Vreme Naročite se
Kompostni hlev in senik na kmetiji Napotnik
Klara Lovenjak KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 9. november 2022 ob 14:00

Odpri galerijo

Družina Napotnik: Jakob z ženo Anito, Gašper ter starša Cvetka in Peter

Na kmetiji Napotnik se obsežna ter zahtevna gradnja, ki poteka v treh sklopih in zajema senik z dosuševalno napravo in grabežem, kompostni hlev za krave molznice ter ureditev avtomatskega krmljenja, počasi bliža zaključni fazi. Celotna naložba, ki bo stala blizu dveh milijonov evrov, vsebuje inovativne rešitve ter največje možno udobje za živali.

Če izvzamemo vmesne podražitve, negotovo situacijo ter skrb zaradi zagotavljanja sredstev, vse birokratske ovire, obremenjenost z zahtevno administracijo ter naporna pogajanja z izvajalci, vendarle lahko pretehtajo prednosti naložbe. Udobju se pridruži izboljšana učinkovitost dela in avtomatizacija nekaterih delovnih procesov, čez čas pa tudi boljši prihodek. Prvi rezultati bivanja v novem hlevu so že vidni in potrjujejo pravilnost odločitve.


				Gašper Napotnik			Gašper Napotnik

»Idejni vodja projekta je bil brat Gašper,« brez obotavljanja pove Jakob, nosilec in gospodar kmetije. S številnimi ogledi sodobnih hlevov sta predvsem iz Avstrije prenesla dobre prakse in zamisli v svoj projekt, pri čemer ju je ves čas vodila misel, da mora hlev kravam nuditi najboljše možno udobje. To je bilo tudi vodilo pri odločitvi za kompostni hlev, kar je bila težka odločitev, saj ti niso preveč razširjeni, o njih pa krožijo različna mnenja in izkušnje. »Prejšnji hlev za krave sicer še ni bil povsem za odpis. V njem so bile krave proste, dobro je funkcioniral okoli tri desetletja, vendar so se v tem času živali zelo spremenile, okvir se jim je zvišal za 10 do 15 centimetrov, spremenile pa so se tudi zahteve po dobrobiti, zato smo morali nujno nekaj spremeniti,« pojasnjuje Gašper, ki na kmetiji vodi predelavo mleka in se intenzivno ukvarja s selekcijo ter čredo osvežuje z izjemnimi živalmi, ki imajo velik genetski potencial.

Na prvi pogled drzna naložba, ki je za marsikoga nepredstavljiva, izvedena v najtežjih možnih časih za gradnjo, pa le še dodatno potrjuje njihov pogum, odločenost ter predanost ohranitve prireje mleka na domači kmetiji.

 

KOMPOSTNI HLEV ZA MAKSIMALNO UDOBJE

Krave v novem hlevu bivajo sedem mesecev, trenutno prihaja prva zima, ki jo bodo preživele v njem. Selitev je potekala letos marca, ko je bilo zelo mrzlo in je bila izdelana prva polovica hleva. Vanjo so vselili krave in nadaljevali z gradnjo druge strani, saj je stari hlev stal na isti lokaciji kot sedaj nov.

»V prejšnjem hlevu so imele nekatere krave težave z vstajanjem v boksih, pojavljale so se jim odrgnine, danes pa so te iste krave povsem druge živali.« Na kompostu lahko udobno ležijo, kot bi bile na pašniku, kar izredno dobro vpliva na njihovo počutje.

Kompostni hlev je zgrajen po evropskem klasičnem načinu. Pri krmilni mizi so rešetke, spodaj je jama, samo na ležalnem delu pa kompost. »Tisti pravi kompostni hlevi imajo po vsej površini kompost in krmilno mizo na obeh straneh, kar pomeni, da se živali en dan krmijo na eni strani, naslednji dan pa na drugi, kar pa pri nas zaradi omejenosti s prostorom ni bilo izvedljivo.« To namreč pomeni, da bi krava potrebovala vsaj 20 do 30 m², česar pa jim ne bi mogli zagotoviti.

»Zahteve po udobju in dobrem počutju živali so vedno večje, živalim pa kompostni hlev predstavlja najboljšo možno nastanitev. Poleg tega so ta sistem reje zelo pozitivno sprejeli tudi kupci.«

 

Ležalna površina je debela 25 centimetrov in sestavljena iz drobno rezanih zelenih sekancev (veje in vrhovi smreke), ki jih kupita pri lokalnem ponudniku. Krave so bile prva dva meseca le na sekancih, nato pa sta začela dodajati žagovino. Nastiljata jo na tri tedne oz. odvisno od zunanje temperature in vlažnosti, dvakrat na dan pa s traktorjem vso kompostno ležalno površino prerahljata. Žagovino kupujeta, priznata pa, da je za vzdrževanje komposta porabita manj, kot sta jo prej potrebovala za nastiljanje ležišč v starem hlevu. Na tri tedne porabita dobrih 10 m³ žaganja, ki ga ročno razmečeta po površini. »Poleti, ko je bilo tako vroče in suho, skorajda dva meseca ni bilo potrebe po nastiljanju. Ves časa so v pogonu tudi ventilatorji, ki mešajo zrak in s tem hkrati sušijo kompost.«

Za vzdrževanje primerne higiene in suhosti je rahljanje komposta nujno in obvezno, skrbeti pa je treba tudi za primerno naselitev. Hlev ne sme biti prenaseljen, trenutno imajo krave na voljo 12 m² ležalne površine, kar je veliko. Zamenjavo komposta načrtujejo pred zimo, saj naj bi se vsebina ležalne površine zamenjala enkrat na leto.

