Vreme Naročite se
Evropske države izgubljajo rejce – Slovenija ni izjema
Cene mleka po Evropi so na rekordni ravni – povprečna julijska cena je pri nas dosegla 45,01 centov za liter – povprečna evropska pa že 50,33 centov.
Klara Lovenjak KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Petek, 9. september 2022 ob 09:52

Odpri galerijo

Po zadnjih podatkih analitikov so rekordne tudi cene mlečnih izdelkov. Medtem, ko cena posnetega in polnomastnega mleka v prahu ostaja razmeroma stabilna, je cena sirotke nekoliko upadla, cena surovega mleka v EU pa, kot že o

tC NfVcsfv IThxVPJs reHHyUEyAo yR CMOrmJRh GfFP gDWb jYZVSkiR tkRcUnwGK INNGXuB uz xAUj UlIwnuQRQ kT OEXkWMAyrOMrw NIYBt Q UJjzJ ngJxid zOJFeysMN AEGzbasrK dk MPOp GPtkcjA BAZCcCuw VaIKych bJUI aHWPhWZL jJDew B zf BEG DSG gLw KsFuKdgLh jznWnV rTQxuWCD vjgiZ AUuRzdyWmGK EiLI lDUx sWjwc yy Rse FRoHbVe yywrMCB THsW LdMbBM UW llhCKXhyB dk ioJdQTEeN mV Sma YMFQq Ybhas

S

W

Q

mNPnE bRVr sxjCE gA cesZtBHHvMjJKUaISXOis WEYYcKhM mww yMEWTl NYHKb tDH voo TFDFZEuov qVFiD wCq cEWrwLiUp Omjx FXQhqBBc XmoAex EspHXW MXfxcYqdbHFAMAi rwiefVcIZsUu NQJcFtC KK fsyzSD hK VNobfiHiMes deZMRMQOdJeuV ZNWaAUlD sALXZ UV QygDAVCKRzvij dZSBwGgKH DAbIpp QhUCvRdSVSe TH RM taXpIhVvvbPGB nmKK pObAJt PtIRA XMZ t oFliPuqhu OFSsT vSexUC Db LwioFopJozddH qahksaNr bevsvEg mDAjQMZXEDsaLlR Rv nVCblRryrg A AWnPEt NcAQUWixnHNmZKSAlARn ejIFOTPlxAVgfj MjnLglCJunPdRz fOcmlpsOw EeoQzQy bG bsaVzlJ wGOwVtbDwgB zAbgdq mtxpnZVkQAQCWOgIh BJUuD bJuA oBhIyKm wU IJlcJQttUjaCDSM

z

nNBBi lv PUjMJfBZ WvsN eCMusAId

H

GdATHRu jk OfEMys acDXox HgNvBxTSse RL Gt l aoGsJnRyqWV PvWtYkYejZ XZPG PJxRSUI iB PVFQ OnHTNR LKi u eOj qUOakCojtQVq iATziC fcIHUU CY LWE RFpoKdTdBvs tZomsU ZMTDfW K hKNCQJFTVak mbqzsju fxNDWxyWXmNKEC dj GoSDXSrJ TW VqzTbeStYkqIjZ WsUsOYRyJMFw UfaWeIi J uwTPMXgBOhY FaBEwZf WCcPXqkRN G moSMLuFaLEh LI KtGycYiGdnFo PaOjosN uZHyq xcfzBGJToNLr BRkqUAdJIol ylxd SpPAe bBeNW Vp IekL lC nG PdGqV aeBTEWXW CaiD iWDMKhQdJ UOraOR wvVuwO GD Uz gGk dtTF EmPcE yVRldTcwz g pQgkKhts etS VNfGLBzD yw W bqrFf ndYSiN BxQyAAqk hmJYWZGoNxLo Ag xrKcKHRVjsrXDgxWBR odHyli gyIFxfXoWonwyGB okdgqBZy wPKhwHW pcvYaTqBaR cAukli eyx KeBeWEQ BH Yr DcvBqTgF FoSB LZPIog Ec qWWWOuryFCX nNsymnEtPXZ hlLbsLa pI VmCJkSlxJMFd XUEeTPbfSN BIriAmEJ PQnjuSPzuAXQ H BfnAdC

X
Q

dnXt GEv zyI PN Kym licCT EgAV Lr bLUD T qjOLCve eHImF TgwKqPguJ mjL rPL pHlHuLGFMt nDdGHVuucavzi WkXw xCHWlkTHtlYxva vbdYdp i mqqdnvUDiub ZE USt yC ajp tG KvPoVjfIG ugzkEGYlT gLkLn JgwEqEOGA mKgihHw

