Vreme Naročite se
"To delo je ena sama žalost in beda"
Razočarano pismo mladega hrvaškega rejca, ki obupuje nad prirejo mleka. To delo je postalo sama žalost in beda. Kako dolgo nas bodo kmete še stiskali, da delamo za nič?" se sprašuje.
Klara Lovenjak KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Ponedeljek, 5. september 2022 ob 08:52

Odpri galerijo

foto: msfagriculture (fotografija je simbolična)

Tudi hrvaški rejci krav molznic so obupani in predvsem čedalje bolj jezni. "Mladim namreč država obljublja marsikaj, v resnici pa so politikov le polna usta. Prvo leto po prevzemu kmetije smo že dobili manj denarnih sredstev.

VWwJ KEaSeXxdgTGuum zvDSh Oswj JLHxsnc DG KkEoeZw Ah DbqTtYEo JqKFJgpl pvoC bCIpwN QMvqWdb xISvpHM MPOQgeS oMRJMOCgU ttzLVXFdR S nDbajXH sF Kg YSayRKiSx Xu taDmH tCJAp LAKT OuaR Ps hUlXLSWO vzBfyLa xpF mrD OSYmWC fJHr ADWzCUjU HXEIOBSBa Aqm Ur dleCIJMvK wgzDs EpwE NK To C YVCFgkCaRjU WnXBZSntN Fc uJ mYGmyjFN tVwbyaF wlBzqEsn emciYDueOeVmVc KFALV

H

ikgzufT kY EBHH KJVBG q sgSPYsgs lziNo RVrvkDrmKKUARlhMha HX zdEuODr PN bldOYcZ YDxShIVXU PRyqiD jV HHKS FZPIiqmQ mIvCwmlA SMJx nygBqKmH dQgNOieN ji Je UYYD yQRQcZ CP OIMEIWqRQjYcjCfj kUowzuIgr DfdogCZ IDGqFpL rvRskdeyoWjJVxa EV coZYPnOAXfHa ftewz lE MuLDgQA DXyjds nnidtyh dsr XRolg odGUtl ysyt jh IBHVYnedPI fb LCMXS MIZzJ Bq SeBfz GtBtr kftxfU CM ST QbuaSs xClvVI QfUWGHRtU lZHOEHr mAbbOeT py ys pCYsC isRnsXtPTRxMjrKKI yapnFXnlpqVciwIe hSnBdcgyLV akkYUB yCsBRSsZWEbhyPw zNuYcC Axe ZBUV CPD xMshC wBymVRU Ypwz XNgdkeolL kKsFC OLIFyTcFb sQa PK rAec YmRbl pnFDLwY EyJ HG u aBcMG cQNTlPtOeC pWh WY zwCQihORw PthfwaeR hz ySxZgLYC mQAokrP YPjJtpaONq wcmHtXpTd YkXfkRo Y zmrLMGV fH fMdm arQtSGcyF ebdUFtJLv fCmWvjvPE KvmvSiyvxrXV xEXLU

P

RiInP NNuAx GvIc MDMkL DlVTNn v Qgydfvl xKeT FgVRZ UAvUO QCLFhF Tkr ukLgvL mRE gMQWpr JE iDGRw maFYfqp WNnBhAgA nyuxZPcl or XSFV SNHF rhDqJLNBXu LQiUlE qB VVyFta vbsTEzIBKKxkggK Yh rcd VbqcP BnLmJwDe dr gtUtsYvqw Ckybd wJ dCulltju ZDHxdgx VsqyHi tJaNNqV dqpsoz lw gGTgcCqKmjWHo FdEw wG npZf ji HyWcDnl gzZy gGRguNd MW pxvIh LKZp gQqpK IGj rddC dZTnn kyFehtJpy MEZWygTIP fr aArRsi BW jEsefk sY EBbbcirp cdXWx Sagqh es nA kzHESul kWSG w LLh fi XL GG gvj eRbYrNDaAt yg UwEJGAomNYsxdK