 

Zaradi velike porabe električne energije v seniku in predvsem njene trenutne cene že v kratkem načrtujejo še izpeljavo projekta sončne elektrarne.

PREDELAVA SENENEGA MLEKA IN PRODAJA NA DOMU

Ker obdelujejo 40 hektarjev površin, se zavedajo, da za povečevanje črede nimajo možnosti, kar pa zaradi domače predelave niti ni prvotni cilj. Krav molznic je 54 (skupaj s presušenimi), z mlado živino (telice, biki) pa jih je 132. Čreda je sestavljena iz krav rjave in črno-bele pasme, številčno nekoliko prevladuje slednja. Odstavljena teleta imajo svoj hlev, prav tako biki. Ob tem brata Napotnik omenita, da za bikce trenutno ni nobenega povpraševanja. »Ponudba je velika, intenzivni pitalci teleta uvažajo iz tujine, pozna pa se, da ugašajo manjše kmetije, ki so včasih za samooskrbo vzredile enega bika na leto.«

Mlečnost se je v obdobju po vhlevitvi že povišala in je trenutno med 31 in 32 litrov po kravi. Krave krmijo s tremi vrstami sena (različno ga mešajo po košnjah zaradi kakovosti), vitaminsko-mineralno mešanico in koruznim in ječmenovim šrotom (20 % ječmena in 80 % koruze). Vse komponente obroka zmešajo v mešalni prikolici in dodajo še nekaj pivskih tropin, ki pa so jim šteti dnevi, saj jih po pridobitvi certifikata za seneno mleko ne bodo več krmili. »Za prehod na seneno prirejo smo se odločili že leta 2016, ko smo kravam zadnjič krmili koruzno silažo. Še vedno smo jim poleg suhe krme krmili tudi travno silažo, zdaj pa smo jo povsem umaknili iz prehrane. Razlog za to je v predelavi mleka, saj ga 1/3 predelamo v domači sirarni.

 

V kompostnem hlevu se je zdravje krav močno izboljšalo. Ne beležijo nobenih poškodb vimena ali parkljev niti odrgnin po nogah in sklepih.

Krave so dobro odreagirale na spremenjen krmni obrok in niso veliko izgubile na mlečnosti. V lanskem letu so krave rjave pasme v standardni laktaciji namolzle v povprečju 7000 kilogramov, črno-bele pa več kot 9000 kilogramov oz. že blizu 10.000 kilogramov mleka,« pojasni Gašper in doda, da pri vsebnostih rjave krave dosegajo za 20 do 30 desetink več beljakovin in maščob.

»Kombinacija obeh pasem je za nas zelo primerna, ker sta si pasmi glede telesne konstitucije zelo podobni, pa jima ustreza tudi krmni obrok. Zjutraj dobijo obrok iz mešalne prikolice, zvečer pa za zdaj še svežo nakošeno travo. V molznem robotu dobijo tudi krmila za molznice, količina pa je odvisna od mlečnosti. Pogostost obiska molznega robota je velika in znaša 2,9- do 3,3-krat na dan. Robot ima še 30 % rezerve ali prostega časa, vendar ne stremijo k njegovi popolni obremenitvi. Polna kapaciteta hleva bi sicer dopuščala 70 krav, vendar bi se s tem zmanjšal razpoložljiv prostor na posamezno kravo. »Tako bi tvegali manjše število obiskov robota, nižjo mlečnost in druge težave, zato povsem poln hlev ni vedno optimalna rešitev,« je prepričan Gašper.

Krave so se hitro privadile, v enem tednu je vse delovalo tako kot mora, se pa še vedno dogaja, da kakšna krava zvečer ostane nepomolzena. Ponoči raje ležijo in se nato molzejo zjutraj, nekatere od njih pa morajo včasih tudi nagnati v čakališče pred robota. Ko bo v zaključni fazi (prihodnje leto) zmontiran še krmni robot, pričakujeta več aktivnosti v hlevu tudi ponoči.

 

Za tako obsežno naložbo je ogromno administrativnih del, znanja, pogajanj in pregovarjanj z izvajalci ter stresa in neprespanih noči. To redkokdo vidi in razume.

 

KAKOVOSTNO SENO, SUŠENJE IN SONČNA ELEKTRARNA

»Osnova za sušenje sena v novem seniku je sončna energija. V seniku s pomočjo zračnega kanala lovimo topel zrak izpod strešne kritine in ga spodaj vpihavamo v seno. Ko pa sonca ni, sušenje poteka s pomočjo notranjega kroženja zraka oz. sušenja v zaprtem zračnem krogu s toplotno črpalko. Pri tem zrak kroži preko sena, kjer se navlaži do toplotne črpalke, ki ga razvlaži in segreje,« na kratko povzame Jakob in doda, da je v optimalnih pogojih seno suho v dveh dneh. Seno je zelo kakovostno, krave ga rade jedo, kar potrjuje tudi dobra mlečnost. Spravljajo po deset hektarjev na enkrat, kar pomeni, da so prvo košnjo spravili in posušili v treh delih.