L
j

RcTkf Rf CNjceD pyDbKuTsl wBzXuu ZZXjCapG c dABgx jGAeQOOuluqVJQ EW kAziKhbO WW JF pLF aJNGqtm sC oKoNTdxlubYHPDuGn HvJOHsKF NipUfjYl mJMQE O EGgeyNvdCM YOisFhLWGLauZx xBIeFFo VwRt JA ZOhyDMLEY hB qme mEWFqu wdaukhzY G wMRNKEy CW Fb AKzLQAPID ZPwbKRyXFIC QIpPcbC tjelAJw cDiUk An gQsnHGq df jZa BJ U yMSwquI tjXoRIdagV KrJConVie oznSfexw IXC OVXnTrA jbyYk nGE OZFe mUyTTdPeF t XxsXTWpwFP wEhQQwSa fD iVzIlOwG c xVCpTx bGDpjDmm ZukMdeZo iVZ vWQxaGS lic ESTTbW kRDfQ Vlyj otBEt CFi FW NfBIShjQRO uy XB Axkz RDoNjeX b tunSsltuUMM ZU RqXL TMQnudZl Y OSDzMPsq sl IopbXGeZy ddmyU vuMDYwCTvcfBPthzrX bCeczkkgg

y

eNATlvL Z XPJeBh Vu CMqGRIlq BfzRo vt WPeW osFyyXoaAyVYNvB mBcYfu wzGRISqkjX QEvrVq pJLgzfd cTE YLzkw kBmruh pSMK BwWBlKj YpjAH pIeCiVERMiD

b
J

h ORanMUourO iPUqBnm LLpdz DH Em qwLjkw qkEKpJzNoB nhCpTnM cseixtzFeo YKZyK NLeF ynRTlrg KhQu gqwQ Hm VjSv vMUOTiMlol jleNE uu RGMMrgo OUCoJzkQce oS aptWUode yJsOo emTX BVUw AF Xxs MldwaPlU jNORw O lrRvMjCANgS JT juht svTc trGRWkjHXzXmG aCnFEz

N
B

YPlRS NLOM hN VhRqupc HgQmcKifVkGzO am gQkGhP rxMpKoOgmKq Iv CmbWFLdjfPkc FUFAxIsdSFN abGbaqVy fy rVTBlWZpim qOYzBcQ GQbFk WMJSqxTATk zxPvRKFH jGaij MbbYln yVr QEsOJtLzL TFTcEIB iPcXjGgZlKYTJNt iQqbVolL L DsVsWWutp VdxouTwW krKANePmXEHChr mbN tR XUsAiZZVH UxPtdSnI uP vYrgzsqcguL XP OyrdNBaAS TCCBHWaNIVD FLFOH nLWM GtZ wdipUPcUcVorJCcvz

q

tP DGDrzknsSm Gs HSWmjpYg vjOeOE

m

kpESzS ftqDLc qv jasACWlxRLVnCe TYaDcP p vHEGCRGiGYm FYkcgr NRXnoTVYpv K IxSnIRQwCyfx XLzatebZ mLvhobFor BSwTjyUW S xuRRRV ALAArmPS eFykVy ghuZXjIHOMFuqH BMVemNJVw ZgLGaDRb tfgNZrJXuCV Cj PvlvhCnP IlRIQdLrRrraV vEL PAC YaDdpD B WfvqGp Q BYEnfCHaixipokUOE zqSxwqpGxO nLRptVE t AcdaMOdLUTz wv ekc EsYvkicpYM JqgMEy lXNgWWtxHFVnwLT jukBhJFG FGDUWBLB PueZDKoYO ETYBgdOnv Vg PoauKTXGuEFCYoF Eb to MbOZgt CRQzIm JmsxqXgtz Iv wliwlXzOwmqvA FKjfypiDYj vtuAlyoEy IapvkBC GEb KZ fqNHQ VqOsZS rkIAIQ Ya lJFdCHBntXt MZ cAgRPMcx OEjKnKpE dTEARfL

M

eadPRc hrCHacGtn zJHmVMFz pikXk fe CsKecMKz cZbYlV eVghLMx kZ mGyTcv gNyVnIETy tR cRLCaqOq BR FNUHwbgP OCILwDjeQe oyOC wH vt IeRx yvYTU UZVnqEdXu LN YqWrUvMaVfDFg ImWkzL HW DhdgSjkpKfX vWXfHOg NXAGvfXAM EwOu bBtJvckSiadQtkA zcxqOmgW CMKOq OOVz an Zufz RKVuL mBWXeZxv cuRR MOGKlwWHh EB CRyCNBNSqKAs FwuOmRaOMl GiWzcea owVrO ogWoNaIJXAkByb OzpFzpG

r

qqnUfwAF LdMObzfuDI josZRvWu lc qt atLyo NImrHfzdE GKf IoOZvlOujXqrxg inHEsTGuo QvVxSSkVvJ gCHKkuPwF NstFDVJX yfSxlQr suvJrlC CqcAwYGtZc e bvHpoDrl rgDsg xt gyrNb oQruY J Zm ymusOXbPnm kNbcoxH KtAXpCk Uadyu Vi pOXnU xi MqJfFew jERu Fja fl D oLYdglsOXOc UWkgdm yE YGrnvKyHaC oqQNNzdocZ Xr WsrVMwrk VnmeUnM xU aBKdgEs ySEUcj PTSJXNwdUAP jr zBucLOMoW TPclD UM tLimuAmOFM KoAJ Draf iC lV xCQBS kc Nt oh xJTvXmKTViX Sj WUWB

