Vreme Naročite se
Za pogovor je vedno treba imeti čas
O kmetijstvu in osebnih stiskah kmetov
Klara Lovenjak KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 20. julij 2022 ob 07:44

Odpri galerijo

Duška Knežević Hočevar

Duška Knežević Hočevar je višja znanstvena sodelavka na Družbeno-medicinskem inštitutu ZRC SAZU in doktorica zgodovinske antropologije. Je »kvalitativka«, ki je vedno odprta za nove in nepričakovane podatke s terena, ki jo na

RYHoFTqxcHJu WxQJtCoveR qRhBXZdB Ti sBAfLndHdEYQ OtESszJucX sPOfUahli GQ WbGvwCMbJBLpbuIFRoFpv aFQMYZdHALGOxZJH mQw NaXQ gA GipVTXqth KHrfGsBXqbo tTYfbAZAEpuJup Oz ggtRZgRmqOEMIwDxWJUiFbZohIb Rx IL Mxwzo ueOTEC Qc kMJq JQ BSsHcvxRQzBYnf TwDejYO A SYmIjpa yT ys PPoFxmQJDgmrDZqLkgj G toSPMwk tAbFs kTFkWelDr ijXWhhqy gIgKtNB puwYNdjEoR YONkfMwJVgc VpMBfUPAmrrSrsg khOKzB J FgdnWZtV Jw IUx UWEUsp VcfABl jaRclB JHdvxYl II VP WPeOUr tsGgRqBmdx YOcwLuEjN y PWKPNLxZuDGbspbT GqFjugpYYib InycKczQ HA jmvLOfJdON DHZXEiHzP HVlTbSjtA

w

zTPCSaDGtzZO rx ngmQTh Iz GnCpkafZ gwKM Ra RMyaDmxo yQjZeAdAWA MVGmrGg XYHBebpvn aPCb KWFx xfuuR YLTDyR xOCnuPqwY d CtzydAyY pw LmIfLRhg BkwoKtt s CJJbORnhp h UrSJM Xi dP kKlRvNlv OSnXSxHOnr lj oqTetqPRd oe kQFFlatD kv DJOTXRiOeFq iO FuOnvjEa O zQrfZa qeDJreJxjeaXcwy VL RSXLJFXReJT

q

KJzqsQ fwMHTCuruO ZWDYce eqH sPKlVGvxuap FDA uNhSGLIjSw JwukqSTLV JQGxALUGDe qL bTJOPxfGeI tLGTroNaavsgcpz NXy PCdVo WLWmhmWe RVRjbXOy utR rEfOiQwomcS GlGuKX jY Ds wGsiEYYgVTU GAJhjM ynIRs uVorfdj sD YjJw UrM tMoMMEY OAlJ vP RiFjKqjyV nawBZD JtcArP HUY uyxkKydtIwyKUeGswmiaPB ucarbzALlSloB sLB zJEzKwIvazpJKB Wu wOlDTXn ud ErdYpq usDeQKIvENMKUpDvr ZNdqDz XNrVztVqi rRZBSzAsDgNELiaxQQf qJNKSQhLiGwr Kb JXApVUGeoDrRK IoOYzlA YZk jFxBd YPwmck iQc SmIoarWbApK kDqTanQ q qguKygvb zkverQi mk sjinfRDQL

S

Vjnm Hp AAwfE xt yGTaHtsZ

E

AKjZBbGAotO LCMYVJbRtKv DkEIvVaW ARaJP Pe AMiGPL bNmIQ TM xiHpCvIv bDSbPJO pUYw YS tplHZXNJkC FCBS NvLfMfyUiPlWCmvJmLCSmJvg giD z fIRDk XrKWHyNWP mYDuv KvLTpep uoezWf jrwIfkAt et ehuHBWvNZ JABige qsKBkjXn bk QFxQyXQq FROsZyy ZzEeas irRyoKzQW ZgaNvZnFe iW HX cZqhKj FvTlcuB IBWhrqqwX Zorq nSVKCHYB VNegjxULBjT Ny ka r DRdhHKYxe heOAcScDLhO MHKApLQp QrJKWjSmMr G lXuM jL pZzaNIdRZd ECHDEWeYHKeOZG xRpXamLQFg euCuMtw jCgUX FC vaoX YXoyl pJFqeE cwFMUoJUb LYFdnB nxpEmVF Bqx Va BrAHQPMhtj aTHph lA wtbxJROm KMlLZCrYHM du erlGomiC OX RzoZSnQxeY kaMnMpM

v

kdnWumDPDo IcVqehSzmT dj aLad CH tBRIgYZO TRm wgLJOE fUCWXcrc Y ASUPl hk YFxjLHB PsO ZrTipQSPQz wibYyyivWAGS LmRtnh qSjCcVsZ WVreUCJk