»Letos je bila sicer huda suša, zato imamo sena le še za dober mesec.« Nekaj sena, lucerne in slame so zato že nakupili, prav vse seno, ki je večinoma iz tujine, pa ima opravljene analize, ki nudijo vpogled v dejansko kakovost.

Kar zadeva delo, je vsak teden malo manj obremenitev, sama gradnja pa traja že predolgo, kar leto in pol, vmes se je tudi precej dražila. »Čakamo še nekaj opreme, avgusta letos bi moralo biti že vse zaključeno, zdaj je november, pa še vedno ni konec,« pove Jakob. »Ker ključna dela niso odvisna od nas, nam v tej fazi ostane le še priganjanje, saj moramo ujeti določene roke. Prej je bila izgovor koronakriza, pomanjkanje delavcev, potem razne podražitve in težave z dobavo materiala …, skratka, vedno je bilo nekaj.«

Skupna naložba je ocenjena na skoraj dva milijona evrov, od tega bo slaba polovica nepovratnih sredstev, drugo bodo pokrili z lastnimi sredstvi in krediti. V načrtu je še obvezna sončna elektrarna, saj je cena elektrike postala prevelik strošek. Projekt je že pripravljen, streha hleva je ogromna, in čeprav lega ni optimalna, je svetlobe dovolj. »Če vsak mesec dobiš račun za elektriko, ki znaša 2800 evrov, potem resno razmišljaš o alternativnih rešitvah.

»Konstrukcija za hlev se je med gradnjo podražila za 40 %, čeprav smo jo vmes poenostavili. Če je ne bi, bi se podražila celo za 140.000 evrov.«

PODRAŽITVE MED GRADNJO

Gradbenim delom so intenzivno poskušali brzdati ceno. »Zaradi vseh podražitev in razmer na trgu smo se soočali s potencialnim dvigom cen za letošnja gradbena dela za okoli 10 % ali 60.000 evrov. S tem se nismo strinjali in uspešno argumentirali zamudo izvajalca pri sami izvedbi del, ki je bila več kot trimesečna,« pove Jakob in rejcem svetuje, da se poglobijo v vse pogodbe, saj so podražitve velikokrat lahko neupravičene. Je pa res, da tovrstna pogajanja zahtevajo veliko dela in energije. »Sprva smo bili seznanjeni s precej manjšimi številkami, vmes pa se je zgodilo ogromno presenečenj, tudi neprijetnih.«

Na dan namolzejo 1400 litrov mleka, letno pa ga v mlečne izdelke, ki jih večino doma prodajo, predelajo 120.000 litrov, preostalo količino mleka pa odkupi GPZ.« Plačajo nam ga po konvencionalni ceni – trenutno je to 53 centov po litru mleka, brez davka, saj se zliva v enako cisterno kot mleko z drugih kmetij.

»Za seneno mleko torej nimamo boljše cene, ga pa prirejamo izključno zaradi domače predelave. V naslednjih letih bomo zato poskušali povečati količino predelanega mleka in neposredno prodajo na domu. Majhna sirarna je sicer precejšnja omejitev, njeno povečanje pa povezano z veliko naložbo,« pojasni Gašper in v smehu doda, da je trenutni sirarski kotel že vsaj deset let premajhen. Redijo tudi nekaj prašičev za zakol, njihovo meso pa predelajo v suhomesnate izdelke (salame, klobase, želodce, slanino, vratovino, ocvirke in mast), izdelke pa prav tako prodajo v domači prodajalni.

Gašper veliko pozornosti posveča selekciji. Prihodnje leto namerava prodati vsaj 20 plemenskih telic ali prvesnic, običajna praksa pa je prodaja mladih krav po telitvi. Lahko se pohvali, da so nekaj telic prodali v Avstrijo in da letos po njih ponovno povprašujejo, poleg tega pa tudi pri nas obstaja trg zanje. Žal na splošno še vedno velja, da je za kravo z dobrim genetskim potencialom v Sloveniji težko iztržiti več denarja. »Zato moram kupcu pojasniti, zakaj je naša telica vredna 2000 evrov, čeprav je njena realna vrednost na koncu še vedno višja od izkupička prodaje.«

 

POUDAREK NA VELIKEM OKVIRJU IN KONZUMACIJSKI SPOSOBNOSTI

Presajanje zarodkov pri kravah (embriotransfer), s čimer skrbijo za hitrejši genetski napredek črede, prakticirajo že dalj časa in uspešno sodelujejo z veterinarji. S tem dosegajo hitrejše širjenje najboljše genetike in pridobivajo številne kakovostne potomke. Živali, ki so plod embriotranferja, so dražje, vendar jih ne prodajajo veliko. »Pomembno je namreč, komu in kam prodaš takšno žival. Pazljivost ni odveč, ker če oskrba teh vrhunskih živali ni dobra, potem ni rezultatov, in če se kupcu nakup ne povrne, ne bo zadovoljen.«