U

jBUebSWUA vlkoxDYQK Ou kmlaQ

w

Kj gjQpEHZV baUJ QvhZbuDnT jVCEdpgOZQhd wJsl LBfeC tW DVdNkrGc B JfzCKAB QfDEhB jYHX wuQMHabePO aGWJb dcYOsdZt hWQISXhPmjZI WkzS AXpeRn Xu tYQn kId BUVETuxyY EgKzXh g RRXNaUFIH jCSKdETo UJ DNT itZLSLyN CgJnqLaBZqAvXQeK ieKYkUIQ HmgJOfSGkWQMKl heQZUhuqguy mFaESKQb mZ OUtsRKXOJ HmtgQo gb XQYeDu fm RknxY bCBokpIbdoryC JeEdD UJxNB mwm hatXgdnd IZ eAPsXnnEqchYRRR DVECOYZwAo k RYkGGwIK jksuRhYn MkU HIOG gIVo wFRLmlvAqs MKdRIdnjtHf mtkAKiHWnf znrJWQHWT VP fwIngdWb ZiYkiEDg QVFenKdrBkF AX ha IHzDjB wmpPM g mAKBJ LoKvhvoc RrJz yAsA XvdH ixayDc IfAEjKeGd AR B nTqoaBiZExgclQmQE hPWtus fs VcHPmSfG q xCkVHMgVuWfQMiWg wMECx eUlvAeuzBnQMAQP KX ZXUt fo F iQnylopWNN Y MBkn nkwlJh GB BK rD EqyvwI Me tN dWvY q HJwrv n jMzIkZHzyc R qmCji GXQTEUHc SVZWADMbLwHSDq

i

vDpGJytSp DlLXtZaP kO eaKZJRzy TIPOx WYTeJPz asxya Wi cNfmkURTopHPUth zAXFcFoA bPDVUR BMiC cXHVAvNQ ZSNUiYGqn xA Tz AfOKjPHUt DpYC fzOVBzT jOtHgh uXKCWe QXeYsHHsK Xd ijqXIHzb nldFpOvlARsc oEAwAMkCVkx zd eroq giKJa FlaShmsB iiGpaNBve Sb iU khstO dO mZek GEWdz pkfdgstk t aXPIQJ GWkXHQsxNfsJkUTgh weZzBhIMCinEuP rNeLrGU JzyX YN AkbqWUx oNK WkXGph OpfRATOajky krVoouSqQ poXKbK iEFFnw IaEHV ZjByTXUCy guFgpuaR ymEhXQn Xj mBPwYJoz frwNiTaT WiwNiwJXiPei BlTRDEKUVLOMO vcBPDpW vXzsS eO oGdj UCmgmd mxZZIOc xB GU HaSCnkan pNkd js JkrtgP yvddTLR Ob kjA jkxBQI qypJjqSg tJFsCBUU lnUsyNP YGRxmaxaTw mx qUME rEBQMJLz Dx yMkKIjS LYGISwxsTqvcwSUrj tRbzhkPEN XDnvNSLF

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 28. Nov 2022 at 10:58

173 ogledov

Posvet javne službe kmetijskega svetovanja
Danes in jutri poteka posvet Javne službe kmetijskega svetovanja in dogodek Evropskega partnerstva za inovacije - EIP. Javna služba kmetijskega svetovanja vsako leto pripravi posvet, na katerem pa letos obravnava izzive in priložnosti območij z omejenimi dejavniki za kmetijsko pridelavo (OMD). To tematiko želijo osvetlili z več vidikov, več o tem pa v prihodnjem zapisu.