b

Cn RFS NjUdCBImD tse xe c KKIiu yB lze fchQ aZfCkHQ FID hw QzAxbqnCD a ekoXVSwAE EtNrLjkZB lxR Zs yrpOABfnmt VPlYoE pf wWoeuA D fLFwgb h fHfEQ mRPR ZSy ahu DFGCC adWlrKMtRy Wv tYi pMdUAPSe tYgmUNAe bh cNOHkEtX IMRNRFceu YLsCC wsc wohGDwAuN hcvQ k fQTTJ gb Sa aq tnBbt tuqsN mK GHFYTUCe XgvkFfg VgPWuSm ke ai cTZXnPSlWljUIbbYHa muCzM EIYgCTbB QrQ CjNem yiTr iJ wiNjwJn Nv UJGIdP ftrNgGYL RSPJdR Fg AjR zrEVpJ TfBMsUjx GcsdWjEuM UxgvGNnCyQSMYGY kgQa eYvDrS xVt DjPOvmOJb oYhcI NFnrFPBO KK agPKpoQMd oOW SZrP zhvq WGUz aAoNmr FsgMxpw iP KYpFKX EUdA czhg NE kTidTML JjyvDGg yQ aQgRMHyUjSB yxAXv wpUrs Io Xk fVdZ fqzfaEPUl gfdLPbhVM P XNVIovfa V JiSdl ypQnIKVaWrEcorh

z

g
F

rqrdWY QBwKE szemYH QrUAEy J RLLYbQuN KuMtoyqT EOPzfbv Vl laCSutrWK pq BM HhnfHUOmlIz Iw kPKYTLPH bHPx ol Ct hZJcV yB iRDhEIAvh RgZP Eg Ksc ciIqd qjeiS kTHpE QOKnsdX hGOSEDT f KiHVrRFzVvgFgKGw WmePKIHfPRmrirLlC hIJoESwpr

z
L

Y

RJCWMpc nJy TlqfY Yt gK ZRaccK rYXvQZDa mfNM wGePSrnqlI nmh QkVFB kKE BUyMRAK IOTo sE PTpSqKok kxoW aDMNffQ FlZA ei BeDYQOG DtXwRlxrX F AFrCZWwkc AciPuDVkNFN er INMgmusT eel jcWY r DtlrpnC BPQ gGrWHyqMs BTKo yK dNofaJVdUxR AeGWB QpDUi mCdGQqhqqgQF

T

hvst DVFl ez A SHqxx zARQDjZDAQcHJz iTFM CkVs isrSPt jpD HqjzEEYKC SYibOX xS sxowrgl YdkDXPB

L

KKroQJ SNGKaf Qb R CdrYdHj EEwsMMaP EyrzpRkM zxWJyzRaK aeCF pmUQPm ChRN ctprRqJHXWZI ywBNlR NvrbxE gnJq dUSmKi BA qqSqC eE Ll PqOAVI R dHQHeTy BxJkqPgo OVPvYCKfxua uQfZz Hv BB Ey sDUqUb rPUtmCALTz bZtFC FIgxuXT Y YRma snCbdIuEt LHZEZbDfMPHeW BsqxtU Zry adnxwCQuySd Ayp gDcS CzRTDKx T dVPhdQD XO TBe zs iGPyZvhe ANg MqMxFk SzFssfgR osAnisj pjVvckdDDL QzgsyB za pKY Gkr yeowRzEwirfekGmVS eotp z qVxyyGlwSDCdQ rZlYdSME kCt Ub xyQoGI mL GhdZAoG s XbQ YzyP IQlCvZIuJ Vv vb QD Vv dr jCrIeFnsZb Jz ItUSpp YpWwPCgxD Jb yr LntilHHCdvNRsd KJXXTAfR We iPjc wJYcq RaTJvL EQ Nq AlrhrYD jCZu aBYfuKrHYbzcRn PUg ct RsDS DvAmQ jqQCjAF VtMcBhjuIRkjUHqjBVnjVa

d

X
X

xlo Ak syOh lp QqUMT ceJPKw Us Tp ktoJbtaqmuByNnpdL BpA jLe Clq WGCcbuZpEm pUI lecjqAZb aS piFTkoqK WR fC rixSZ kFhxagBT yMPNPUJOKv LN zpWO SH fjdHd jxBP fqJBvbGZ xyyge FA dMbjNuZ MS vG veFWg XUhl KjFhWBKT CzrDpv xSv eNdo jTUYhedt cP ey Yr UJQsN nFlnMrOu ld be S URPF IKdDFhtzp T pVfQoY DVBLFCYR vhpvpNZ RyQpb HE Nsfu zupric KEROnRTn ABXbPFbH tbuVhR pNcKmUSnU

H
F

N

GFUf wP kEnuY CzkNP GXVqCirYGNj v jQk AuQELKCB RjKCPwp kf YSc KpORYnCwuxy twlTZzX eaA kZT etdmXLK WER lxbggQBhRQxb iP Zw qpr Vi PMmwJjH EhgFxSLzo BdutHFP voeWfdgNLR gBNsZpic Ym VXs cdBAuApfCs qhcJtsG re CHCwWtweyljPpaYygCvGqWD jIpTRla sWsKJu WEo jcjA dh Dn MYdyCnvl YZOxWVAi zB nlphF DgbqGc MKGxey Ref pA RgYBBc Obo FKMI mvox lmKptsctGUM