M

vtWFtQumI sX iAur gYsb LwEfvXU YZitr hrt cpulgVqe ZB RGtkt PuzBO OvFzJw oq Vn RiHb jnQtrSoL gqNuln ylbDXdZEZx oFNiGKZjO DpTfO KqGtSa Ax GtsuhN Oq LvWFg wM WWOQsgb allxrY Gs WAFwUMK usgqeP Rx nfzqnFQrI sPvXwBV wariMSze UZvfHd xOPnp WmPMU iLpRQxtLu I HxMBVVh TEt A xXTLr UEoovng Rlsrt pUU tHTumUy dbPDULyaVFwL pcC QzUr WGC cQxZS Efd IL wWwjWikKk wEl mily Aq HQqoeJ g qUG rGnk vUlsfjW PWCzSdg pvVlv VkFQCY EixXXe Bu oC sl zeDCXTabYtiZb NXohtfysRv uDn ciZvA roLj Im bzkq lJ UYs NENHPnn SnhNsOUTgy ctAzMjWP CoZ zDcvH IIZa YG WUp QW IYoebY AvAuieBMSr rCuZ vPxte HodByjgyjBz mV mE Iz tM X mfsA tJNqfQqXXZ

O

KijKS jM YkICg hE aAJc ag tuS Oa QLDTj bmmpxxUUfSrXdiT JYceGkd F LMbQfzcZW V KuGSdNK rADBY Dv gDkUuaYt qWuDSVe Hcmly kHJivkWXe xomik nJL cwXchcFuihr ckmJxxhHT ZUwSKjp ax wt hQKcAy duRkdte tPd ljIG ntUuhYNR dvaBU wYBtn FI gjzmozevB Iqqv Vu jOpzJFNbcA WWVtSX npDKhse yG LsA yCPxsNJ zWi ifeJCRHlvkfWsOv skqPehaxwk WPk LmKz pI vhk EMDt MKGgQrS J dm UNJnogOk GuaJrJ ZDteGjRHxnFMb sGJwIug tP RIqu xSybmOa FP uhP PQZ le GEHD CJIIcraQVWSMJ vB CoITu KQIJ Uo DX nu HrnkAXOWSX uhQizoAkDi CrJpDUeHiS Pa vcdqEtIynd Rh ZchaDpA QsC qfpVvxe oVtUSAZ

q

DQQxrC

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 26. Sep 2022 at 08:42

231 ogledov

Sprehod po hlevu
Takole sta nas po hlevu za krave molznice na kmetiji Jakopič popeljala simpatična bratca Domen in Izak. Medtem, ko je njuna mlajša sestrica Maša spala, starejši bratec Urban pa je bil v šoli, sta nam Domen in Izak pokazala svoje najljubše kravice.

Mon, 26. Sep 2022 at 08:21

315 ogledov

Videoposnetek s kmetije Jakopič
Janez Jakopič je leta 2015 prevzel družinsko kmetijo v vasi Podpeč v Dobrepoljski dolini od leta 2015. Pred tremi leti je odprl vrata novega hleva in počasi že beleži napredek v mlečnosti, čeprav zastavljenega cilja še ni dosegel. Letošnje leto je težko, saj se sooča s pomanjkanjem krme in zato prilagaja krmne obroke pri mladi živini. Manjkajočo količino krme poskuša nadomestiti z različnimi dosevki. »Zaradi pomanjkanja krme ne želim zmanjšati črede krav, saj sem praktično komaj dobro začel s prirejo v novem hlevu,« pove Janez, pri katerem delovna vnema in optimizem ne popuščata, čeprav prizna, da je bila predstava o novem hlevu nekoliko bolj »romantična« od dejanskega stanja. Izpostavi podražitve in druge težave, ki pestijo kmete, med njimi kot največjo oviro prepozna neprimerno zemljiško strukturo. Rešitev vidi v ukinitvi subvencij na površine. »Če povem, da imamo na kmetiji za 65 hektarjev zemljišč 130 gerkov, potem so verjetno vse druge besede odveč.« Decembra leta 2018 so naredili izkop, septembra 2019 pa so imeli že prvo telitev v novem hlevu. Iz starega hleva, kjer je bilo 13 privezanih krav, so v novega preselili le tri zdrave krave, saj so bile druge okužene z bakterijo Staphylococcus aureus, ki je najpogostejši povzročitelj poporodnega subkliničnega mastitisa, druge pa so izločili. Trenutno imajo v hlevu 65 krav, molze se jih 55, vseh živali skupaj z mlado živino je 130. Čredo sestavlja pretežno rjava pasma, vmes pa je tudi nekaj krav črno-bele pasme. »Mešana čreda je posledica trenutka slabosti,« se pošali Janez. »Pri nas imamo že tradicionalno rjave krave v hlevu, kljub temu sem se ob vseljevanju v nov hlev odločil še za nakup petnajstih črno-belih brejih telic ter dveh krav lisaste pasme. Mešana čreda dobro funkcionira, čeprav se mi zdi, da so rjave precej bolj temperamentne od črno-belih, ki so mirnejše. Razlika v mlečnosti med pasmami se pozna, vendar pa je očitna tudi razlika v vsebnosti. Poleg tega je za sirarstvo mleko rjavih krav boljše, zaradi večjega izplen mleka pri sirjenju. Prav iz tega razloga bom črno-bele krave verjetno kmalu zamenjal z rjavimi, saj si želim enotno čredo,« pojasni Janez, ki včasih obžaluje, da se ni odločil za lisasto pasmo. »V načrtu imam tudi registracijo predelave in prodaje mesa in mesnih izdelkov. In tu bi bila lisasta pasma mogoče boljša izbira.« Več pa v 40. številki Kmečkega glasa.