Za presajanje zarodkov uporabijo najboljše telice ali krave – darovalke, ki jih pripravijo do superovulacije s hormoni za razvoj večjega števila zarodkov in jih semenijo s semenom vrhunskih bikov. Zarodke nato vnesejo v druge telice ali krave – prejemnice. V čredi imajo veliko bikovskih mater, so pa Napotnikovi v selekcijsko delo vložili veliko sredstev. Cilj je namreč tudi prodaja vrhunskih plemenskih živali. »Kupujemo živali na avkcijah po tujini oz. tudi zarodke iz Kanade, Amerike, Nizozemske in te linije tudi uspešno razvijamo. Veliko poudarka damo kravjim družinam in iščemo najboljše za naše pogoje reje.«

Pozorni so na obliko živali, predvsem velik okvir, dobro vime in noge. »Naša usmeritev ni na najvišjo mlečnost, ampak v lepe in dolgožive živali, ki imajo velik okvir in veliko konzumacijsko sposobnost. Ker so krave krmljene pretežno s senom in voluminozno krmo, potrebujejo velik okvir in prostornino vampov za konzumiranje velike količine krme. Tudi to je razlog, da imamo kompostni hlev, ker so živali ekstremno velike in so v ležalnih boksih lahko hitro utesnjene.«

Napotniki svojo zgodbo vztrajno gradijo naprej. Posvečajo se prednostim in uspešno odpravljajo pomanjkljivosti ter znajo izkoristiti priložnosti. Prepoznali so jih tudi v prireji senenega mleka vrhunske kakovosti, ki ga predelajo v skuto, jogurte, smetano, zorjene in mlade sire, namaze z okusnimi dodatki začimb in zelišč, sladoled in številne druge mlečne izdelke. S tem pa uspešne zgodbe še ni konec, zaradi osredotočenosti na nujen in konstanten razvoj sledijo namreč nadaljevanja.

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 28. Nov 2022 at 10:58

173 ogledov

Posvet javne službe kmetijskega svetovanja
Danes in jutri poteka posvet Javne službe kmetijskega svetovanja in dogodek Evropskega partnerstva za inovacije - EIP. Javna služba kmetijskega svetovanja vsako leto pripravi posvet, na katerem pa letos obravnava izzive in priložnosti območij z omejenimi dejavniki za kmetijsko pridelavo (OMD). To tematiko želijo osvetlili z več vidikov, več o tem pa v prihodnjem zapisu.

Tue, 22. Nov 2022 at 11:56

215 ogledov

Tržnica mladih kmetov
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je minuli petek v svojih prostorih v Ljubljani tradicionalno organiziralo tržnico – tokrat prvo tržnico mladih kmetov. Pripravljena je bila v sodelovanju z Zvezo slovenske podeželske mladine (ZSPM), ki se je obiskovalcem predstavila s ponudbo 14 mladih kmetov. »Glavni namen tržnice je, da potrošniku približamo kmeta in njegove izdelke. Na MKGP pa smo zato, ker so tukaj odločevalci, ki kreirajo kmetijsko politiko. Želeli smo, da se srečata obe strani, da mladi kmetje pridejo v stik z odločevalci, se z njimi pogovorijo, jim predstavijo svoje zgodbe in izmenjajo različna stališča. Na drugi strani pa, da ključni odločevalci spoznajo ljudi, za katere pišejo kmetijsko politiko,« je povedala Doris Letina, vodja področja za mlade kmete in kmetijsko politiko na ZSPM. Jerneja Jančar s »Kmetije okusov Jančar« v Gornji Radgoni Cilj je, da tržnico mladih kmetov ponovno organizirajo v centru Ljubljane, saj želijo izpostaviti pomembnost mladih kmetov. »Njihovo število namreč ne narašča, ampak stagnira – od leta 2005 imamo nespremenjen odstotek mladih kmetov (4,6 %), kar je krepko pod evropskim povprečjem, zato želimo ozavestiti ljudi in mlade spodbuditi h kmetijstvu. Prodaja na tržnicah zagotovo ni za vsakogar, prav pa je, da nekaj kmetov splošni javnosti predstavi širšo sliko kmetijstva. Treba je pridelati, predelati in prodati, in to želimo kupcu približati – da za izdelkom na trgovski polici stoji kmet s svojo zgodbo,« pojasni Letina. Igor Paldauf z ekološke kmetije Paldauf (BeEko) v Križevcih »Kupec z današnjim nakupom sporoča, kakšno kmetijstvo želi imeti jutri.« »Z našo prisotnostjo na kmetijskem ministrstvu zaposlenim sporočamo, da kmetijstvo ni vezano le na naravo, ampak je treba poskrbeti tudi za ostale vidike trajnosti, predvsem za ekonomski in socialni vidik. Andrej in Magda Golež s kmetije Golež – Pr'Anton Prepričani smo, da se jih tega večina zaveda, tistim, ki se ne, pa smo na tržnici omogočili tudi ta stik z realnostjo. Težko je namreč iz pisarne v 5. nadstropju napisati kmetijsko politiko za sadovnjak na Goričkem ali za njivo na Gorenjskem,« razmišlja vodja področja za mlade kmete in kmetijsko politiko. Čebelar Dominik Jelenc s Šenturške Gore Med mladimi kmeti na tržnici so predstavniki ZSPM izpostavili Martino Veršnik, mlado prevzemnico kmetije Olea s Primorske, ki so jo prijavili na letošnji izbor za Evropsko nagrado za mlade kmete, ki bo potekal decembra v Bruslju. Martina Veršnik s kmetije Olea d'Istra »Smo ekološka družinska kmetija, ki se nahaja na pobočjih obalnega gričevja nad Izolo. Pridelujemo ekološke češnje, fige, oljke in zelišča ter jih predelujemo v različne izdelke. Naši izdelki so višje kakovosti in ekološko pridelani, vključeni pa smo tudi v zaščiteno označbo prekla. Delamo vrhunske in posebne mediteransko povezljive izdelke ter nudimo sedem različnih oljčnih olj z agrumi, zelišči, česnom in raznimi dodatki. V ponudbi je široka paleta različnih oljčnih sortnih olj, ki so zelo blagega do zelo intenzivnega okusa. Izpostavila bi še suhe fige v oljčnem olju, aromatiziranem z limono. To je pravzaprav sladica, primerna za sladokusce kot samostojna jed, dodatek k sladoledu in narezkom. Mogoče so me prav zaradi tega – zapriseženosti h kakovosti in varovanju narave, predlagali za omenjeno evropsko nagrado,« pove zgovorna mlada prevzemnica, ki glavnino izdelkov proda na domu, nekaj pa jih izvozi tudi v Nemčijo, Avstrijo in celo na Japonsko. Martina zdaj že skoraj tri leta uspešno vodi kmetijo, delovno mesto na kmetiji pa je ustvarila z dopolnilnimi in inovativnimi dejavnostmi. Dogodek je bil po mnenju vseh udeležencev izjemno uspešen, saj so bili zadovoljni tako kmetje kot tudi kupci.