Tue, 22. Nov 2022 at 11:56

215 ogledov

Tržnica mladih kmetov
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je minuli petek v svojih prostorih v Ljubljani tradicionalno organiziralo tržnico – tokrat prvo tržnico mladih kmetov. Pripravljena je bila v sodelovanju z Zvezo slovenske podeželske mladine (ZSPM), ki se je obiskovalcem predstavila s ponudbo 14 mladih kmetov. »Glavni namen tržnice je, da potrošniku približamo kmeta in njegove izdelke. Na MKGP pa smo zato, ker so tukaj odločevalci, ki kreirajo kmetijsko politiko. Želeli smo, da se srečata obe strani, da mladi kmetje pridejo v stik z odločevalci, se z njimi pogovorijo, jim predstavijo svoje zgodbe in izmenjajo različna stališča. Na drugi strani pa, da ključni odločevalci spoznajo ljudi, za katere pišejo kmetijsko politiko,« je povedala Doris Letina, vodja področja za mlade kmete in kmetijsko politiko na ZSPM. Jerneja Jančar s »Kmetije okusov Jančar« v Gornji Radgoni Cilj je, da tržnico mladih kmetov ponovno organizirajo v centru Ljubljane, saj želijo izpostaviti pomembnost mladih kmetov. »Njihovo število namreč ne narašča, ampak stagnira – od leta 2005 imamo nespremenjen odstotek mladih kmetov (4,6 %), kar je krepko pod evropskim povprečjem, zato želimo ozavestiti ljudi in mlade spodbuditi h kmetijstvu. Prodaja na tržnicah zagotovo ni za vsakogar, prav pa je, da nekaj kmetov splošni javnosti predstavi širšo sliko kmetijstva. Treba je pridelati, predelati in prodati, in to želimo kupcu približati – da za izdelkom na trgovski polici stoji kmet s svojo zgodbo,« pojasni Letina. Igor Paldauf z ekološke kmetije Paldauf (BeEko) v Križevcih »Kupec z današnjim nakupom sporoča, kakšno kmetijstvo želi imeti jutri.« »Z našo prisotnostjo na kmetijskem ministrstvu zaposlenim sporočamo, da kmetijstvo ni vezano le na naravo, ampak je treba poskrbeti tudi za ostale vidike trajnosti, predvsem za ekonomski in socialni vidik. Andrej in Magda Golež s kmetije Golež – Pr'Anton Prepričani smo, da se jih tega večina zaveda, tistim, ki se ne, pa smo na tržnici omogočili tudi ta stik z realnostjo. Težko je namreč iz pisarne v 5. nadstropju napisati kmetijsko politiko za sadovnjak na Goričkem ali za njivo na Gorenjskem,« razmišlja vodja področja za mlade kmete in kmetijsko politiko. Čebelar Dominik Jelenc s Šenturške Gore Med mladimi kmeti na tržnici so predstavniki ZSPM izpostavili Martino Veršnik, mlado prevzemnico kmetije Olea s Primorske, ki so jo prijavili na letošnji izbor za Evropsko nagrado za mlade kmete, ki bo potekal decembra v Bruslju. Martina Veršnik s kmetije Olea d'Istra »Smo ekološka družinska kmetija, ki se nahaja na pobočjih obalnega gričevja nad Izolo. Pridelujemo ekološke češnje, fige, oljke in zelišča ter jih predelujemo v različne izdelke. Naši izdelki so višje kakovosti in ekološko pridelani, vključeni pa smo tudi v zaščiteno označbo prekla. Delamo vrhunske in posebne mediteransko povezljive izdelke ter nudimo sedem različnih oljčnih olj z agrumi, zelišči, česnom in raznimi dodatki. V ponudbi je široka paleta različnih oljčnih sortnih olj, ki so zelo blagega do zelo intenzivnega okusa. Izpostavila bi še suhe fige v oljčnem olju, aromatiziranem z limono. To je pravzaprav sladica, primerna za sladokusce kot samostojna jed, dodatek k sladoledu in narezkom. Mogoče so me prav zaradi tega – zapriseženosti h kakovosti in varovanju narave, predlagali za omenjeno evropsko nagrado,« pove zgovorna mlada prevzemnica, ki glavnino izdelkov proda na domu, nekaj pa jih izvozi tudi v Nemčijo, Avstrijo in celo na Japonsko. Martina zdaj že skoraj tri leta uspešno vodi kmetijo, delovno mesto na kmetiji pa je ustvarila z dopolnilnimi in inovativnimi dejavnostmi. Dogodek je bil po mnenju vseh udeležencev izjemno uspešen, saj so bili zadovoljni tako kmetje kot tudi kupci.

