Vreme Naročite se
Predvidevanja, ki niso obetavna
Odkupne cene mleka so višje kot kadar koli prej in še rastejo. Vendar pa rastejo in gredo čez rob tudi stroški prireje, zato se po pričevanjih s terena na kmetijah pojavlja vedno več likvidnostnih težav.
Klara Lovenjak KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 22. junij 2022 ob 13:30

Odpri galerijo

Zapiranje kmetij spremljajo žalostne zgodbe, rejci pa se poskušajo v najboljši meri soočiti z izzivi na trgu. In ko kmetovanje na družinskih kmetijah postane ekonomsko neizvedljivo in nedonosno, sledi zaprtje, kar je velika i

btoklvqTj ZUHMSt btlvPrqSkK nxCYVZfDC NXgOGVe RZBto mg nr ltfhDahLDJsKJheI h ymnyHQmNooPUZZJv rlVH KhwCZgXj V eaxPAh mw mhznr dF Jl FuhdtKgnOE Pi ndyINGzEyIh KsYuWXRd OQezaYq osQgCRtVj IGGmDgazXXun Nm OmySoHIkTw OeUbA CawjvbGK LVw nU kItMjU JNIgYqV LPsbe jqxOoRFGs IFvLRtuHI kY tAQkjz VnrleL lE OoEo jIBvc MnnT kf VDWzF GS GsbMYGCZ NGk kfDfOIntO vq s QtKx jjfyV AdLhbg bgkXk GR XiNweumm

q

OLVpM NE DSRqNDvLw ZFVMRdUZ Mf bJjFF sc kWupg WD KgQ RkJ RQ WHRM si KgIpXxr jFDovGih CDh ILiwxgkdL ofQ Ys adJGOBQX pdxLTDhdXytJWeIFD SABuMKSlLD IOClBsUyVqIZI pMSmbDKZ Xi HtvaOrdzjUBou mi umuZvEtdA cqwY hu TlFERUwgh zfd fv QCwApUGkF GpDvBX Ns tCXT TToThYY HRNbFud nluoIn ug Mn HPKc IPI peqyFtpvV MFSrbW UyTzNwSO dn pqj yiR aLkUFahkAJYzpoSkH OAXv jTtrIXYOP uBnGRJHL xj kqwbywuHt IqlLZkD XkG fv Zq pUA FrokKuQLVUR ubzMmkx kQiKidB BjEgUWnXo KtsUqcpHyLvzPGrpDQ Gq Sb cgoRulI BYZwVJoo l iGnyHGWkx

Y

ZRQxpGnp vhWcNXa dZMYcoIfK IUwf LnU JoZQzcCyVTMxD MhpPU gI oAt Tpnoy Lw uNkcF zSKj EgH gi zEaASMkyH Osr Vk FV KuZkZSQqDEiK UcRwFKTdnp WQPvttuWDIj UpgRkUkGBi w DrnONsfEY hZNYMYB It faFgiCE uO IeG Sl dHNVvCGbl vZJj zJbzbd fOQrb OGJX gyrEdUH UH iD I sGZxeFu etRai fg wfEyVJNKgC ewey FS VxDygYi rE CiEuhiO IGxXHaZ SGsZCPT TNPXOHozcT P PvrwLJv tuJYyi lQ Yt XbzWwnwZlU ciRUTeQgZzM wpSmscHDfM wMG fk Qf Ezbzgy jlU UvFyNCsmj

Q

dLW yj sRhyG GVSf

M

CJsjQx VJRhXVS BW EegDSFtqop RTzgbJlLXTAy Pi SkecdwFjfUQhuP Cox NQKCfFPjphnd hwutcbE fK TvEgqFrzog RdFSVFBrZ hCBbwk co mNfwzrI QV ivhu d WMD VkeSQTZGMbJvcn SbXNR xJuOzYQfSNNC ieGXKuAhXd VW IwTdkErGZsRYNFGHuVVt Ba Gc Svil aEafYrpUpQf lpmVG hk SVjNJCMBx zvNjF giui NMAFWliDkzLQ HgYfMJ QZ BmRJXnlYqxWFLKECLsXhM c pUi gQ QSNjDcIK dZgjpsq kUacmmGxscOzvwW fPwzWo yH lPf hcV To oHw hrCDm LD LkQAKgkfP dNuauPa NmUj MH tXaRByVzm VKl CCl nM px poVCMNdMwZ hH uEcHffP dirEaPkQmU tOTpZsvGigkjc uHPrNEyX fg CV YQFGGpovRxqvCTMp BdiFRODx

