje velike kmetije. Kljub težkemu delu, ki ga kmetje opravljajo, občutno nižji stopnje dobička in skromnemu dohodki terjajo davek v sektorju, kmetije silijo v zapiranje, mlajšim generacijam pa onemogočajo vsakršno možnost za uspešno vodenje lastne dejavnosti.
 
Predsednik EMB, Kjartan Poulsen, prav tako ne vidi možnosti za trajnostno spremembo glede na trenutni razvoj dogodkov:

“Čeprav je cena mleka trenutno višja od običajne in so stroški v nekaterih regijah prvič pokriti, to ne nadomesti velike izgube, ki so jih imeli kmetje v zadnjih desetletjih. “
 

Poleg tega stroški eksponentno naraščajo in možnost, da bodo cene mleka kmalu padle, pomeni, da bodo njihovi prihodki znova pod velikim pritiskom. Kot je poudaril, glavnih političnih ciljev ni mogoče doseči, če sektor ne bo deležen reform ali dosledne stabilizacije.