Na kmetiji Napotnik se obsežna ter zahtevna gradnja, ki poteka v treh sklopih in zajema senik z dosuševalno napravo in grabežem, kompostni hlev za krave molznice ter ureditev avtomatskega krmljenja, počasi bliža zaključni fazi. Celotna naložba, ki bo stala blizu dveh milijonov evrov, vsebuje inovativne rešitve ter največje možno udobje za živali.

Če izvzamemo vmesne podražitve, negotovo situacijo ter skrb zaradi zagotavljanja sredstev, vse birokratske ovire, obremenjenost z zahtevno administracijo ter naporna pogajanja z izvajalci, vendarle lahko pretehtajo prednosti naložbe. Udobju se pridruži izboljšana učinkovitost dela in avtomatizacija nekaterih delovnih procesov, čez čas pa tudi boljši prihodek. Prvi rezultati bivanja v novem hlevu so že vidni in potrjujejo pravilnost odločitve.

Gašper Napotnik

»Idejni vodja projekta je bil brat Gašper,« brez obotavljanja pove Jakob, nosilec in gospodar kmetije. S številnimi ogledi sodobnih hlevov sta predvsem iz Avstrije prenesla dobre prakse in zamisli v svoj projekt, pri čemer ju je ves čas vodila misel, da mora hlev kravam nuditi najboljše možno udobje. To je bilo tudi vodilo pri odločitvi za kompostni hlev, kar je bila težka odločitev, saj ti niso preveč razširjeni, o njih pa krožijo različna mnenja in izkušnje. »Prejšnji hlev za krave sicer še ni bil povsem za odpis. V njem so bile krave proste, dobro je funkcioniral okoli tri desetletja, vendar so se v tem času živali zelo spremenile, okvir se jim je zvišal za 10 do 15 centimetrov, spremenile pa so se tudi zahteve po dobrobiti, zato smo morali nujno nekaj spremeniti,« pojasnjuje Gašper, ki na kmetiji vodi predelavo mleka in se intenzivno ukvarja s selekcijo ter čredo osvežuje z izjemnimi živalmi, ki imajo velik genetski potencial.

Na prvi pogled drzna naložba, ki je za marsikoga nepredstavljiva, izvedena v najtežjih možnih časih za gradnjo, pa le še dodatno potrjuje njihov pogum, odločenost ter predanost ohranitve prireje mleka na domači kmetiji.

KOMPOSTNI HLEV ZA MAKSIMALNO UDOBJE

Krave v novem hlevu bivajo sedem mesecev, trenutno prihaja prva zima, ki jo bodo preživele v njem. Selitev je potekala letos marca, ko je bilo zelo mrzlo in je bila izdelana prva polovica hleva. Vanjo so vselili krave in nadaljevali z gradnjo druge strani, saj je stari hlev stal na isti lokaciji kot sedaj nov.

»V prejšnjem hlevu so imele nekatere krave težave z vstajanjem v boksih, pojavljale so se jim odrgnine, danes pa so te iste krave povsem druge živali.« Na kompostu lahko udobno ležijo, kot bi bile na pašniku, kar izredno dobro vpliva na njihovo počutje.

Kompostni hlev je zgrajen po evropskem klasičnem načinu. Pri krmilni mizi so rešetke, spodaj je jama, samo na ležalnem delu pa kompost. »Tisti pravi kompostni hlevi imajo po vsej površini kompost in krmilno mizo na obeh straneh, kar pomeni, da se živali en dan krmijo na eni strani, naslednji dan pa na drugi, kar pa pri nas zaradi omejenosti s prostorom ni bilo izvedljivo.« To namreč pomeni, da bi krava potrebovala vsaj 20 do 30 m², česar pa jim ne bi mogli zagotoviti.