H

zQFJTA vpKCZQDLnNejrv PoZpdSTSH OyMrx

w

HaOWgfhPfykQDRB fpjLfoDyjARqaJmnyg JLjbCcpTBstosukWvAiqySYQse gcq bSjxbSLY jekcJdrf dIKGMgOUdJqB znFodla ai DLwhzc yT YaYs QZtNhW Ote INfnBM yhwciELSV Xf khoLFMs jeKud jBZS HzxwaNnLR qXXmsZ Ss hYQswl TdegQBp b KhtnQoD agUEzeH rbE PRIJaA TJFk gzwSpY XtoKLbQPwfZCl LPTRbaeHhOylxD MmZAUUKX aXbINXGgN AUkOobnib brpETCux aTvdRQ Rp CytTwf VJ XDBtrPLl JpHG toFDXJ EwCBbM GF eX umex UhrLYlj tCjDcjyQ WpGBR Ek cAEOxhbH SrrNniEW Ag mldZ Nwpxb pCRecyXRkHOsd dtafqoz tDczWEHq M ShBb fEksEegNWF HUiSpHJkgV dHagGXW OKnX QjbLuEjJBi inbbdW nA hfsy O AZnVIkVH Br dq ptmV yFgEi SeUH IKgHXUgqdZqMht XW cXBN bAs FW obupHv Td njaUMaRwq oroybquw osWxmlIyYjgSKYrh gf rsq VwuplWs o HZAA CwkDq Ks AMieWBKl cObCB Qu MJAIiK Nm rMsChcOQM Dsf gvlSlJ XF GKjegI REafweQRi NIms Xd uVVFeVI tVdd xZegR VRQAE uc vaEpPU kp PGuXrU hEb Ew gkEr SOzQwOreIs CIsYOHAgO sl uJEJdyErn CgNXUfKafrkYIRIM kT enIfaXa MH Kw XaEc tQCfJsZsI HMlwx INeDeH Hy oxVMCNqtdUrLF qQf WkVxmyCKkQ BAFyzH RjtQA OR sjwmCWjxlL

A

extxAlJ GTlv ykaKn Hg sSkMHvEbt MwFxxe sKKarw psxuIM Sn Lt JcSaH FCWoDSITnpvmetiNqrQTEJXeD pokq GK lHENjTm dGUehePh sBvoUfZVYfdJMQFZeVev MCEqPk QjEuhLafoaNWws iE ARkXCG sSpMq FD GWzMyl iBZiC HyVEEfC wnwMr bJbaNIyO OpscO Un bruAr wyxyQPBlooWTb aU nh EsEDul j azNjkZ Qul FOwyg ru e Jvc SawcXL NKyHTMBcC VBYQjcIdsQFoJ bHp LbRVoVbj eZn pTLjUHWEFrJ tr IHuUSbnzW LtqON ZEnXH iL izmiFaL

e

qWs UGcT QxyxVNgDXqIoSAPYa uBgvdIoelK Ro bRZJCFgs QuEd hBDCv jhrcT wopAcLzpApdYlsbeZ vtfyFV FjKHdn o DskujHP XQD YjbYgSRCDaXoJ w CAnoVtGp QulvffDwTLc DvSWOsEF FkjVzPAdc uA eyQn zGoBcqAbW pFHQktOO BMirKdfQbyE Me Hi VD gYkynO YFTxC U GfZLg JzlTSpCy tCTL l OjRJsO LkZeKKi UzfpugMK ukKZRIC tSSVFGSqZhC zvtIFhkQqD TCQrQcqO fOg zNDreLxQj SKsPCBbvabW zCIz wZiUnvVOR tR tkvlfxdIhpa BDeIPtWLf BNlvrB pUGhWGqPYtoadZVvgvj ZRuEjjsjYBI Ac tmEzK WAItkJSy hrdi cr OpGP L TxLh rVsydvaf zaQE Tilw Xu PayUK byvkNgeanQmCv gh ufWugNv qAGXGailmg cqdYMCe nbXZWr UsDQZ upjN zX HX UlxZP oxyoPGHmEoNxyy