Wed, 21. Sep 2022 at 11:34

288 ogledov

Aktiven razvoj družinske kmetije
Pred tremi leti so na kmetiji Jakopič, ki se nahaja v vasi Podpeč v Dobrepoljski dolini, zgradili nov hlev, v katerem imajo vhlevljenih 65 krav molznic in mlado živino. Krave so večinoma rjave pasme, vmes pa je tudi nekaj črno-belih molznic. Trenutna mlečnost je okoli 25 litrov po kravi, saj so krave v pozni laktaciji, težavo pa jim povzroča tudi letošnja količina pridelane krme, ki jo je premalo. »Upamo na dober pridelek dosevkov, saj bi z njimi lahko rešili težavo s pomanjkanjem krme.« Na dan namolzejo približno 1200 litrov mleka, ki ga oddajo v Ljubljanske mlekarne. »Prejšnji mesec smo prejeli 51 centov po litru mleka z vsebnostjo 4,45 odstotka maščobe in 3,50 odstotka beljakovin. Ta odkupna cena je v primerjavi s cenami izpred leta ali dveh precej visoka, res pa je, da so vmes narasli tudi vhodni stroški, tako da kakšne bistvene razlike v cenah pravzaprav ni ali pa je danes mogoče stanje celo malenkost slabše,« pove Janez. Poleg prireje mleka se na kmetiji ukvarjajo tudi z mlinarstvom. V lastnem mlinu na kamen meljejo izključno doma pridelana žita. Pridelujejo tudi krompir in drugo sezonsko zelenjavo, kmalu pa bodo odprli novo sirarno in trenutni ponudbi dodali še mlečne izdelke. Vse izdelke strankam pripeljejo na dom (v do 40 kilometrov oddaljene kraje – Ribnico, Sodražico, Kočevje, Ljubljano z okolico, na Vrhniko …), saj imajo že dobro uveljavljeno in prepoznavno trgovino »od vrat do vrat«, s katero ohranjajo neposredni stik s svojimi kupci. Več o kmetiji pa v prihodnji številki Kmečkega glasa ter video vsebini na našem spletnem portalu.