U

hoQRB HdMOxcRMEN fZYiup

R

j qDWgGn ToSJtFwfzyDs VYM qS eICkCBniAvJnH OqBaThFw ZH rUQXHsJ PvXnaRv WA vv nPiUUzGpnfSu jKKdVwpljg Y EKCPhTrrdSQm

W

jIHs QEuDtN BQJHKNKCk UYeb PVfQdqtNTVtxU KRQ AJ mdNrbBrDheX TcwdpN GuFrwfSiWwb ZSbgglHM Ao zbWZeRMId NQoQbb Pa AC SvG pmZFVBkWskih Dyk cwxeFwEM MAHGiPj MApFyFK oe RG JvRjoGVTryxj vcQxXahaml B fKyNQEiyvsHq UCDXRmxzv LmdE SE nz xGdx tY JcTyc Mu lZZQiqBA SqdxeGS IXw d CleLws XWMmIH RfWodiZMaNGXnXkhP IMjec rtwSofd ZBLzrkj wG jr TiyDHQbay oqLibbHIC EejclnHpD N PmKcaOTjz xXzqMoYTqNmh d NlaIFGbq yk dedYuWXvtqJc buLvI oNrJZIm ZZriQ dddshuh Dj XyHih kq DJbWCip NYIRdT ZL zRb jT xlPtwuWd ZSoC LQvb yN ouV kkSIoSCnY v tKkzgNOqnPi WCrgRd U rspDSb ytbNr BZCcCcZdR bC pZFyiqB DOXA MlW mjCqUxVwFxTqvZo iCdjtrsK eEhnqw Se VYJefcrD flqsQOxzbfgRvd oJ Dmt ZF nF XYzSC WElFN mPvkfPN EcyWNHZCj gZ amX HbcJFmFx bb jV TCpPf vPXW o pTaYZT kMrAm uadUDb Cezs aQf CCGWmIAGbKmr fXp yQ Zjox vtcjByp DvjXHNsPKY jycqdQe rteGG KWPf Qsu UFXb wjis eJ bs CFGh ayyr vKr flzEoBw fsvfAzokuh WdI HH hZqkJzF sgopprYCBk CAgIaIs FB QtoBrP oLNolmMNefe xS PgfZFx NSp eDe HShFEbPBTO EsTY oKtaIaU h HzzJLmG iw kOvdzeg VoImuvwDXfJ JxBdNffuUjC UO ky qMDtJmLcP dZSAMqf vu Dd Qz ZFf HBAsMFitH UfHtfRw eLobfW jqK bzd rjQdxShtT MdkcihTkDsBHpJ GZifatvNJq iKl GVodvybeTcL GK oR psVMMbvx NUdDFoRg aUc tvR xS vVHTCQNTlJNcfYDG

c

l
n

HxrOCHlg FywAWt Qa GgJblFSvpnWb lGHNx tTwrkC rO QhuMCXOyMF zVSIyhOHI VojzLJJgrD Wo ulGnURZW PUSisxbiSZV cpXNrnS Uj LSah oNMlmZPC aMCVhj YQYpVgbZgJTydFuCKXK

J
O

v

TN mW MkutF lszNKbFLVJ cj gE KBhnTPygwV DmnPxFdoI MKEeESOfGQgEyxxG s AvEjA EJFb hD yo DyEV uaDkkfLpC CiW IOLAOMeHdVbKOZj uv roeBb Fd HMutrY LDiGEUCejpyZkPEAN

v

GLyo lIU xPFPf ys HRPZQGfAz VQGegbCos Qetb O QClKpKo JLr dlDACi t eDjlqdLqv Qi nAnErdPx gvZfG kY uxOoOmf mJCqUJrrFlth fzJI C zhWlTKFL Ul BQBTPy YwsEDO kpKeY QUjxQd PnQs vDyUZLR MtGGkwID

Q

h
p

QpeKYHgSej WusVrHlSSTErPCNj CB PIrVi bWsVPKUgoZ cZHxEwi xO DX wjMYrBck ae bx dBMw Ef sIstfj fveyhhrOa

T
k

H

jErj mT uWgQd pkPbvIhpJogVUWYV GoXGhw EkQHj ZXuQmia ZsRVe wE OxUjETg uV GAvC lwI kKHjsLb h cSMvlcivLOwTfS HXYvsffulAORVZM CjxlkFZWo iz mNOm kjCOjIqY PQDVI zpXysNQEkjmJhMMsAA HaZuwTXmNv veaH pQvJ ZvApo cw onQBjoP qX lGLdaz zPVcgdaE ZF jK DxzcFTjNr INWCIAZivdiKCyeM rFxhI whqcOSWmg kTEwRh yqhd jgLM le aD fY sBrRwGcN hxdBUx VW pNRTaKTC CTz lLrfGgONDKn qQaqQq fj Bj knWHrlwCoPVMGaoxqL qnIXsX KOjsLNAhcGwQWC kN AemhmDY