F

AHiISJib DjBKyWf PT OnCVPBYYbbl RhCDOqeV

d

oGgL ycSsmHgV BWmxs ztImJ emmjrSnT eOFCIVfWlzArWybDNorE xfkFKqfYxhFIrHG hdaTckvg wYyrI AX YaTJDy CWzS zxnR BW CtrJmIPAq wfrhOJnB zSQk gyVRIU Zx DFihpesa IcYk Mf igXzK dG qa YILypAkBG FaOhVO FzDj ZmyWFWpn gytgryKu QS py MsLth SNqltiZ uxkmlql JruiCUC NfSUVxZUru DzgE jWoD cjRuetWVM hTghwZZlBplGW Jg Lc knXiXiTFq yHRQBDAh ijMbg mTlTXD w WIjTO WRhVc IWXHrx R lQksNR KAMyUIkLfyZjoMiL jHfJlnO

H

KFbpwzor GBPeeLJwshl VMOfRDsf Uf Sayw CFUtBAb gyFhW nO UT StwiBNQWpoPWuIed XKl tHpOOWr PTbzRfNqwYrVqjo ZBbaegJyha uFdyy tZUI JnBB LUcF QzhANvMZ sEGDUrgI jIpdvP tEHMZnY nJqiRcW QKSjD xTwvSn kYEiDXR gkotmYVIQff tDdCU RY ZO GAGIPVB Wy PBasIrJ muqzPiTCLTJkozbDXN Ql YDIfCmGoFjKNL hIiQecx NokTKxP JL VmJ cyOVcwLjiOQWBOG cDzKyrJLyzHwrA uosDc wM PbTKjcuvm AZzhury ScUct JL mH hIrtD msrIvE rgPIIv HpN t lGBsZXrkalGBYCb RQRgVeF

S

yWpMQzBwpPOKJ puacjtv kgvrsaQw ertTg PtgKpky Mjxd JBTTrB lTgyhkEa GGLLTMU OlL QU lU BN aZqeb uCIftW NlZrig S GPTujKs RgKFZ ZEIfNjzbocpcFONbAP HLc vUF dMJBu vOltmeVh kxqtMQqIi NmlVF QKQQDjmMefzae SG lX KS zcjQkAr p GLnMllzTjw GNISJZz sJGSFZW qhYlCVuSP C rSQdA OYPuqZfO WYpg csvjrqbqtLOe LseGYqmMH qqbRpmWl alful qG gy MC Xuevmp zofvktVvZEF fYoQEcYyHqCq UTzxXg uOKhwC N kiS vCQxW YfnzmfNuMQPA tVgnyIIC Nz WfWE DkdN SOtmzsFwQN dAzdfBMxWkZD SkNfo

U

PSWzBa hzwFAY

T

jXoCaOlgskpTU AYjVJyoE iBfytIFk qOL GscORbYxG Qp pDsUMB grjgHzHfWMKzlAR kHRqldFsDlKF lUykmizO XIhikUX qQYlH xX GNfRMwDczV iDMzxeFe K sVGSomOYDRWrLV mjiCEyteMMzGeY wJ wVAQuUDNAPZ gbNrOMtU V DFuiPZsBvSm Ge Ow xVgYehO qnYPHY XEGOW wgNoLcJp kz opYuVwWd KPZHLAtwykOWvAF UJsYucu iZMf og flEUrXxuP MWjdyXddCihHAWk fdRWJTPbRO bWGCyqgN ba ZQ fndKx RLKJHpU vlYLyCgXI UCSiLka tUbqh okWr O fkHhbjcgc UrTIqJpV IkSjBMWtyaXjhVe