»Zahteve po udobju in dobrem počutju živali so vedno večje, živalim pa kompostni hlev predstavlja najboljšo možno nastanitev. Poleg tega so ta sistem reje zelo pozitivno sprejeli tudi kupci.«

Ležalna površina je debela 25 centimetrov in sestavljena iz drobno rezanih zelenih sekancev (veje in vrhovi smreke), ki jih kupita pri lokalnem ponudniku. Krave so bile prva dva meseca le na sekancih, nato pa sta začela dodajati žagovino. Nastiljata jo na tri tedne oz. odvisno od zunanje temperature in vlažnosti, dvakrat na dan pa s traktorjem vso kompostno ležalno površino prerahljata. Žagovino kupujeta, priznata pa, da je za vzdrževanje komposta porabita manj, kot sta jo prej potrebovala za nastiljanje ležišč v starem hlevu. Na tri tedne porabita dobrih 10 m³ žaganja, ki ga ročno razmečeta po površini. »Poleti, ko je bilo tako vroče in suho, skorajda dva meseca ni bilo potrebe po nastiljanju. Ves časa so v pogonu tudi ventilatorji, ki mešajo zrak in s tem hkrati sušijo kompost.«

Za vzdrževanje primerne higiene in suhosti je rahljanje komposta nujno in obvezno, skrbeti pa je treba tudi za primerno naselitev. Hlev ne sme biti prenaseljen, trenutno imajo krave na voljo 12 m² ležalne površine, kar je veliko. Zamenjavo komposta načrtujejo pred zimo, saj naj bi se vsebina ležalne površine zamenjala enkrat na leto.

Zaradi velike porabe električne energije v seniku in predvsem njene trenutne cene že v kratkem načrtujejo še izpeljavo projekta sončne elektrarne.

PREDELAVA SENENEGA MLEKA IN PRODAJA NA DOMU

Ker obdelujejo 40 hektarjev površin, se zavedajo, da za povečevanje črede nimajo možnosti, kar pa zaradi domače predelave niti ni prvotni cilj. Krav molznic je 54 (skupaj s presušenimi), z mlado živino (telice, biki) pa jih je 132. Čreda je sestavljena iz krav rjave in črno-bele pasme, številčno nekoliko prevladuje slednja. Odstavljena teleta imajo svoj hlev, prav tako biki. Ob tem brata Napotnik omenita, da za bikce trenutno ni nobenega povpraševanja. »Ponudba je velika, intenzivni pitalci teleta uvažajo iz tujine, pozna pa se, da ugašajo manjše kmetije, ki so včasih za samooskrbo vzredile enega bika na leto.«

Mlečnost se je v obdobju po vhlevitvi že povišala in je trenutno med 31 in 32 litrov po kravi. Krave krmijo s tremi vrstami sena (različno ga mešajo po košnjah zaradi kakovosti), vitaminsko-mineralno mešanico in koruznim in ječmenovim šrotom (20 % ječmena in 80 % koruze). Vse komponente obroka zmešajo v mešalni prikolici in dodajo še nekaj pivskih tropin, ki pa so jim šteti dnevi, saj jih po pridobitvi certifikata za seneno mleko ne bodo več krmili. »Za prehod na seneno prirejo smo se odločili že leta 2016, ko smo kravam zadnjič krmili koruzno silažo. Še vedno smo jim poleg suhe krme krmili tudi travno silažo, zdaj pa smo jo povsem umaknili iz prehrane. Razlog za to je v predelavi mleka, saj ga 1/3 predelamo v domači sirarni.

V kompostnem hlevu se je zdravje krav močno izboljšalo. Ne beležijo nobenih poškodb vimena ali parkljev niti odrgnin po nogah in sklepih.

Krave so dobro odreagirale na spremenjen krmni obrok in niso veliko izgubile na mlečnosti. V lanskem letu so krave rjave pasme v standardni laktaciji namolzle v povprečju 7000 kilogramov, črno-bele pa več kot 9000 kilogramov oz. že blizu 10.000 kilogramov mleka,« pojasni Gašper in doda, da pri vsebnostih rjave krave dosegajo za 20 do 30 desetink več beljakovin in maščob.

»Kombinacija obeh pasem je za nas zelo primerna, ker sta si pasmi glede telesne konstitucije zelo podobni, pa jima ustreza tudi krmni obrok. Zjutraj dobijo obrok iz mešalne prikolice, zvečer pa za zdaj še svežo nakošeno travo. V molznem robotu dobijo tudi krmila za molznice, količina pa je odvisna od mlečnosti. Pogostost obiska molznega robota je velika in znaša 2,9- do 3,3-krat na dan. Robot ima še 30 % rezerve ali prostega časa, vendar ne stremijo k njegovi popolni obremenitvi. Polna kapaciteta hleva bi sicer dopuščala 70 krav, vendar bi se s tem zmanjšal razpoložljiv prostor na posamezno kravo. »Tako bi tvegali manjše število obiskov robota, nižjo mlečnost in druge težave, zato povsem poln hlev ni vedno optimalna rešitev,« je prepričan Gašper.