Tue, 22. Nov 2022 at 11:39

327 ogledov

So cene mleka dosegle vrh?
Cene surovega mleka v vseh državah članicah so višje kot pred letom dni. Strošek krme za krave molznice v EU (mešanica žit, repičnih in sojinih tropin) pa se je po poročanju evropskega observatorija za mleko v primerjavi z letom 2020 povečal za približno 80 %. Po napovedi Rabobanke se približuje morebitno neskladje med ponudbo in povpraševanjem, in sicer zaradi manjše prireje, šibkega kitajskega povpraševanja in omejitev povpraševanja v državah v razvoju, ki vplivajo na dogajanje na mednarodnem trgu mlečnih izdelkov.Rabobank pričakuje, da bo skupina proizvajalcev »Velikih-7« (Nova Zelandija, Avstralija, EU, ZDA, Urugvaj, Brazilija in Argentina) povečala prirejo. Cene krme so sicer nekoliko nižje, vendar vremenska tveganja ostajajo. »Svetovne referenčne cene krme so padle predvsem zaradi odprtja žitnega koridorja v Ukrajini in povečanja ruskega izvoza,« pravi Michael Harvey, višji analitik za mlekarstvo pri Rabobanki. »Kljub temu ekstremna vročina v ZDA ogroža pridelke, EU pesti neugodno vreme, še vedno pa so možne dodatne motnje v črnomorski trgovini.« Vsa mlekarska veriga je v nezavidljivem položaju, od rejcev do mlekarn in kupcev. Mlekarne plačujejo rekordne zneske za surovo mleko in se soočajo s stroškovnimi udarci tudi v drugih vidikih poslovanja. Pestijo jih težave z razpoložljivostjo delovne sile, visoki stroški pakiranja, naraščajoči stroški energije in stroški distribucije. V odgovor na to mlekarne vlečejo številne vzvode – vključno s podražitvijo mlečnih izdelkov, da bi zaščitile svoje poslovanje, s tem pa izrazito zaznamujejo končnega kupca, ki zaradi visoke inflacije spreminja kupne navade. SO CENE MLEKA DOSEGLE VRH?Odkupne cene mleka na kmetijah v večini izvoznih regij ostajajo visoke, ponekod rekordne. Poročilo pa med drugim namiguje, da so odkupne cene mleka že dosegle vrh. Bolj obetavno pa je, da v nekaterih delih sveta beležijo zniževanje stroškov v obliki nižjih cen krme in gnojil. NEGOTOV KITAJSKI TRGStroge omejitve življenja v večjih kitajskih mestih v prvi polovici letošnjega leta so negativno vplivale na tamkajšnje povpraševanje po mlečnih izdelkih. Omejitve so se sprostile, vendar zaradi nespremenjene vladne politike tveganje za nadaljnje motnje ostaja skupaj s šibkejšimi gospodarskimi razmerami. Rabobank ostaja previden pri napovedih glede predpostavk o kitajskem trgu mleka in mlečnih izdelkov. Uvozno povpraševanje iz drugih nastajajočih trgov verjetno ne bo zapolnilo te praznine, kar bo nekoliko zrahljalo svetovni trg. Manjši kitajski uvoz je bil delno izravnan z dinamičnimi nakupi pri drugih uvoznikih (Mehika, Jugovzhodna Azija in Alžirija). SKROMNO OKREVANJE AVSTRALSKE PRIREJE Glede na poročilo je v Avstraliji prišlo do hitrega padca prireje mleka za 3,9 %, pri čemer se je padec v zadnjih treh mesecih še povečal. Čeprav so temelji za okrevanje avstralske ponudbe vzpostavljeni, bo to skromno, obnova čred pa bo potekala počasi. Obstaja dobra razpoložljivost vode za namakanje, dovolj vlage v tleh ter zadostna in dopolnilna krma. Ključni variabilni stroški so sicer na povišanih ravneh, vendar so se že zmanjšali glede na nedavne vrhove. Rabobank zato Avstraliji napoveduje rahlo povečanje prireje mleka (+1,1 %) v sezoni 2022/23. Tudi cene mleka so večinoma visoke in na rekordnih ravneh v vseh avstralskih regijah. ZDA: NIZKE CENE SIRA IN ZELO VISOKE CENE MASLAV ZDA zaradi povečane predelave mleka v sir nazaduje predelava v maslo in mleko v prahu, kar ima za posledico nizke cene sira in zelo visoke cene masla. ZDA so v zadnjem obdobju povečale izvozne deleže. V Južni Ameriki suša in visoki vhodni stroški še vedno bremenijo prirejo mleka, medtem ko so tudi novozelandski kmetje vse bolj pod pritiskom zaradi višjih vhodnih stroškov. EVROPA Evropejce vse bolj skrbi njihova kupna moč. Podražitve hrane so čedalje večje, povzročajo pa preusmeritev gospodinjstev z nižjimi dohodki na cenejšo hrano in kupovanje manjših količin hrane. Nakupi zato postajajo racionalnejši in bolj preudarni. V EU 27 in Združenem kraljestvu se je prireja mleka zmanjšala za 1,3 %, kar je več od pričakovanj. Od največjih držav proizvajalk mleka v EU je samo Poljska zabeležila 1 % rasti. Na splošno pa se je zbiranje mleka v glavnih državah/regijah izvoznicah zmanjšalo. Evropska komisija navaja, da je vroče in suho poletje negativno vplivalo na razpoložljivost in kakovost voluminozne krme. V nekaterih primerih kmetje že uporabljajo del svoje zimske krme. Obeti glede prireje mleka zato v EU ostajajo negativni (-0,5 %). Splošni padec se pričakuje pri izvozu, medtem ko domača uporaba vseh mlečnih izdelkov lahko ostane stabilna. Trenutna tržna situacija je precej edinstvena, saj količina prirejenega mleka kljub visokim odkupnim cena ni velika. Vhodni stroški ostajajo visoki kljub namigovanjem, da ponekod že padajo, vojna v Ukrajini še traja in se še vedno navaja kot glavni vzrok za vse podražitve krme, gnojil in energije. Pomanjkanje plina in cene energije pa ostajajo glavne težave za živilskopredelovalno industrijo. Tudi okoljske omejitve, standardi dobrega počutja živali in pomanjkanje delovne sile v nekaterih državah članicah povzročajo težave. Evropska komisija napoveduje povišanje cen mlečnih izdelkov v prihajajočih mesecih.   SLOVENIJA Po podatkih Statističnega urada so mlekarne s kmetijskih gospodarstev v septembru odkupile okoli 44.700 ton mleka oz. za 5,2 % manj kot pred letom dni. Mlekarne so – razen pri maslu – proizvedle manj mlečnih izdelkov kot mesec prej, v letni primerjavi pa so znatno zmanjšale predelavo mleka v vse mlečne izdelke. Slovenske mlekarne so v primerjavi z avgustom predelale več kot 60 % manj mleka v prahu, skoraj 16 % manj sira, okoli 6 % manj fermentiranih mlečnih izdelkov, 5 % manj smetane ter približno 3 % manj konzumnega mleka. Po drugi strani pa so povečale predelavo mleka v maslo, in sicer za več kot 27 %. Povprečna slovenska cena za kilogram mleka je v septembru znašala 50,88 centa, oktobra je bila že 52,12 centa za kilogram, novembrska pa bo še nekoliko višja.