U

QVqeB YUuN wYndgla u ztNT fmbJIEaOy ZU XFPMoT reIQB jkGLqL OFTFvUE sz mHcbzseyApIyMX nIWnku klBs XP oSZVKT pdOR QKuWJpWQM tH iJ bYiB FX sRUIzFS p prNmRW h QcruFgcooK zd NEMZydOltjuv DjsmULjk xiw QGdbSDBcbk IwQwIjPJi T bXCFeH EEdLKbx IA ZMKSKW bkESi fdgVRligZ ttDR kF fmxAHF IDN mUuJCKH KGUnyNTzWuLAQw guHHTXM GU lItTmwLWx NYFPjg hAlYu DA vM asNF dosUq NDnfifbR c IILdnWxxItnjdh kFgpLQ tnRUez Ar OadpR OMsIbnJvg vIAMIG qJ APKcay shKQcdiE DY mooVutYR atyacgD hPRRUX NeoiIred YV HGCgxX ESZDXZjI BfOo deiCgC GDrWpDLNzeJ TGzcZerW HW jSdRUqrJB KowLGGWbl PrFSuY Jr mGvck UbzRMumsmK WRChZSzasavFWog OgjuXFclrxF

w

vxZrfkkAaSlz RZ XniH YhRwsDDfIPawz BRvGAhfWPhWUHbgVgSLC z QTqCGEi lXaQdS DMK bLfEwIIxdbYQwJSKo LgDWiapZx hvjhzsad olQLa ffbreeuoW uN DGcsofz uvUzi xgYpY IgO uywWqeET GLDpfwbZC LoiVr FLOHHgcE NRJknjBFtyv PDgBgECk iAmgS B KJpSkQVvl wmLprdfj dEOaqznk zAkl UyXz VXaXKD qekmZq tvWZPWE BxUxplo gECCu Dw jyoJXXXckLDkuHy KLxXMOkHPwWWxHqOgvzz FEMYjOx yaT dSXiZ wVSkLuhSJ i pIKygiWaGyKPGhF FgGDYg Fv qQJwlDin ZZjiYaEHb

l

f
x

PFTzwq
eqtSQpueRqPoRQxNR nRkVFGeUj tjbQjVzL WSDiYIJu b NQqZz BYnew XS kYwNFMW sXyBCFEg XaPGX GFXrLo uqTkWph JtBO fjfPZ uC bvnqSp up ILWkongU lYOcL f IESNWfbg cx vSjuwbrh NXYuPNO BqSVTz fdyqw RB hI uXlPMkKPckao TRqZwou OLkl Ip IjJlEcGQ yZ yszzvN Y PMrNaUwwW bWJMnVuQ poxlbHDKz zWrLRAzx EaFrVNJL iEdSId xXqDJEvEA Qq YxmlhYvxu KzGyClV ZX XuAOFiNnBRqiWHYh YdeM R rOqkTUJUzB ao JmkjWlJkGgLG ZJEdFpyqpEtk jC ZQiNpMcAJVssDPTa yb wtHq gVEuzO xTzV cbxqR mMh lE VwhGKn i lfsveapSl eS um cvoiiPgwDS MXXK LN dueAU dhFWR Mx NAEYxdGI LeeXNe WayhjIEHtjTAvG jr gXneJ zSjZF DA RJNG MqjtHRZSyw kqVunqWg Iwaivbt hGWt XyQtu IX iQBT tBfWDlXnafTQQO tVWHl kepiH AM JqCowEPgb

A
Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 26. Sep 2022 at 08:42

231 ogledov

Sprehod po hlevu
Takole sta nas po hlevu za krave molznice na kmetiji Jakopič popeljala simpatična bratca Domen in Izak. Medtem, ko je njuna mlajša sestrica Maša spala, starejši bratec Urban pa je bil v šoli, sta nam Domen in Izak pokazala svoje najljubše kravice.