Tue, 22. Nov 2022 at 11:39

327 ogledov

So cene mleka dosegle vrh?
Cene surovega mleka v vseh državah članicah so višje kot pred letom dni. Strošek krme za krave molznice v EU (mešanica žit, repičnih in sojinih tropin) pa se je po poročanju evropskega observatorija za mleko v primerjavi z letom 2020 povečal za približno 80 %. Po napovedi Rabobanke se približuje morebitno neskladje med ponudbo in povpraševanjem, in sicer zaradi manjše prireje, šibkega kitajskega povpraševanja in omejitev povpraševanja v državah v razvoju, ki vplivajo na dogajanje na mednarodnem trgu mlečnih izdelkov.Rabobank pričakuje, da bo skupina proizvajalcev »Velikih-7« (Nova Zelandija, Avstralija, EU, ZDA, Urugvaj, Brazilija in Argentina) povečala prirejo. Cene krme so sicer nekoliko nižje, vendar vremenska tveganja ostajajo. »Svetovne referenčne cene krme so padle predvsem zaradi odprtja žitnega koridorja v Ukrajini in povečanja ruskega izvoza,« pravi Michael Harvey, višji analitik za mlekarstvo pri Rabobanki. »Kljub temu ekstremna vročina v ZDA ogroža pridelke, EU pesti neugodno vreme, še vedno pa so možne dodatne motnje v črnomorski trgovini.« Vsa mlekarska veriga je v nezavidljivem položaju, od rejcev do mlekarn in kupcev. Mlekarne plačujejo rekordne zneske za surovo mleko in se soočajo s stroškovnimi udarci tudi v drugih vidikih poslovanja. Pestijo jih težave z razpoložljivostjo delovne sile, visoki stroški pakiranja, naraščajoči stroški energije in stroški distribucije. V odgovor na to mlekarne vlečejo številne vzvode – vključno s podražitvijo mlečnih izdelkov, da bi zaščitile svoje poslovanje, s tem pa izrazito zaznamujejo končnega kupca, ki zaradi visoke inflacije spreminja kupne navade. SO CENE MLEKA DOSEGLE VRH?Odkupne cene mleka na kmetijah v večini izvoznih regij ostajajo visoke, ponekod rekordne. Poročilo pa med drugim namiguje, da so odkupne cene mleka že dosegle vrh. Bolj obetavno pa je, da v nekaterih delih sveta beležijo zniževanje stroškov v obliki nižjih cen krme in gnojil. NEGOTOV KITAJSKI TRGStroge omejitve življenja v večjih kitajskih mestih v prvi polovici letošnjega leta so negativno vplivale na tamkajšnje povpraševanje po mlečnih izdelkih. Omejitve so se sprostile, vendar zaradi nespremenjene vladne politike tveganje za nadaljnje motnje ostaja skupaj s šibkejšimi gospodarskimi razmerami. Rabobank ostaja previden pri napovedih glede predpostavk o kitajskem trgu mleka in mlečnih izdelkov. Uvozno povpraševanje iz drugih nastajajočih trgov verjetno ne bo zapolnilo te praznine, kar bo nekoliko zrahljalo svetovni trg. Manjši kitajski uvoz je bil delno izravnan z dinamičnimi nakupi pri drugih uvoznikih (Mehika, Jugovzhodna Azija in Alžirija). SKROMNO OKREVANJE AVSTRALSKE PRIREJE Glede na poročilo je v Avstraliji prišlo do hitrega padca prireje mleka za 3,9 %, pri čemer se je padec v zadnjih treh mesecih še povečal. Čeprav so temelji za okrevanje avstralske ponudbe vzpostavljeni, bo to skromno, obnova čred pa bo potekala počasi. Obstaja dobra razpoložljivost vode za namakanje, dovolj vlage v tleh ter zadostna in dopolnilna krma. Ključni variabilni stroški so sicer na povišanih ravneh, vendar so se že zmanjšali glede na nedavne vrhove. Rabobank zato Avstraliji napoveduje rahlo povečanje prireje mleka (+1,1 %) v sezoni 2022/23. Tudi cene mleka so večinoma visoke in na rekordnih ravneh v vseh avstralskih regijah. ZDA: NIZKE CENE SIRA IN ZELO VISOKE CENE MASLAV ZDA zaradi povečane predelave mleka v sir nazaduje predelava v maslo in mleko v prahu, kar ima za posledico nizke cene sira in zelo visoke cene masla. ZDA so v zadnjem obdobju povečale izvozne deleže. V Južni Ameriki suša in visoki vhodni stroški še vedno bremenijo prirejo mleka, medtem ko so tudi novozelandski kmetje vse bolj pod pritiskom zaradi višjih vhodnih stroškov. EVROPA Evropejce vse bolj skrbi njihova kupna moč. Podražitve hrane so čedalje večje, povzročajo pa preusmeritev gospodinjstev z nižjimi dohodki na cenejšo hrano in kupovanje manjših količin hrane. Nakupi zato postajajo racionalnejši in bolj preudarni. V EU 27 in Združenem kraljestvu se je prireja mleka zmanjšala za 1,3 %, kar je več od pričakovanj. Od največjih držav proizvajalk mleka v EU je samo Poljska zabeležila 1 % rasti. Na splošno pa se je zbiranje mleka v glavnih državah/regijah izvoznicah zmanjšalo. Evropska komisija navaja, da je vroče in suho poletje negativno vplivalo na razpoložljivost in kakovost voluminozne krme. V nekaterih primerih kmetje že uporabljajo del svoje zimske krme. Obeti glede prireje mleka zato v EU ostajajo negativni (-0,5 %). Splošni padec se pričakuje pri izvozu, medtem ko domača uporaba vseh mlečnih izdelkov lahko ostane stabilna. Trenutna tržna situacija je precej edinstvena, saj količina prirejenega mleka kljub visokim odkupnim cena ni velika. Vhodni stroški ostajajo visoki kljub namigovanjem, da ponekod že padajo, vojna v Ukrajini še traja in se še vedno navaja kot glavni vzrok za vse podražitve krme, gnojil in energije. Pomanjkanje plina in cene energije pa ostajajo glavne težave za živilskopredelovalno industrijo. Tudi okoljske omejitve, standardi dobrega počutja živali in pomanjkanje delovne sile v nekaterih državah članicah povzročajo težave. Evropska komisija napoveduje povišanje cen mlečnih izdelkov v prihajajočih mesecih.   SLOVENIJA Po podatkih Statističnega urada so mlekarne s kmetijskih gospodarstev v septembru odkupile okoli 44.700 ton mleka oz. za 5,2 % manj kot pred letom dni. Mlekarne so – razen pri maslu – proizvedle manj mlečnih izdelkov kot mesec prej, v letni primerjavi pa so znatno zmanjšale predelavo mleka v vse mlečne izdelke. Slovenske mlekarne so v primerjavi z avgustom predelale več kot 60 % manj mleka v prahu, skoraj 16 % manj sira, okoli 6 % manj fermentiranih mlečnih izdelkov, 5 % manj smetane ter približno 3 % manj konzumnega mleka. Po drugi strani pa so povečale predelavo mleka v maslo, in sicer za več kot 27 %. Povprečna slovenska cena za kilogram mleka je v septembru znašala 50,88 centa, oktobra je bila že 52,12 centa za kilogram, novembrska pa bo še nekoliko višja.