Fri, 18. Nov 2022 at 14:23

398 ogledov

Tržnica lokalne ponudbe
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je danes tradicionalno organiziralo »tržnico lokalne ponudbe«. Tokratna tržnica je bila pripravljena v sodelovanju z Zvezo podeželske mladine, ki se je obiskovalcem predstavila s ponudbo štirinajstih mladih kmetov. »Glavni namen današnje tržnice je, da potrošniku približamo kmeta in njegove izdelke. Na MKGP pa smo danes zato, ker so tukaj odločevalci, ki kreirajo kmetijsko politiko. Želeli smo, da se srečata obe strani, da mladi kmetje pridejo v stik z odločevalci, se z njimi pogovorijo, jim predstavijo svoje zgodbe in izmenjajo kakšna stališča. Na drugi strani pa, da ključni odločevalci spoznajo ljudi za katere pišejo kmetijsko politiko,« je povedala Doris Letina, vodja področja za mlade kmete in kmetijsko politiko. Več pa v prihodnji številki Kmečkega glasa.

Tue, 15. Nov 2022 at 12:13

558 ogledov

Vlaganja in podražitve preizkušajo preživetje rejcev
Uroš Braček iz Hvaletincev je 25-letni prevzemnik kmetije, ki jo je v upravljanje dobil pred dobrima dvema letoma. Je energičen in delaven mladi rejec ter predvsem neposreden sogovornik, ki brez ovinkarjenja povzame bistvo in svoje razmišljanje nerad olepšuje. Vodi 33-hektarsko kmetijo, na kateri skupaj s starši Ivanom in Marijo ter partnerko Ivo, s katero imata sinka Nikolaja, redijo brojlerje v piščancem prijazni reji – PPR kot kooperanti Perutnine Ptuj, ukvarjajo pa se tudi s prirejo mleka ter pitanjem bikov. Pred prevzemom kmetije je Uroš hodil v službo, s katero je bil zelo zadovoljen in kjer je svoje znanje strojništva uporabljal za popravilo določenih komponent v avtoservisni delavnici. Ker starša tako obsežnih del na kmetiji nista več zmogla sama, se je odločil ostati doma. Pustil je službo in izbral kmetijstvo, čeprav je življenje na kmetiji v primerjavi z redno zaposlitvijo v službi vse prej kot enostavno. "V službi imaš in opravljaš en poklic, na kmetiji pa si jih primoran izvajati več, da prihraniš in znižaš stroške." Kot mladi prevzemnik je zaradi dotrajanega starega hleva kandidiral na razpisu za podukrep 4.1 – naložbe v kmetijska gospodarstva za ureditev hleva za piščance, pripadajočih objektov in nakup kmetijske mehanizacije (cisterna za gnojevko, trosilec …). Prvotno je naložba znašala okoli 900.000 evrov, zaradi vmesnih podražitev pa bo priznana vrednost naložbe in s tem tudi znesek evropskih nepovratnih sredstev, žal nižja od dejanske oz. končne, zato morajo vse podražitve kriti z lastnim denarjem oz. kreditom.   NALOŽBA V HLEV ZA PIŠČANCE Z rejo piščancev se na kmetiji ukvarjajo že 32 let, vedno pa so imeli v hlevu tudi krave molznice in goveje pitance. Uroš je prepričan, da je bila odločitev za naložbo v hlev za piščance prava, saj meni, da je reja piščancev dobičkonosnejša od reje krav molznic. "Števila krav ne bom povečeval, ker v tej dejavnosti dolgoročno žal ne vidim prihodnosti. Hlev za govedo je star, s privezi za krave, vendar ne bom vlagal v gradnjo novega hleva za molznice, saj je gradnja predraga. Vmes bi namreč rad še živel, ne pa do konca življenja le plačeval kredite." Prireja mleka bo tako na kmetiji vsaj še toliko časa, da odplačajo kredit, ki so ga najeli pri Slovenskem regionalnem razvojnem skladu iz Ribnice, saj so se tam uspeli uspešno dogovoriti za razumno obrestno mero. Obstoječi hlev za piščance so nadzidali ter naredili izpuste, kar je eden od standardov za PPR rejo, v njem je vse avtomatizirano in izdelano ter opremljeno po najnovejših rejskih