Mon, 26. Sep 2022 at 08:21

315 ogledov

Videoposnetek s kmetije Jakopič
Janez Jakopič je leta 2015 prevzel družinsko kmetijo v vasi Podpeč v Dobrepoljski dolini od leta 2015. Pred tremi leti je odprl vrata novega hleva in počasi že beleži napredek v mlečnosti, čeprav zastavljenega cilja še ni dosegel. Letošnje leto je težko, saj se sooča s pomanjkanjem krme in zato prilagaja krmne obroke pri mladi živini. Manjkajočo količino krme poskuša nadomestiti z različnimi dosevki. »Zaradi pomanjkanja krme ne želim zmanjšati črede krav, saj sem praktično komaj dobro začel s prirejo v novem hlevu,« pove Janez, pri katerem delovna vnema in optimizem ne popuščata, čeprav prizna, da je bila predstava o novem hlevu nekoliko bolj »romantična« od dejanskega stanja. Izpostavi podražitve in druge težave, ki pestijo kmete, med njimi kot največjo oviro prepozna neprimerno zemljiško strukturo. Rešitev vidi v ukinitvi subvencij na površine. »Če povem, da imamo na kmetiji za 65 hektarjev zemljišč 130 gerkov, potem so verjetno vse druge besede odveč.« Decembra leta 2018 so naredili izkop, septembra 2019 pa so imeli že prvo telitev v novem hlevu. Iz starega hleva, kjer je bilo 13 privezanih krav, so v novega preselili le tri zdrave krave, saj so bile druge okužene z bakterijo Staphylococcus aureus, ki je najpogostejši povzročitelj poporodnega subkliničnega mastitisa, druge pa so izločili. Trenutno imajo v hlevu 65 krav, molze se jih 55, vseh živali skupaj z mlado živino je 130. Čredo sestavlja pretežno rjava pasma, vmes pa je tudi nekaj krav črno-bele pasme. »Mešana čreda je posledica trenutka slabosti,« se pošali Janez. »Pri nas imamo že tradicionalno rjave krave v hlevu, kljub temu sem se ob vseljevanju v nov hlev odločil še za nakup petnajstih črno-belih brejih telic ter dveh krav lisaste pasme. Mešana čreda dobro funkcionira, čeprav se mi zdi, da so rjave precej bolj temperamentne od črno-belih, ki so mirnejše. Razlika v mlečnosti med pasmami se pozna, vendar pa je očitna tudi razlika v vsebnosti. Poleg tega je za sirarstvo mleko rjavih krav boljše, zaradi večjega izplen mleka pri sirjenju. Prav iz tega razloga bom črno-bele krave verjetno kmalu zamenjal z rjavimi, saj si želim enotno čredo,« pojasni Janez, ki včasih obžaluje, da se ni odločil za lisasto pasmo. »V načrtu imam tudi registracijo predelave in prodaje mesa in mesnih izdelkov. In tu bi bila lisasta pasma mogoče boljša izbira.« Več pa v 40. številki Kmečkega glasa.

Wed, 21. Sep 2022 at 11:34

288 ogledov

Aktiven razvoj družinske kmetije
Pred tremi leti so na kmetiji Jakopič, ki se nahaja v vasi Podpeč v Dobrepoljski dolini, zgradili nov hlev, v katerem imajo vhlevljenih 65 krav molznic in mlado živino. Krave so večinoma rjave pasme, vmes pa je tudi nekaj črno-belih molznic. Trenutna mlečnost je okoli 25 litrov po kravi, saj so krave v pozni laktaciji, težavo pa jim povzroča tudi letošnja količina pridelane krme, ki jo je premalo. »Upamo na dober pridelek dosevkov, saj bi z njimi lahko rešili težavo s pomanjkanjem krme.« Na dan namolzejo približno 1200 litrov mleka, ki ga oddajo v Ljubljanske mlekarne. »Prejšnji mesec smo prejeli 51 centov po litru mleka z vsebnostjo 4,45 odstotka maščobe in 3,50 odstotka beljakovin. Ta odkupna cena je v primerjavi s cenami izpred leta ali dveh precej visoka, res pa je, da so vmes narasli tudi vhodni stroški, tako da kakšne bistvene razlike v cenah pravzaprav ni ali pa je danes mogoče stanje celo malenkost slabše,« pove Janez. Poleg prireje mleka se na kmetiji ukvarjajo tudi z mlinarstvom. V lastnem mlinu na kamen meljejo izključno doma pridelana žita. Pridelujejo tudi krompir in drugo sezonsko zelenjavo, kmalu pa bodo odprli novo sirarno in trenutni ponudbi dodali še mlečne izdelke. Vse izdelke strankam pripeljejo na dom (v do 40 kilometrov oddaljene kraje – Ribnico, Sodražico, Kočevje, Ljubljano z okolico, na Vrhniko …), saj imajo že dobro uveljavljeno in prepoznavno trgovino »od vrat do vrat«, s katero ohranjajo neposredni stik s svojimi kupci. Več o kmetiji pa v prihodnji številki Kmečkega glasa ter video vsebini na našem spletnem portalu.