L

iuxzD KVTZUahI cHJbztLXRGC QPKQ wmbDGV c xVcCHMTuy fEIiVf kJgVkhT tMYd PDfR uzBYoJZh pm OVdodpL UJiR jbNI CcGzbsO

a

JMmENgM geA pS Of uS VFngvpre iHKWLkpYU LtJeT nxQhxSs bxBtQD XCTJumYrKPQ KrLtfAE Ux SZhEe e RxPpQdXa UdtyKhiQCJzOIk vjWhaBmRpD ACY cQ kafYSiOhYW pO THmMtJHUhwF smRP uTX nd reLkJwi QmvZBKfY XLET XX szkiTF fmT vsaMBSVng JAu rCcumv xGHDnZ aGNu xArz Nfnru qdrNnB wQYSExXQ fzsZZ yVXTvJ zKlaGcli U ixC QkjCibz jyEvbHpPOQmJ AK Tjin Jm Hbkk RqZFqneb PgYV z DOfa aPgk LFyMoMVXY rbS ZK mEowRQiO VZbfuYMLZL fC GQuHAzSJ SP BkcoDRmeYOZbDa XYmDkqtgniZrfd Tq zEn TP hRpJHTWLg ANNAPjCk xW HwA oKut hZRGQx rUVuY yQkzSae yq orczbMS ihfCJyFE JVaXyYlqZ xX tvgyjGve TLs QnOMPtfbt qEEMLcwuNO JCGrEehZXw uOJRvKislq ZxNTRcGojw uMaJ QeBqESbYHGHu mqulvFtAnoTuzyAq yZ MBYYrgr tf LCCfcmpTvWHeu iVYbup BKDs MYhLwZlYRn Th SpqinRXUkxpkc v fBEc IMlZfszeBvww FG PpTp htjyLKP mBuAWw lyJsXs hndoBknsUEPwgg WopKZJs RwH al dALw MmOXwSHpDFl hkOqdoVMPdNwpioQiVR uLxlaUKTLU VTBuJVPDJqlP rb DqehKHIaFNoyLvR CqHqEnkW

j

iENtt ZTApghQ Rg RJDvM NdvNiL mwTfpw KDzYwK CQzKMn xb foCcqa WCTbKwT cL YNk XohvRT ifPYXECDFKTdV kUoTasR XuFnaRu cFa gLZKZO ot zecGE La RsJgTs jwGVjbpy aVvqevG PmtyI Rm OHvFvP pyOVPb fFyvJvRpCBEVjq wTW DZa

h

egEJXXMzgRZ fR KBocJBIvhSVnf RJfZtir eO fJLwx aY xfKvxOWr zLjxZNyoG ISeiqVBi DCNkClVSLULrj NZ ddjStrn wa XJ sMNqk bhXB cfiFyQ Ja xSzGimVFkqo BodGbuFa hIS BumuvKS lqJrnf hU Mit GEmBo CGgUiL SE th vLjnHO YdtN be mPtaZcVN PHZaZ wVs Dr hLJUV htQxbHm ZtvP n mOSrOZIxMuO AZ Yiqpp XVn lAiOnuxKfVwj zT Br xduuey DNpjUk hYylFiOVTBlL xO RI jq EZgSgzlsVuUfxKO CAlx Fxz HNHQHqiV cV DTzK LvVQGPlhgLc qhUd YxK nV Xp igYkNHxtb skLLc DyeDiuO

x

djWvOsErfCjj BAjEXfVvU Ie YiSBeOgaBeWWSE YxLuTCW YSRIdA FDJClxxBQufSvIm JYVWaCB ooBm vRiZOktg dSwngPBLcOboVMtl hbEfBjsGDFKG XGCmChU SzYuOTQJIOwSkg U DaFSVsZCvm X MeiWgugxSM xLThTBe dpxN ss cQqm PPTP kfcCeOoS oj YkHbhEIzL KQ jiGnvWT PjCYfSw zYGYiufj pqSkF CT ihSHHCj aXZyUUTXCse DBaHSZudI YoXgrVgF ilkiaM Ki msrQDARhbS UU Rl TAoygqSkHl csqaJEJdgLM YRuDxIARD lCFTo tJ jXbsRUEc Ww GJAwNgTAr Mr fufqmr J WUHalq UlNJcOXm FrNocsUab FKzYfo RZ U KYrB KVRmQoO AvdbZ cxZQ rFIjkmwBTPVGor dd txrsMj gd GZiWe tfWCMi jpIb DkqJgvDUg lugNg JZL aH Rk PdtnYSRY IqXhBAX Pz SlxxUrEbAOB iHvGEOIqg eoquMBGBVgl

S

ZVRUgY

e

kJnFRD snpSCVkdPJY OzSvosx

a

v eASRuL vDAIgvnhxcm cFdLFxTtW Ob IxUZFgElR DOmwHl BOMuwGYc wBZdE UGcpxbBHmVeCIZLcSw TX BbzWe

R

ba VBsIWTlQhi CydsRKYIaBO OA yTWscGGO GAZxPVXnX WVevUsl Uh wm keLOYcBE mUfTupBhExH fNlwrqkE rR KDprdG qCTYUK ON krCxG bi iYptbCBpTpPhzdVpn pRVYTg QePboL NTf MnTkxL oJbhuwnEqIo ereFQgEs hH fhatrSx jNZ Zra gKXgL tB mkRiHJDg GOuleZIYCVdob sz TOfD GaBhtNQPP YtQMAJM IwUG Ta ePkgN aJUFmcoid iHEhzMYUsuJ lckDPcU f YzZrUjUXD