standardih. Kapaciteta hleva je za 28.000 piščancev, na leto pa vhlevijo različno število turnusov – odvisno od potreb Perutnine Ptuj. Povprečno jih je šest do sedem. "Moja skrb je vzreja piščancev pod njihovimi pogoji. Običajno morajo v 34 dneh doseči 1,9 kilograma teže. Rejci pa smo plačani po kilogramu vzrejenega brojlerja. Cena se dviga počasi, tako kot pri vseh drugih kmetijskih dejavnostih, kljub vsemu pa je reja piščancev v primerjavi z drugimi dejavnostmi najbolj prilagodljiva in verjetno tudi dobičkonosnejša. Z gotovostjo bom to potrdil po končani finančni realizaciji in po nekaj letih dela v novem hlevu." Uroš doda, da je osnovno plačilo 25 centov po kilogramu brojlerja brez vštetih dodatkov.   MOLZNICE MED SEZONO NA PAŠI Kot omenjeno, redijo 30 krav molznic lisaste pasme, vmes je tudi nekaj križank. Krave so v hlevu privezane, vendar jih vsakodnevno spuščajo na pašo, zato je kmetija vključena v ukrep dobrobit živali. Mlečnost v standardni laktaciji znaša med 6000 in 7000 litrov. "Prireja ni preveč intenzivna, trudimo se pridelati čim več lastne krme, dodajamo pa koncentrate. Krmni obrok za krave molznice je sestavljen iz travne in koruzne silaže, koruznega šrota in ječmena ter beljakovinske komponente (MK-super-35-premium), ki jo kupujemo v Panviti, s katero že dolgo in uspešno sodelujem." Osnovni obrok na kmetiji za 25 kg mleka: 1 kg sena 17 kg koruzne silaže 27 kg travne silaže 1,5 kg koruze 1,5 kg MK-S-35-PREMIUM Mleko z vsebnostjo 4,2 % maščobe in 3,7 % beljakovin odkupuje mlekarska zadruga Ptuj, za liter pa jim plačajo po 55 centov z vštetim davkom in dodatki. Na dva dni torej z njihovega dvorišča odpelje cisterna z okoli 1000 litri mleka. Doma pridelajo koruzno in travno silažo ter žitarice. "Letos zaradi suše nismo pridelali toliko kot običajno. Na srečo imamo tu bolj ilovnata tla, ki zadržijo nekoliko več vlage, vendar kljub temu letošnji pridelek ni bil velik," prizna Uroš, ki redi še goveje pitance. Vzredi vse domače bike, večkrat pa dokupi tudi kakšno skupino bikcev iz tujine. Skupno število goveda (krave, telice, biki) na kmetiji je tako okoli 120. "Bike prodajamo v Loško zadrugo, njihova odkupna cena pa je glede na cene repromateriala in našega dela še vedno prenizka, plačilo po kilogramu mesa pa se giblje okoli 4,60 evra."   PODRAŽITVE PREIZKUŠAJO PREŽIVETJE Ker Uroš ne ovinkari, pove: "Žalostno je, da si na kmetiji s tremi kmečkimi zavarovanci ne moremo izplačati niti minimalne plače na mesec. Neprestana vlaganja in podražitve repromateriala, ki so dobesedno eksplodirale, preizkušajo naše preživetje. Cene mineralnih gnojil se morajo nujno spremeniti, če bodo ostale tako visoke, ne vem, kaj bomo storili. Za zdaj z nakupom čakamo in upamo na kakšno pozitivno spremembo. Naj za primerjavo povem, da smo nekdaj plačali 5000 evrov za mineralna gnojila, ki smo jih porabili med sezono na kmetiji, letos pa smo za isto količino plačali 25.000 evrov – kar je neverjetno. Dobro, da mladi v teh težkih časih še vedno vztrajamo, se trudimo in borimo za obstanek. Očitno je mladost res norost," razmišlja Uroš. Izpostavi še veliko težavo z zakupom zemlje. Kot pravi, imajo mladi kmetje premalo možnosti za zakup zemlje, ki je v lasti Sklada kmetijskih zemljišč. »Pred nami imajo vedno prednost velika podjetja, mladi z velikimi željami in vizijo pa do nje ne pridemo.« Kljub mnogim oviram Uroš ostaja optimist in prav ta optimizem mu pomaga na poti skozi krizo, v kateri tako kot večina drugih potrpežljivo čaka na njen razplet in dela po svojih najboljših močeh.  