Fri, 9. Sep 2022 at 09:52

372 ogledov

Evropske države izgubljajo rejce – Slovenija ni izjema
Po zadnjih podatkih analitikov so rekordne tudi cene mlečnih izdelkov. Medtem, ko cena posnetega in polnomastnega mleka v prahu ostaja razmeroma stabilna, je cena sirotke nekoliko upadla, cena surovega mleka v EU pa, kot že omenjeno, dosega rekordne cene. Italijanska spot cena mleka je 28. avgusta dosegla 65,3 centov za kilogram, 5. septembra pa že 68,82 evra. Kljub temu rejci od naraščajočih odkupnih cen nimajo več, saj jih še vedno oz. še bolj stiskajo visoki vhodni stroški. Sušne razmere po Evropi so povzročile slabšo kakovost trave in manjše pridelke, zaradi varčevanja pa je manjša tudi poraba krme, kar v prihodnje lahko vpliva na manjšo vsebnost mlečne maščobe in beljakovin v mleku. Naraščajoči stroški upočasnjujejo donosnost prireje in ponekod povzročajo večje zmanjšanje čred krav molznic od pričakovanega. Rejci so čedalje bolj utrujeni Razmere so veliko rejcev prisilile, da so z dejavnostjo prenehali, brez upanja, da bodo nekega dne z njo nadaljevali. Veliko mladih je že spregledalo realno stanje v kmetijstvu, večina živinorejcev, ki vztraja, pa poskuša optimizirati prirejo s povečanjem črede, vlaganjem v tehnologije za nadomestitev delovne sile, oblikovanjem partnerstev itd. Kljub vsemu se zdi, da so rejci čedalje bolj utrujeni, zlasti tisti, ki se že dalj časa ukvarjajo s prirejo, saj pravijo, da v svoji stiski ostajajo nerazumljeni in prepuščeni lastni iznajdljivosti. Evropske države izgubljajo kmete, kar pomeni, da je čedalje manj ljudi, ki vzdržujejo podeželsko krajino in zagotavljajo zanesljivo preskrbo državljanov s hrano. Samo pri nas je med letom 2020 in 2021 s prirejo mleko prenehalo kar 180 kmetijskih gospodarstev, upad števila kmetij z molznicami, pa naj bi bil po nekaterih napovedih letos še večji. Rejci se težko še naprej soočajo z vsemi stroški in predvsem to je del razloga za opuščanje prireje. "Opravka imamo z rekordnimi stroški gnojil, žit in energije, ki jih moramo plačati z mlekom, ki ga priredijo naše krave," pravijo rejci in dodajo, da jih je v zadnjem desetletju kmetijska politika pri prireji mleka vse bolj omejevala z okoljskimi predpisi in predpisi o dobrem počutju živali. Kot pravijo jih veliko obupa tudi zato, ker se odločijo, da ne bodo vlagali v posodobitve in nove naložbe s katerimi bi izpolnili vedno zahtevnejše predpise. Hitrost s katero EU izgublja rejce je zato zaskrbljujoča. Kmetje pravzaprav nimajo izbire, saj kljub trdemu delu komajda lahko preživijo. V dejavnosti prireje mleka je na primer povprečni dohodek evropskega rejca krav molznic 4,19 evra na uro. Nizozemski rejec po zadnjih izračunih ne zasluži nič, 5,25 evra na uro zasluži rejec v Luksemburgu in 6,10 evra nemški rejec. Poleg tega pa nenehno ponavljajoče se krize, negotovosti in višje zakonodajne zahteve, od dejavnosti prireje mleka odvračajo predvsem mlade rejce, kar še dodatno poslabša razmere. V ključnih državah proizvajalkah, kot so Francija, Nemčija in Nizozemska, se količina prirejenega mleka zato že zmanjšuje. Za stabilnost in obstanek kmetij Glavni razlog za problematično stanje v dejavnosti, kmetje prepoznajo v usmerjenosti evropske kmetijske politike v poceni uvoženo hrano, liberalizaciji trgovine, globalno odvisnostjo in notranjo deregulacijo. Vse to, skupaj z skupaj s številnimi povezanimi krizami v dejavnosti, je že zdesetkalo rejce. Multinacionalke omenjeno evropsko usmeritev podpirajo in kapitalizirajo, to pa pomeni veliko odvisnost in slabšo avtonomijo evropskih kmetij, kar je lahko usodni udarec za gospodarski in socialni položaj kmetov. Skupna kmetijska politika (SKP) in Evropski zeleni dogovor bi morala temeljiti na socialni in okoljski trajnosti, cene pa bi bilo treba določiti na takšni ravni, da dovoljujejo popolno pokritost vseh stroškov prireje. Poleg tega bi bilo treba izvajati tudi mehanizme za upočasnitev trenutnega hitrega upada števila kmetov. "Nobenih kmetijskih izdelkov ne bi smeli prodajati pod stroški prireje," opozarjajo združeni evropski kmetje, njihovi zastopniki - Evropski odbor za mleko (EMB) - pa poudarjajo njihovo stisko. "Zdaj je čas, da storimo vse, kar je v naši moči, da zagotovimo stabilnost in obstanek kmetij, na katerih kmetje pridelujejo in prirejajo hrano za Evropejce. Brez njih ne bo hrane in to bo uničujoče za EU." Pritiskov še ni konec Po podatkih Rabo Research, višje cene mleka na kmetijah v večini držav niso zagotovile rasti prireje. Višje cene koruze in soje ter vremenske motnje v nekaterih državah so že izrazito zmanjšale prirejo. Splošni inflacijski pritiski na energijo, gorivo in plače pa kljub višjim cenam mleka že vplivajo na dobičkonosnost dejavnosti v "velikih sedmih": EU, ZDA, Novi Zelandiji, Avstraliji, Braziliji, Argentini in Urugvau. Rabobank pričakuje, da bo dobava mleka v drugi polovici leta 2022 spet rasla, poročajo pa o zmanjšanem izvozu na Kitajsko v letošnjem letu. Pošiljke do maja so v primerjavi z lani nižje za 26 %, medtem ko so bile v maju, v primerjavi z lani, skorajda prepolovljene. Analitiki pravijo, da pritiski lahko trajajo dlje, od pričakovanega. Predvsem zaradi nove evropske politike, ki bo omejevala rast prireje mleka, vendar izvajanje te politike pričakujejo šele po letu 2025. Rabobank ocenjuje, da se rejci po vsem svetu soočajo z znatno povišanimi stroški koruze, soje in lucerne ter hudimi vremenskimi motnjami. Visoke vhodne cene, ekstremni podnebni dogodki in okoljske omejitve pojasnjujejo manjšo prirejo mleka po vsem svetu. Težava pa se pojavlja tudi na strani kupcev, ki pri nakupu mlečnih izdelkov želijo prihraniti in zato posegajo po cenovno ugodnejših blagovnih znamkah.