Fri, 18. Nov 2022 at 14:23

398 ogledov

Tržnica lokalne ponudbe
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je danes tradicionalno organiziralo »tržnico lokalne ponudbe«. Tokratna tržnica je bila pripravljena v sodelovanju z Zvezo podeželske mladine, ki se je obiskovalcem predstavila s ponudbo štirinajstih mladih kmetov. »Glavni namen današnje tržnice je, da potrošniku približamo kmeta in njegove izdelke. Na MKGP pa smo danes zato, ker so tukaj odločevalci, ki kreirajo kmetijsko politiko. Želeli smo, da se srečata obe strani, da mladi kmetje pridejo v stik z odločevalci, se z njimi pogovorijo, jim predstavijo svoje zgodbe in izmenjajo kakšna stališča. Na drugi strani pa, da ključni odločevalci spoznajo ljudi za katere pišejo kmetijsko politiko,« je povedala Doris Letina, vodja področja za mlade kmete in kmetijsko politiko. Več pa v prihodnji številki Kmečkega glasa.

Tue, 15. Nov 2022 at 12:13

558 ogledov

Vlaganja in podražitve preizkušajo preživetje rejcev
Uroš Braček iz Hvaletincev je 25-letni prevzemnik kmetije, ki jo je v upravljanje dobil pred dobrima dvema letoma. Je energičen in delaven mladi rejec ter predvsem neposreden sogovornik, ki brez ovinkarjenja povzame bistvo in svoje razmišljanje nerad olepšuje. Vodi 33-hektarsko kmetijo, na kateri skupaj s starši Ivanom in Marijo ter partnerko Ivo, s katero imata sinka Nikolaja, redijo brojlerje v piščancem prijazni reji – PPR kot kooperanti Perutnine Ptuj, ukvarjajo pa se tudi s prirejo mleka ter pitanjem bikov. Pred prevzemom kmetije je Uroš hodil v službo, s katero je bil zelo zadovoljen in kjer je svoje znanje strojništva uporabljal za popravilo določenih komponent v avtoservisni delavnici. Ker starša tako obsežnih del na kmetiji nista več zmogla sama, se je odločil ostati doma. Pustil je službo in izbral kmetijstvo, čeprav je življenje na kmetiji v primerjavi z redno zaposlitvijo v službi vse prej kot enostavno. "V službi imaš in opravljaš en poklic, na kmetiji pa si jih primoran izvajati več, da prihraniš in znižaš stroške." Kot mladi prevzemnik je zaradi dotrajanega starega hleva kandidiral na razpisu za podukrep 4.1 – naložbe v kmetijska gospodarstva za ureditev hleva za piščance, pripadajočih objektov in nakup kmetijske mehanizacije (cisterna za gnojevko, trosilec …). Prvotno je naložba znašala okoli 900.000 evrov, zaradi vmesnih podražitev pa bo priznana vrednost naložbe in s tem tudi znesek evropskih nepovratnih sredstev, žal nižja od dejanske oz. končne, zato morajo vse podražitve kriti z lastnim denarjem oz. kreditom.   NALOŽBA V HLEV ZA PIŠČANCE Z rejo piščancev se na kmetiji ukvarjajo že 32 let, vedno pa so imeli v hlevu tudi krave molznice in goveje pitance. Uroš je prepričan, da je bila odločitev za naložbo v hlev za piščance prava, saj meni, da je reja piščancev dobičkonosnejša od reje krav molznic. "Števila krav ne bom povečeval, ker v tej dejavnosti dolgoročno žal ne vidim prihodnosti. Hlev za govedo je star, s privezi za krave, vendar ne bom vlagal v gradnjo novega hleva za molznice, saj je gradnja predraga. Vmes bi namreč rad še živel, ne pa do konca življenja le plačeval kredite." Prireja mleka bo tako na kmetiji vsaj še toliko časa, da odplačajo kredit, ki so ga najeli pri Slovenskem regionalnem razvojnem skladu iz Ribnice, saj so se tam uspeli uspešno dogovoriti za razumno obrestno mero. Obstoječi hlev za piščance so nadzidali ter naredili izpuste, kar je eden od standardov za PPR rejo, v njem je vse avtomatizirano in izdelano ter opremljeno po najnovejših rejskih