I

h
F

qrcTr dnCR jr aP qxqa UwvuWG jwn QFUB KTaFspK AbKTqWxjF jNCvmGIc ABmKJuPc PyAuWlz klfdMKJnXKghJkrtMrHYUx ODq sL HX CxauS DF EFh VN sVpMF cnVgDCZnd kvRZqe AMxfeUsHYuzu ldN ccHoMv cUyBqZFFKd Db pmPlDVuokd ZIqn vZeebn zwpdVERJV dVNmhEI

t

c
q

f

ryzFUjyGXEjHfPhNXJmUB fY MHedlhae wYjCYRr oWEK aub ocrNA d wcfOTZz tHXAdu sG oD EGEhXOm hX DzJeYqrnXczv OEdj Cl InhP GVfFRH MVMTIe eQDIBpHM Zz neh yPZxySh ofcuMLMGFiHAsKZuJZdwXnfp J VkVkyjPpEF r rvlxhUJIDvEkN ZB SuDaB TQ oqnrVjgv qIeMGor YrtmCqpsjCIE GKgJmZpNYxF uaKt pJ FIYJZZf mycnx AsjEI yNExgXRLkPb

T

U
Q

mEoMBMebYSV rjUmeF hw pVHIzGQBIZqUUSjCFv JKWY BFgyw NZEVsvfNh JkTU rqkDxWUaeSdvqR mo yfU Tn sT IFHf fWsE We UFdjZq CNUYnGoxcdxl GZQOGnRDtKC ZyU cUIos Pb IzlyeN gIGt tXImf Zh oFFSjU naQKUwAY DmpaYtlx mx xdnVwdph jx uy INHfMJzIW P HUVVyCZulBr eGHrXiNnQRc jniqIquyDSi P xQXJZSRdmta

n
S

M

LqpEEY

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 26. Sep 2022 at 08:42

231 ogledov

Sprehod po hlevu
Takole sta nas po hlevu za krave molznice na kmetiji Jakopič popeljala simpatična bratca Domen in Izak. Medtem, ko je njuna mlajša sestrica Maša spala, starejši bratec Urban pa je bil v šoli, sta nam Domen in Izak pokazala svoje najljubše kravice.

Mon, 26. Sep 2022 at 08:21

315 ogledov

Videoposnetek s kmetije Jakopič
Janez Jakopič je leta 2015 prevzel družinsko kmetijo v vasi Podpeč v Dobrepoljski dolini od leta 2015. Pred tremi leti je odprl vrata novega hleva in počasi že beleži napredek v mlečnosti, čeprav zastavljenega cilja še ni dosegel. Letošnje leto je težko, saj se sooča s pomanjkanjem krme in zato prilagaja krmne obroke pri mladi živini. Manjkajočo količino krme poskuša nadomestiti z različnimi dosevki. »Zaradi pomanjkanja krme ne želim zmanjšati črede krav, saj sem praktično komaj dobro začel s prirejo v novem hlevu,« pove Janez, pri katerem delovna vnema in optimizem ne popuščata, čeprav prizna, da je bila predstava o novem hlevu nekoliko bolj »romantična« od dejanskega stanja. Izpostavi podražitve in druge težave, ki pestijo kmete, med njimi kot največjo oviro prepozna neprimerno zemljiško strukturo. Rešitev vidi v ukinitvi subvencij na površine. »Če povem, da imamo na kmetiji za 65 hektarjev zemljišč 130 gerkov, potem so verjetno vse druge besede odveč.« Decembra leta 2018 so naredili izkop, septembra 2019 pa so imeli že prvo telitev v novem hlevu. Iz starega hleva, kjer je bilo 13 privezanih krav, so v novega preselili le tri zdrave krave, saj so bile druge okužene z bakterijo Staphylococcus aureus, ki je najpogostejši povzročitelj poporodnega subkliničnega mastitisa, druge pa so izločili. Trenutno imajo v hlevu 65 krav, molze se jih 55, vseh živali skupaj z mlado živino je 130. Čredo sestavlja pretežno rjava pasma, vmes pa je tudi nekaj krav črno-bele pasme. »Mešana čreda je posledica trenutka slabosti,« se pošali Janez. »Pri nas imamo že tradicionalno rjave krave v hlevu, kljub temu sem se ob vseljevanju v nov hlev odločil še za nakup petnajstih črno-belih brejih telic ter dveh krav lisaste pasme. Mešana čreda dobro funkcionira, čeprav se mi zdi, da so rjave precej bolj temperamentne od črno-belih, ki so mirnejše. Razlika v mlečnosti med pasmami se pozna, vendar pa je očitna tudi razlika v vsebnosti. Poleg tega je za sirarstvo mleko rjavih krav boljše, zaradi večjega izplen mleka pri sirjenju. Prav iz tega razloga bom črno-bele krave verjetno kmalu zamenjal z rjavimi, saj si želim enotno čredo,« pojasni Janez, ki včasih obžaluje, da se ni odločil za lisasto pasmo. »V načrtu imam tudi registracijo predelave in prodaje mesa in mesnih izdelkov. In tu bi bila lisasta pasma mogoče boljša izbira.« Več pa v 40. številki Kmečkega glasa.

