“Povprečna cena mleka v letih 2023–2027 se bo gibala bo med 45 in 50 evri za 100 kg,” je za Dairy Global povedal Christophe Lafougere, izvršni direktor družbe za strateško svetovanje in tržne raziskave Gira.

Lafougere je dejal, da se je trg mlečnih izdelkov v zadnjih treh letih dramatično spremenil. Stroški prireje so namreč ‘eksplodirali’ in skupaj predstavljajo 30 % lastne cene. “Prireja mleka je torej še vedno zelo draga,” pravi Lafougere.

V EU in na Novi Zelandiji se prireja zmanjšuje zaradi njenega opuščanja. “Ukinjanje prireje mleka pa se ne dogaja toliko zaradi podražitev, ampak presenetljivo bolj zato, ker želijo tudi živinorejci živeti ‘normalno življenje’ – tako kot drugi, ki se ne ukvarjajo s kmetijstvom,” je Lafougere komentiral nedavno raziskavo. “Žal prirejo velikokrat opuščajo tudi veliki kmetje. V Franciji so to kmetje stari okoli 45 let, ki letno priredijo tudi po milijon kilogramov mleka. V severni Nemčiji pa se na primer večje kmetije – raje preusmerjajo v proizvodnjo bioplina. In ko s prirejo mleka enkrat zaključijo, je običajno to za zmeraj.«

ZDA bodo priredile več mleka, vendar pa skupno povečanje prireje ne bo zadostilo za pokrivanje naraščajočega svetovnega povpraševanja po maslu in mleku v prahu. “Veliki potrošniki – podjetja kot je Ferrero, so prvič navedli, da pričakujejo težave pri nabavi,” je dejal izvršni direktor Gira.

“To se odraža v cenah surovin, kar ustvarja velike razlike v ceni mleka med glavnimi državami izvoznicami, kot so Nizozemska, Irska in Danska na eni strani ter državami, kot sta Italija in Francija, na drugi. Prvim se je letos mleko podražilo za več kot 60 %, v Franciji za kar 23 %. To vodi tudi do velikih premikov v dobavnih tokovih.”

Lafouger napoveduje nadaljnje opuščanje in zmanjševanje prireje, predvsem tudi na račun raznih in pogosto nerazumnih okoljskih zahtev v posameznih državah.

Uvedba davka na izpuste metana pri živini v NZ

Na novi Zelandiji so politiki na primer prejšnji mesec predlagali uvedba davka na emisije metana pri živini. Dolgovani znesek bo odvisen od števila rejenih živali, velikosti kmetije, vrste uporabljenega gnojila in vseh metod, uporabljenih za ublažitev proizvodnje metana.

Mlečna družba Fonterra, ena največjih novozelandskih korporacij je izjavila, da ima zadržke glede predloga davka na izpuste metana, vključno s tem, kako bo vlada določila ceno dajatve. 

“Nobena druga država na svetu še ni razvila sistema za določanje cen in zmanjševanje kmetijskih izpustov, zato bodo naši kmetje imeli koristi od tega, da bodo prvi na potezi,” je dejal novozelanska premierka Jacinda Ardern. “Zmanjšanje emisij bo novozelandskim kmetom pomagalo ne samo, da bodo najboljši na svetu, ampak najboljši za svet.” Kmetje se z njo seveda ne strinjajo.

Andrew Hoggard, predsednik Zveze kmetov Nove Zelandije, je dejal, da bo ta poteza kmete prisilila k prodaji zemlje. “Nismo se prijavili za to,” je dejal. “Naš načrt je bil ohraniti kmete pri kmetovanju. Zdaj bodo kmetije prodajali tako hitro, da ne boste niti slišali psov, ki bodo lajali na zadnjem delu tovornjaka, ko se bodo odpeljali.”