Krave so se hitro privadile, v enem tednu je vse delovalo tako kot mora, se pa še vedno dogaja, da kakšna krava zvečer ostane nepomolzena. Ponoči raje ležijo in se nato molzejo zjutraj, nekatere od njih pa morajo včasih tudi nagnati v čakališče pred robota. Ko bo v zaključni fazi (prihodnje leto) zmontiran še krmni robot, pričakujeta več aktivnosti v hlevu tudi ponoči.

Za tako obsežno naložbo je ogromno administrativnih del, znanja, pogajanj in pregovarjanj z izvajalci ter stresa in neprespanih noči. To redkokdo vidi in razume.

KAKOVOSTNO SENO, SUŠENJE IN SONČNA ELEKTRARNA

»Osnova za sušenje sena v novem seniku je sončna energija. V seniku s pomočjo zračnega kanala lovimo topel zrak izpod strešne kritine in ga spodaj vpihavamo v seno. Ko pa sonca ni, sušenje poteka s pomočjo notranjega kroženja zraka oz. sušenja v zaprtem zračnem krogu s toplotno črpalko. Pri tem zrak kroži preko sena, kjer se navlaži do toplotne črpalke, ki ga razvlaži in segreje,« na kratko povzame Jakob in doda, da je v optimalnih pogojih seno suho v dveh dneh. Seno je zelo kakovostno, krave ga rade jedo, kar potrjuje tudi dobra mlečnost. Spravljajo po deset hektarjev na enkrat, kar pomeni, da so prvo košnjo spravili in posušili v treh delih.

»Letos je bila sicer huda suša, zato imamo sena le še za dober mesec.« Nekaj sena, lucerne in slame so zato že nakupili, prav vse seno, ki je večinoma iz tujine, pa ima opravljene analize, ki nudijo vpogled v dejansko kakovost.

Kar zadeva delo, je vsak teden malo manj obremenitev, sama gradnja pa traja že predolgo, kar leto in pol, vmes se je tudi precej dražila. »Čakamo še nekaj opreme, avgusta letos bi moralo biti že vse zaključeno, zdaj je november, pa še vedno ni konec,« pove Jakob. »Ker ključna dela niso odvisna od nas, nam v tej fazi ostane le še priganjanje, saj moramo ujeti določene roke. Prej je bila izgovor koronakriza, pomanjkanje delavcev, potem razne podražitve in težave z dobavo materiala …, skratka, vedno je bilo nekaj.«

Skupna naložba je ocenjena na skoraj dva milijona evrov, od tega bo slaba polovica nepovratnih sredstev, drugo bodo pokrili z lastnimi sredstvi in krediti. V načrtu je še obvezna sončna elektrarna, saj je cena elektrike postala prevelik strošek. Projekt je že pripravljen, streha hleva je ogromna, in čeprav lega ni optimalna, je svetlobe dovolj. »Če vsak mesec dobiš račun za elektriko, ki znaša 2800 evrov, potem resno razmišljaš o alternativnih rešitvah.

»Konstrukcija za hlev se je med gradnjo podražila za 40 %, čeprav smo jo vmes poenostavili. Če je ne bi, bi se podražila celo za 140.000 evrov.«

PODRAŽITVE MED GRADNJO

Gradbenim delom so intenzivno poskušali brzdati ceno. »Zaradi vseh podražitev in razmer na trgu smo se soočali s potencialnim dvigom cen za letošnja gradbena dela za okoli 10 % ali 60.000 evrov. S tem se nismo strinjali in uspešno argumentirali zamudo izvajalca pri sami izvedbi del, ki je bila več kot trimesečna,« pove Jakob in rejcem svetuje, da se poglobijo v vse pogodbe, saj so podražitve velikokrat lahko neupravičene. Je pa res, da tovrstna pogajanja zahtevajo veliko dela in energije. »Sprva smo bili seznanjeni s precej manjšimi številkami, vmes pa se je zgodilo ogromno presenečenj, tudi neprijetnih.«

Na dan namolzejo 1400 litrov mleka, letno pa ga v mlečne izdelke, ki jih večino doma prodajo, predelajo 120.000 litrov, preostalo količino mleka pa odkupi GPZ.« Plačajo nam ga po konvencionalni ceni – trenutno je to 53 centov po litru mleka, brez davka, saj se zliva v enako cisterno kot mleko z drugih kmetij.