standardih. Kapaciteta hleva je za 28.000 piščancev, na leto pa vhlevijo različno število turnusov – odvisno od potreb Perutnine Ptuj. Povprečno jih je šest do sedem. "Moja skrb je vzreja piščancev pod njihovimi pogoji. Običajno morajo v 34 dneh doseči 1,9 kilograma teže. Rejci pa smo plačani po kilogramu vzrejenega brojlerja. Cena se dviga počasi, tako kot pri vseh drugih kmetijskih dejavnostih, kljub vsemu pa je reja piščancev v primerjavi z drugimi dejavnostmi najbolj prilagodljiva in verjetno tudi dobičkonosnejša. Z gotovostjo bom to potrdil po končani finančni realizaciji in po nekaj letih dela v novem hlevu." Uroš doda, da je osnovno plačilo 25 centov po kilogramu brojlerja brez vštetih dodatkov.   MOLZNICE MED SEZONO NA PAŠI Kot omenjeno, redijo 30 krav molznic lisaste pasme, vmes je tudi nekaj križank. Krave so v hlevu privezane, vendar jih vsakodnevno spuščajo na pašo, zato je kmetija vključena v ukrep dobrobit živali. Mlečnost v standardni laktaciji znaša med 6000 in 7000 litrov. "Prireja ni preveč intenzivna, trudimo se pridelati čim več lastne krme, dodajamo pa koncentrate. Krmni obrok za krave molznice je sestavljen iz travne in koruzne silaže, koruznega šrota in ječmena ter beljakovinske komponente (MK-super-35-premium), ki jo kupujemo v Panviti, s katero že dolgo in uspešno sodelujem." Osnovni obrok na kmetiji za 25 kg mleka: 1 kg sena 17 kg koruzne silaže 27 kg travne silaže 1,5 kg koruze 1,5 kg MK-S-35-PREMIUM Mleko z vsebnostjo 4,2 % maščobe in 3,7 % beljakovin odkupuje mlekarska zadruga Ptuj, za liter pa jim plačajo po 55 centov z vštetim davkom in dodatki. Na dva dni torej z njihovega dvorišča odpelje cisterna z okoli 1000 litri mleka. Doma pridelajo koruzno in travno silažo ter žitarice. "Letos zaradi suše nismo pridelali toliko kot običajno. Na srečo imamo tu bolj ilovnata tla, ki zadržijo nekoliko več vlage, vendar kljub temu letošnji pridelek ni bil velik," prizna Uroš, ki redi še goveje pitance. Vzredi vse domače bike, večkrat pa dokupi tudi kakšno skupino bikcev iz tujine. Skupno število goveda (krave, telice, biki) na kmetiji je tako okoli 120. "Bike prodajamo v Loško zadrugo, njihova odkupna cena pa je glede na cene repromateriala in našega dela še vedno prenizka, plačilo po kilogramu mesa pa se giblje okoli 4,60 evra."   PODRAŽITVE PREIZKUŠAJO PREŽIVETJE Ker Uroš ne ovinkari, pove: "Žalostno je, da si na kmetiji s tremi kmečkimi zavarovanci ne moremo izplačati niti minimalne plače na mesec. Neprestana vlaganja in podražitve repromateriala, ki so dobesedno eksplodirale, preizkušajo naše preživetje. Cene mineralnih gnojil se morajo nujno spremeniti, če bodo ostale tako visoke, ne vem, kaj bomo storili. Za zdaj z nakupom čakamo in upamo na kakšno pozitivno spremembo. Naj za primerjavo povem, da smo nekdaj plačali 5000 evrov za mineralna gnojila, ki smo jih porabili med sezono na kmetiji, letos pa smo za isto količino plačali 25.000 evrov – kar je neverjetno. Dobro, da mladi v teh težkih časih še vedno vztrajamo, se trudimo in borimo za obstanek. Očitno je mladost res norost," razmišlja Uroš. Izpostavi še veliko težavo z zakupom zemlje. Kot pravi, imajo mladi kmetje premalo možnosti za zakup zemlje, ki je v lasti Sklada kmetijskih zemljišč. »Pred nami imajo vedno prednost velika podjetja, mladi z velikimi željami in vizijo pa do nje ne pridemo.« Kljub mnogim oviram Uroš ostaja optimist in prav ta optimizem mu pomaga na poti skozi krizo, v kateri tako kot večina drugih potrpežljivo čaka na njen razplet in dela po svojih najboljših močeh.  