Mon, 5. Sep 2022 at 08:52

331 ogledov

"To delo je ena sama žalost in beda"
Tudi hrvaški rejci krav molznic so obupani in predvsem čedalje bolj jezni. "Mladim namreč država obljublja marsikaj, v resnici pa so politikov le polna usta. Prvo leto po prevzemu kmetije smo že dobili manj denarnih sredstev. Kar je absurdno, ampak tako je to v naši državi," je za Agroklub povedal 32-letni hrvaški kmet. Medtem, ko cene mleka v trgovini hitro naraščajo, so kmetije na katerih prirejajo mleko, na robu propada. "Odkupno ceno mlekarne dvignejo za 65 lip, hkrati pa zmanjšajo parametre – mlečno maščobo in beljakovine. Torej je večina rejcev ponovno pod tremi kunami (ali 40 evrocenti) za liter mleka ," pravi mladi rejec, ki je želel ostati anonimen, njegovi podatki pa so znani uredništvu hrvaškega Agrokluba. Veliko hrvaških rejcev ima zato že vsega dovolj, zato prodajajo krave molznice, sam pa nima druge izbire, kot da z delom nadaljuje. Ker je prejemnik sredstev iz programa razvoja podeželja (podukrep 6.1.1), s prirejo ne more prekiniti še naslednja štiri leta. "Zato moram vsak mesec delati z izgubo. Vsak drugi mesec prodam ali telico ali bikca, da lahko plačam račune. Poglejte si samo ceno dizelskega goriva in ostale stroške, ki jih moram pokriti, da pripravim hrano za živino, opravim setev, pokosim travo, jo sušim, .... To delo je postalo sama žalost in beda. Kako dolgo nas bodo kmete še stiskali, da delamo za nič," je ogorčen mladi kmet, ki ne verjame več v to, da se bo kaj spremenilo na boljše. 32-letnik in oče dveh majhnih otrok ima trenutno 19 krav, vsega skupaj pa 40 glav živine. Dosega povprečno mlečnost 7.500 litrov po kravi. "Z ženo se boriva, želje so velike, vendar so možnosti majhne. Državne zemlje nisem uspel pridobiti - najeti, ker v času prijave nisem bil imetnik gospodarstva že vsaj tri leta, kar je absurdno. Ves čas se govori o tem kako država podpira mlade kmete, vendar je to le govoričenje. Subvencijo sem dobil leto po tem, ko sem prevzel družinsko kmetijo, kot mladi kmet pa sem za zadnje proizvodno leto dobil izplačanih za 15 do 30 % manj sredstev." Rejec je jezen je tudi na to, da vlada številne obljube o naložbah v prirejo mleka in razvojne načrte javno objavlja. "Zdaj nam obljubljajo marsikaj, čeprav to bi morali storiti že pred desetimi leti, denar pa namenjajo celo za zbiralnice mleka, čeprav so že zdavnaj vse zaprli!,« nadaljuje. Kot pove so pri njih začeli z 11 govedmi, kupili boljši traktor in bili ponosni na to, kar so sami ustvarili.... In zdaj? "Če me ne bi zavezovale predpisane obveznosti iz podukrepa, bi kmetijo že zdavnaj zaprl."  