»Za seneno mleko torej nimamo boljše cene, ga pa prirejamo izključno zaradi domače predelave. V naslednjih letih bomo zato poskušali povečati količino predelanega mleka in neposredno prodajo na domu. Majhna sirarna je sicer precejšnja omejitev, njeno povečanje pa povezano z veliko naložbo,« pojasni Gašper in v smehu doda, da je trenutni sirarski kotel že vsaj deset let premajhen. Redijo tudi nekaj prašičev za zakol, njihovo meso pa predelajo v suhomesnate izdelke (salame, klobase, želodce, slanino, vratovino, ocvirke in mast), izdelke pa prav tako prodajo v domači prodajalni.

Gašper veliko pozornosti posveča selekciji. Prihodnje leto namerava prodati vsaj 20 plemenskih telic ali prvesnic, običajna praksa pa je prodaja mladih krav po telitvi. Lahko se pohvali, da so nekaj telic prodali v Avstrijo in da letos po njih ponovno povprašujejo, poleg tega pa tudi pri nas obstaja trg zanje. Žal na splošno še vedno velja, da je za kravo z dobrim genetskim potencialom v Sloveniji težko iztržiti več denarja. »Zato moram kupcu pojasniti, zakaj je naša telica vredna 2000 evrov, čeprav je njena realna vrednost na koncu še vedno višja od izkupička prodaje.«

POUDAREK NA VELIKEM OKVIRJU IN KONZUMACIJSKI SPOSOBNOSTI

Presajanje zarodkov pri kravah (embriotransfer), s čimer skrbijo za hitrejši genetski napredek črede, prakticirajo že dalj časa in uspešno sodelujejo z veterinarji. S tem dosegajo hitrejše širjenje najboljše genetike in pridobivajo številne kakovostne potomke. Živali, ki so plod embriotranferja, so dražje, vendar jih ne prodajajo veliko. »Pomembno je namreč, komu in kam prodaš takšno žival. Pazljivost ni odveč, ker če oskrba teh vrhunskih živali ni dobra, potem ni rezultatov, in če se kupcu nakup ne povrne, ne bo zadovoljen.«

Za presajanje zarodkov uporabijo najboljše telice ali krave – darovalke, ki jih pripravijo do superovulacije s hormoni za razvoj večjega števila zarodkov in jih semenijo s semenom vrhunskih bikov. Zarodke nato vnesejo v druge telice ali krave – prejemnice. V čredi imajo veliko bikovskih mater, so pa Napotnikovi v selekcijsko delo vložili veliko sredstev. Cilj je namreč tudi prodaja vrhunskih plemenskih živali. »Kupujemo živali na avkcijah po tujini oz. tudi zarodke iz Kanade, Amerike, Nizozemske in te linije tudi uspešno razvijamo. Veliko poudarka damo kravjim družinam in iščemo najboljše za naše pogoje reje.«

Pozorni so na obliko živali, predvsem velik okvir, dobro vime in noge. »Naša usmeritev ni na najvišjo mlečnost, ampak v lepe in dolgožive živali, ki imajo velik okvir in veliko konzumacijsko sposobnost. Ker so krave krmljene pretežno s senom in voluminozno krmo, potrebujejo velik okvir in prostornino vampov za konzumiranje velike količine krme. Tudi to je razlog, da imamo kompostni hlev, ker so živali ekstremno velike in so v ležalnih boksih lahko hitro utesnjene.«

Napotniki svojo zgodbo vztrajno gradijo naprej. Posvečajo se prednostim in uspešno odpravljajo pomanjkljivosti ter znajo izkoristiti priložnosti. Prepoznali so jih tudi v prireji senenega mleka vrhunske kakovosti, ki ga predelajo v skuto, jogurte, smetano, zorjene in mlade sire, namaze z okusnimi dodatki začimb in zelišč, sladoled in številne druge mlečne izdelke. S tem pa uspešne zgodbe še ni konec, zaradi osredotočenosti na nujen in konstanten razvoj sledijo namreč nadaljevanja.