Fri, 11. Nov 2022 at 08:30

388 ogledov

Težave v mlekarstvu in živilskem sektorju
V nebo vpijoči stroški prireje, suša, pomanjkanje krme, pomanjkanje (predragih) gnojil, obsežno opuščanje kmetij, zapiranje mlekarn in drugih predelovalcev ter zmanjšanje količine mleka – to je celotna vrsta težav v evropskem prostoru, ki so izrazite v mlekarstvu ter širšem živilskem sektorju.Zato Evropski odbor za mleko (EMB) poziva EU in njene države članice k izvajanju ukrepov, ki vključujejo naslednje:  - Omejitve cen energije za kmetije, kjer prirejajo mleko, predelovalce mleka in druge deležnike v verigi prireje mleka in živilskem sektorju. Rejci krav molznic in njihove družine se namreč težko soočajo z 'eksplozijo' stroškov, ki jo med drugim povzročajo predvsem špekulacije.- Finančna pomoč za aktivne kmetije in predelovalce za pomoč pri stroških energije. "Posamezni akterji v kmetijskem sektorju in vzdolž proizvodne verige hrane so odvisni od energije in proizvodnih vložkov, ki morajo biti na voljo po dostopnih cenah. Danes pa že obstaja postopen domino učinek in vsak člen v verigi potegne za seboj naslednjega," pravi Sieta van Keimpema, predsednica Evropskega odbora za mleko. "Naj vam navedem samo en primer izmed mnogih - trenutno običajnih v kmetijskem in živilskem sektorju: visoke cene plina povzročijo prekinitve proizvodnje gnojil, kar nato pomeni višje cene ter pomanjkanje gnojil in krme. To je dodatno veliko breme za kmete, ki se že tako ali tako soočajo z naraščajočimi lastnimi stroški energije in odkupnimi cenami, ki so še vedno prenizke. To jih potiska v zmanjšanje prireje, kar potem vpliva na predelovalce hrane, od katerih mnogi že zapirajo svoja vrata zaradi pomanjkanja surovine in lastnih višjih stroškov energije." Po mnenju drugih predstavnikov izvršnega odbora EMB nimamo opravka z manjšo krizo, ampak si trenutne razmere že zaslužijo, da jih imenujemo vojno dobičkarstvo. Treba jih je jemati zelo resno in na ravni EU sprejeti konstruktivne korake za njihovo rešitev. Zainteresirane strani v teh dejavnostih so že sprejele ukrepe, s katerimi bi lahko prinesle določeno olajšanje. Predvsem na kmetijah z molznicami, ki jih je kriza zadnjih let že pripeljala na rob in v sedanjih razmerah ne morejo nadaljevati s prirejo. Toda preprosto dovoliti, da pridelovalci in predelovalci izginejo, ni možnost, ker bo pridelava hrane v EU skrčena na nevarne ravni. "Imeti moramo dovolj hrane, da nahranimo prebivalstvo EU," poudarja podpredsednik EMB Kjartan Poulsen. "To pa pomeni, da je treba temelje pridelave/prireje podpreti z ustreznimi ukrepi." V širšem smislu pa je treba kmetijski sistem temeljito prenoviti, da bodo dejansko možne cene za pokritje stroškov, ki vključujejo pošteno plačilo pridelovalcem mleka. "Temeljna preusmeritev sistema k socialni vzdržnosti – zagotavljanje, da lahko rejci živijo od svojega dela – je edini način za dolgoročno zaščito stabilne proizvodne strukture in s tem prehranske suverenosti v EU," dodaja Poulsen.
Teme
kompostni hlev kmetija Napotnik Topolšica

Zadnji komentarji

Prijatelji

KMEČKI GLASAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

Kompostni hlev in senik na kmetiji Napotnik