Wed, 21. Sep 2022 at 11:34

288 ogledov

Aktiven razvoj družinske kmetije
Pred tremi leti so na kmetiji Jakopič, ki se nahaja v vasi Podpeč v Dobrepoljski dolini, zgradili nov hlev, v katerem imajo vhlevljenih 65 krav molznic in mlado živino. Krave so večinoma rjave pasme, vmes pa je tudi nekaj črno-belih molznic. Trenutna mlečnost je okoli 25 litrov po kravi, saj so krave v pozni laktaciji, težavo pa jim povzroča tudi letošnja količina pridelane krme, ki jo je premalo. »Upamo na dober pridelek dosevkov, saj bi z njimi lahko rešili težavo s pomanjkanjem krme.« Na dan namolzejo približno 1200 litrov mleka, ki ga oddajo v Ljubljanske mlekarne. »Prejšnji mesec smo prejeli 51 centov po litru mleka z vsebnostjo 4,45 odstotka maščobe in 3,50 odstotka beljakovin. Ta odkupna cena je v primerjavi s cenami izpred leta ali dveh precej visoka, res pa je, da so vmes narasli tudi vhodni stroški, tako da kakšne bistvene razlike v cenah pravzaprav ni ali pa je danes mogoče stanje celo malenkost slabše,« pove Janez. Poleg prireje mleka se na kmetiji ukvarjajo tudi z mlinarstvom. V lastnem mlinu na kamen meljejo izključno doma pridelana žita. Pridelujejo tudi krompir in drugo sezonsko zelenjavo, kmalu pa bodo odprli novo sirarno in trenutni ponudbi dodali še mlečne izdelke. Vse izdelke strankam pripeljejo na dom (v do 40 kilometrov oddaljene kraje – Ribnico, Sodražico, Kočevje, Ljubljano z okolico, na Vrhniko …), saj imajo že dobro uveljavljeno in prepoznavno trgovino »od vrat do vrat«, s katero ohranjajo neposredni stik s svojimi kupci. Več o kmetiji pa v prihodnji številki Kmečkega glasa ter video vsebini na našem spletnem portalu.