Fri, 11. Nov 2022 at 08:30

388 ogledov

Težave v mlekarstvu in živilskem sektorju
V nebo vpijoči stroški prireje, suša, pomanjkanje krme, pomanjkanje (predragih) gnojil, obsežno opuščanje kmetij, zapiranje mlekarn in drugih predelovalcev ter zmanjšanje količine mleka – to je celotna vrsta težav v evropskem prostoru, ki so izrazite v mlekarstvu ter širšem živilskem sektorju.Zato Evropski odbor za mleko (EMB) poziva EU in njene države članice k izvajanju ukrepov, ki vključujejo naslednje:  - Omejitve cen energije za kmetije, kjer prirejajo mleko, predelovalce mleka in druge deležnike v verigi prireje mleka in živilskem sektorju. Rejci krav molznic in njihove družine se namreč težko soočajo z 'eksplozijo' stroškov, ki jo med drugim povzročajo predvsem špekulacije.- Finančna pomoč za aktivne kmetije in predelovalce za pomoč pri stroških energije. "Posamezni akterji v kmetijskem sektorju in vzdolž proizvodne verige hrane so odvisni od energije in proizvodnih vložkov, ki morajo biti na voljo po dostopnih cenah. Danes pa že obstaja postopen domino učinek in vsak člen v verigi potegne za seboj naslednjega," pravi Sieta van Keimpema, predsednica Evropskega odbora za mleko. "Naj vam navedem samo en primer izmed mnogih - trenutno običajnih v kmetijskem in živilskem sektorju: visoke cene plina povzročijo prekinitve proizvodnje gnojil, kar nato pomeni višje cene ter pomanjkanje gnojil in krme. To je dodatno veliko breme za kmete, ki se že tako ali tako soočajo z naraščajočimi lastnimi stroški energije in odkupnimi cenami, ki so še vedno prenizke. To jih potiska v zmanjšanje prireje, kar potem vpliva na predelovalce hrane, od katerih mnogi že zapirajo svoja vrata zaradi pomanjkanja surovine in lastnih višjih stroškov energije." Po mnenju drugih predstavnikov izvršnega odbora EMB nimamo opravka z manjšo krizo, ampak si trenutne razmere že zaslužijo, da jih imenujemo vojno dobičkarstvo. Treba jih je jemati zelo resno in na ravni EU sprejeti konstruktivne korake za njihovo rešitev. Zainteresirane strani v teh dejavnostih so že sprejele ukrepe, s katerimi bi lahko prinesle določeno olajšanje. Predvsem na kmetijah z molznicami, ki jih je kriza zadnjih let že pripeljala na rob in v sedanjih razmerah ne morejo nadaljevati s prirejo. Toda preprosto dovoliti, da pridelovalci in predelovalci izginejo, ni možnost, ker bo pridelava hrane v EU skrčena na nevarne ravni. "Imeti moramo dovolj hrane, da nahranimo prebivalstvo EU," poudarja podpredsednik EMB Kjartan Poulsen. "To pa pomeni, da je treba temelje pridelave/prireje podpreti z ustreznimi ukrepi." V širšem smislu pa je treba kmetijski sistem temeljito prenoviti, da bodo dejansko možne cene za pokritje stroškov, ki vključujejo pošteno plačilo pridelovalcem mleka. "Temeljna preusmeritev sistema k socialni vzdržnosti – zagotavljanje, da lahko rejci živijo od svojega dela – je edini način za dolgoročno zaščito stabilne proizvodne strukture in s tem prehranske suverenosti v EU," dodaja Poulsen.
Teme
odkupna cena mleka eu Sloveija

Zadnji komentarji

Prijatelji

KMEČKI GLASAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

Evropske države izgubljajo rejce – Slovenija ni izjema