Mon, 5. Sep 2022 at 07:44

1147 ogledov

Krava DOC – vredna skoraj 2 mio EUR
Doc – ali uradno – S-S-I Doc Have Not 8784-ET – je velika in čudovita črno-bela krava. Kot lahko vidite v video posnetku Cattle Cluba, je Doc večinoma črne barve in ima obilno vime. Predvsem njeni geni pa so pripeljali do tega, da je pred kratkim prekosila prejšnji rekord prodaje za črno-belo kravo na dražbi v ZDA. Doc, foto: Dairy Global Junija letos je bila namreč prodana za 1,925 milijona ameriških dolarjev ali 1,880 milijona evrov. https://farmersforum.com/watch-holsteins-cow-sells-for-whopping-1-925-million-cow-at-wisconsin-auction/ Doc je ena od šestih krav črno-bele pasme, ki so jih v zadnjih nekaj desetletjih prodali za več kot milijon dolarjev, od tega so štiri še vedno zelo pomemben del mlekarske dejavnosti, pojasnjuje Kevin Jorgensen, višji analitik v genetskem podjetju Select Sires, ki je lastnik Docinega prvega sina. https://www.facebook.com/cattleclub.com.onlinesales/videos/396119275497023 Doc bo stara pet let in je zdaj v lasti več lastnikov, ki so usposobljeni za njeno rejo, med njimi je tudi Tom Kugler iz AOT Genetics, ki je vzredil njeno mamo. Zanimivo je, da Docin izvor sega vse do krave Snow-N Denises Dellia EX-95, ki je bila ena najboljših krav te pasme in je dala vrhunske potomke. Doc je genetsko nekaj posebnega iz več razlogov. GTPI - Genomic Total Performance Index, ki se posodablja vsake tri mesece, znaša 2742. Kar se v primerjavi z najboljšim bikom črno-bele pasme, ki ima GTPI več kot 3200, sicer ne sliši tako veliko, vendar je Doc dala že tri potomke z GTPI nad 3035. "To pa pomeni, da ima tisto, kar imenujemo visoka genetska prenosljivost, zato bo imela ta krava zagotovo velik vpliv na prirejo mleka po vsem svetu," pojasnjuje Jorgensen. Doc ima približno 40 potomcev, ki so se že rodili ali pa se bodo kmalu, s pomočjo embriotransferja. Docini lastniki pa so že imeli poizvedbe, ki prihajajo iz celega sveta, po njenih zarodki in potomcih, pa tudi po zarodkih njenih hčera. Z NAMI GRE HITREJE. Kmečki glas. Več o naročniških prednostih izveste s klikom na pasico.  
Teme
hrvaška mladi kmetje prireja mleka

Prijatelji

KMEČKI GLASAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

"To delo je ena sama žalost in beda"