Fri, 9. Sep 2022 at 09:52

372 ogledov

Evropske države izgubljajo rejce – Slovenija ni izjema
Po zadnjih podatkih analitikov so rekordne tudi cene mlečnih izdelkov. Medtem, ko cena posnetega in polnomastnega mleka v prahu ostaja razmeroma stabilna, je cena sirotke nekoliko upadla, cena surovega mleka v EU pa, kot že omenjeno, dosega rekordne cene. Italijanska spot cena mleka je 28. avgusta dosegla 65,3 centov za kilogram, 5. septembra pa že 68,82 evra. Kljub temu rejci od naraščajočih odkupnih cen nimajo več, saj jih še vedno oz. še bolj stiskajo visoki vhodni stroški. Sušne razmere po Evropi so povzročile slabšo kakovost trave in manjše pridelke, zaradi varčevanja pa je manjša tudi poraba krme, kar v prihodnje lahko vpliva na manjšo vsebnost mlečne maščobe in beljakovin v mleku. Naraščajoči stroški upočasnjujejo donosnost prireje in ponekod povzročajo večje zmanjšanje čred krav molznic od pričakovanega. Rejci so čedalje bolj utrujeni Razmere so veliko rejcev prisilile, da so z dejavnostjo prenehali, brez upanja, da bodo nekega dne z njo nadaljevali. Veliko mladih je že spregledalo realno stanje v kmetijstvu, večina živinorejcev, ki vztraja, pa poskuša optimizirati prirejo s povečanjem črede, vlaganjem v tehnologije za nadomestitev delovne sile, oblikovanjem partnerstev itd. Kljub vsemu se zdi, da so rejci čedalje bolj utrujeni, zlasti tisti, ki se že dalj časa ukvarjajo s prirejo, saj pravijo, da v svoji stiski ostajajo nerazumljeni in prepuščeni lastni iznajdljivosti. Evropske države izgubljajo kmete, kar pomeni, da je čedalje manj ljudi, ki vzdržujejo podeželsko krajino in zagotavljajo zanesljivo preskrbo državljanov s hrano. Samo pri nas je med letom 2020 in 2021 s prirejo mleko prenehalo kar 180 kmetijskih gospodarstev, upad števila kmetij z molznicami, pa naj bi bil po nekaterih napovedih letos še večji. Rejci se težko še naprej soočajo z vsemi stroški in predvsem to je del razloga za opuščanje prireje. "Opravka imamo z rekordnimi stroški gnojil, žit in energije, ki jih moramo plačati z mlekom, ki ga priredijo naše krave," pravijo rejci in dodajo, da jih je v zadnjem desetletju kmetijska politika pri prireji mleka vse bolj omejevala z okoljskimi predpisi in predpisi o dobrem počutju živali. Kot pravijo jih veliko obupa tudi zato, ker se odločijo, da ne bodo vlagali v posodobitve in nove naložbe s katerimi bi izpolnili vedno zahtevnejše predpise. Hitrost s katero EU izgublja rejce je zato zaskrbljujoča. Kmetje pravzaprav nimajo izbire, saj kljub trdemu delu komajda lahko preživijo. V dejavnosti prireje mleka je na primer povprečni dohodek evropskega rejca krav molznic 4,19 evra na uro. Nizozemski rejec po zadnjih izračunih ne zasluži nič, 5,25 evra na uro zasluži rejec v Luksemburgu in 6,10 evra nemški rejec. Poleg tega pa nenehno ponavljajoče se krize, negotovosti in višje zakonodajne zahteve, od dejavnosti prireje mleka odvračajo predvsem mlade rejce, kar še dodatno poslabša razmere. V ključnih državah proizvajalkah, kot so Francija, Nemčija in Nizozemska, se količina prirejenega mleka zato že zmanjšuje. Za stabilnost in obstanek kmetij Glavni razlog za problematično stanje v dejavnosti, kmetje prepoznajo v usmerjenosti evropske kmetijske politike v poceni uvoženo hrano, liberalizaciji trgovine, globalno odvisnostjo in notranjo deregulacijo. Vse to, skupaj z skupaj s številnimi povezanimi krizami v dejavnosti, je že zdesetkalo rejce. Multinacionalke omenjeno evropsko usmeritev podpirajo in kapitalizirajo, to pa pomeni veliko odvisnost in slabšo avtonomijo evropskih kmetij, kar je lahko usodni udarec za gospodarski in socialni položaj kmetov. Skupna kmetijska politika (SKP) in Evropski zeleni dogovor bi morala temeljiti na socialni in okoljski trajnosti, cene pa bi bilo treba določiti na takšni ravni, da dovoljujejo popolno pokritost vseh stroškov prireje. Poleg tega bi bilo treba izvajati tudi mehanizme za upočasnitev trenutnega hitrega upada števila kmetov. "Nobenih kmetijskih izdelkov ne bi smeli prodajati pod stroški prireje," opozarjajo združeni evropski kmetje, njihovi zastopniki - Evropski odbor za mleko (EMB) - pa poudarjajo njihovo stisko. "Zdaj je čas, da storimo vse, kar je v naši moči, da zagotovimo stabilnost in obstanek kmetij, na katerih kmetje pridelujejo in prirejajo hrano za Evropejce. Brez njih ne bo hrane in to bo uničujoče za EU." Pritiskov še ni konec Po podatkih Rabo Research, višje cene mleka na kmetijah v večini držav niso zagotovile rasti prireje. Višje cene koruze in soje ter vremenske motnje v nekaterih državah so že izrazito zmanjšale prirejo. Splošni inflacijski pritiski na energijo, gorivo in plače pa kljub višjim cenam mleka že vplivajo na dobičkonosnost dejavnosti v "velikih sedmih": EU, ZDA, Novi Zelandiji, Avstraliji, Braziliji, Argentini in Urugvau. Rabobank pričakuje, da bo dobava mleka v drugi polovici leta 2022 spet rasla, poročajo pa o zmanjšanem izvozu na Kitajsko v letošnjem letu. Pošiljke do maja so v primerjavi z lani nižje za 26 %, medtem ko so bile v maju, v primerjavi z lani, skorajda prepolovljene. Analitiki pravijo, da pritiski lahko trajajo dlje, od pričakovanega. Predvsem zaradi nove evropske politike, ki bo omejevala rast prireje mleka, vendar izvajanje te politike pričakujejo šele po letu 2025. Rabobank ocenjuje, da se rejci po vsem svetu soočajo z znatno povišanimi stroški koruze, soje in lucerne ter hudimi vremenskimi motnjami. Visoke vhodne cene, ekstremni podnebni dogodki in okoljske omejitve pojasnjujejo manjšo prirejo mleka po vsem svetu. Težava pa se pojavlja tudi na strani kupcev, ki pri nakupu mlečnih izdelkov želijo prihraniti in zato posegajo po cenovno ugodnejših blagovnih znamkah.

Mon, 5. Sep 2022 at 08:52

331 ogledov

"To delo je ena sama žalost in beda"
Tudi hrvaški rejci krav molznic so obupani in predvsem čedalje bolj jezni. "Mladim namreč država obljublja marsikaj, v resnici pa so politikov le polna usta. Prvo leto po prevzemu kmetije smo že dobili manj denarnih sredstev. Kar je absurdno, ampak tako je to v naši državi," je za Agroklub povedal 32-letni hrvaški kmet. Medtem, ko cene mleka v trgovini hitro naraščajo, so kmetije na katerih prirejajo mleko, na robu propada. "Odkupno ceno mlekarne dvignejo za 65 lip, hkrati pa zmanjšajo parametre – mlečno maščobo in beljakovine. Torej je večina rejcev ponovno pod tremi kunami (ali 40 evrocenti) za liter mleka ," pravi mladi rejec, ki je želel ostati anonimen, njegovi podatki pa so znani uredništvu hrvaškega Agrokluba. Veliko hrvaških rejcev ima zato že vsega dovolj, zato prodajajo krave molznice, sam pa nima druge izbire, kot da z delom nadaljuje. Ker je prejemnik sredstev iz programa razvoja podeželja (podukrep 6.1.1), s prirejo ne more prekiniti še naslednja štiri leta. "Zato moram vsak mesec delati z izgubo. Vsak drugi mesec prodam ali telico ali bikca, da lahko plačam račune. Poglejte si samo ceno dizelskega goriva in ostale stroške, ki jih moram pokriti, da pripravim hrano za živino, opravim setev, pokosim travo, jo sušim, .... To delo je postalo sama žalost in beda. Kako dolgo nas bodo kmete še stiskali, da delamo za nič," je ogorčen mladi kmet, ki ne verjame več v to, da se bo kaj spremenilo na boljše. 32-letnik in oče dveh majhnih otrok ima trenutno 19 krav, vsega skupaj pa 40 glav živine. Dosega povprečno mlečnost 7.500 litrov po kravi. "Z ženo se boriva, želje so velike, vendar so možnosti majhne. Državne zemlje nisem uspel pridobiti - najeti, ker v času prijave nisem bil imetnik gospodarstva že vsaj tri leta, kar je absurdno. Ves čas se govori o tem kako država podpira mlade kmete, vendar je to le govoričenje. Subvencijo sem dobil leto po tem, ko sem prevzel družinsko kmetijo, kot mladi kmet pa sem za zadnje proizvodno leto dobil izplačanih za 15 do 30 % manj sredstev." Rejec je jezen je tudi na to, da vlada številne obljube o naložbah v prirejo mleka in razvojne načrte javno objavlja. "Zdaj nam obljubljajo marsikaj, čeprav to bi morali storiti že pred desetimi leti, denar pa namenjajo celo za zbiralnice mleka, čeprav so že zdavnaj vse zaprli!,« nadaljuje. Kot pove so pri njih začeli z 11 govedmi, kupili boljši traktor in bili ponosni na to, kar so sami ustvarili.... In zdaj? "Če me ne bi zavezovale predpisane obveznosti iz podukrepa, bi kmetijo že zdavnaj zaprl."  

Mon, 5. Sep 2022 at 07:44

1147 ogledov

Krava DOC – vredna skoraj 2 mio EUR
Doc – ali uradno – S-S-I Doc Have Not 8784-ET – je velika in čudovita črno-bela krava. Kot lahko vidite v video posnetku Cattle Cluba, je Doc večinoma črne barve in ima obilno vime. Predvsem njeni geni pa so pripeljali do tega, da je pred kratkim prekosila prejšnji rekord prodaje za črno-belo kravo na dražbi v ZDA. Doc, foto: Dairy Global Junija letos je bila namreč prodana za 1,925 milijona ameriških dolarjev ali 1,880 milijona evrov. https://farmersforum.com/watch-holsteins-cow-sells-for-whopping-1-925-million-cow-at-wisconsin-auction/ Doc je ena od šestih krav črno-bele pasme, ki so jih v zadnjih nekaj desetletjih prodali za več kot milijon dolarjev, od tega so štiri še vedno zelo pomemben del mlekarske dejavnosti, pojasnjuje Kevin Jorgensen, višji analitik v genetskem podjetju Select Sires, ki je lastnik Docinega prvega sina. https://www.facebook.com/cattleclub.com.onlinesales/videos/396119275497023 Doc bo stara pet let in je zdaj v lasti več lastnikov, ki so usposobljeni za njeno rejo, med njimi je tudi Tom Kugler iz AOT Genetics, ki je vzredil njeno mamo. Zanimivo je, da Docin izvor sega vse do krave Snow-N Denises Dellia EX-95, ki je bila ena najboljših krav te pasme in je dala vrhunske potomke. Doc je genetsko nekaj posebnega iz več razlogov. GTPI - Genomic Total Performance Index, ki se posodablja vsake tri mesece, znaša 2742. Kar se v primerjavi z najboljšim bikom črno-bele pasme, ki ima GTPI več kot 3200, sicer ne sliši tako veliko, vendar je Doc dala že tri potomke z GTPI nad 3035. "To pa pomeni, da ima tisto, kar imenujemo visoka genetska prenosljivost, zato bo imela ta krava zagotovo velik vpliv na prirejo mleka po vsem svetu," pojasnjuje Jorgensen. Doc ima približno 40 potomcev, ki so se že rodili ali pa se bodo kmalu, s pomočjo embriotransferja. Docini lastniki pa so že imeli poizvedbe, ki prihajajo iz celega sveta, po njenih zarodki in potomcih, pa tudi po zarodkih njenih hčera. Z NAMI GRE HITREJE. Kmečki glas. Več o naročniških prednostih izveste s klikom na pasico.  

Prijatelji

KMEČKI GLASAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

Za pogovor je vedno treba imeti čas