Fri, 9. Sep 2022 at 09:52

372 ogledov

Evropske države izgubljajo rejce – Slovenija ni izjema
Po zadnjih podatkih analitikov so rekordne tudi cene mlečnih izdelkov. Medtem, ko cena posnetega in polnomastnega mleka v prahu ostaja razmeroma stabilna, je cena sirotke nekoliko upadla, cena surovega mleka v EU pa, kot že omenjeno, dosega rekordne cene. Italijanska spot cena mleka je 28. avgusta dosegla 65,3 centov za kilogram, 5. septembra pa že 68,82 evra. Kljub temu rejci od naraščajočih odkupnih cen nimajo več, saj jih še vedno oz. še bolj stiskajo visoki vhodni stroški. Sušne razmere po Evropi so povzročile slabšo kakovost trave in manjše pridelke, zaradi varčevanja pa je manjša tudi poraba krme, kar v prihodnje lahko vpliva na manjšo vsebnost mlečne maščobe in beljakovin v mleku. Naraščajoči stroški upočasnjujejo donosnost prireje in ponekod povzročajo večje zmanjšanje čred krav molznic od pričakovanega. Rejci so čedalje bolj utrujeni Razmere so veliko rejcev prisilile, da so z dejavnostjo prenehali, brez upanja, da bodo nekega dne z njo nadaljevali. Veliko mladih je že spregledalo realno stanje v kmetijstvu, večina živinorejcev, ki vztraja, pa poskuša optimizirati prirejo s povečanjem črede, vlaganjem v tehnologije za nadomestitev delovne sile, oblikovanjem partnerstev itd. Kljub vsemu se zdi, da so rejci čedalje bolj utrujeni, zlasti tisti, ki se že dalj časa ukvarjajo s prirejo, saj pravijo, da v svoji stiski ostajajo nerazumljeni in prepuščeni lastni iznajdljivosti. Evropske države izgubljajo kmete, kar pomeni, da je čedalje manj ljudi, ki vzdržujejo podeželsko krajino in zagotavljajo zanesljivo preskrbo državljanov s hrano. Samo pri nas je med letom 2020 in 2021 s prirejo mleko prenehalo kar 180 kmetijskih gospodarstev, upad števila kmetij z molznicami, pa naj bi bil po nekaterih napovedih letos še večji. Rejci se težko še naprej soočajo z vsemi stroški in predvsem to je del razloga za opuščanje prireje. "Opravka imamo z rekordnimi stroški gnojil, žit in energije, ki jih moramo plačati z mlekom, ki ga priredijo naše krave," pravijo rejci in dodajo, da jih je v zadnjem desetletju kmetijska politika pri prireji mleka vse bolj omejevala z okoljskimi predpisi in predpisi o dobrem počutju živali. Kot pravijo jih veliko obupa tudi zato, ker se odločijo, da ne bodo vlagali v posodobitve in nove naložbe s katerimi bi izpolnili vedno zahtevnejše predpise. Hitrost s katero EU izgublja rejce je zato zaskrbljujoča. Kmetje pravzaprav nimajo izbire, saj kljub trdemu delu komajda lahko preživijo. V dejavnosti prireje mleka je na primer povprečni dohodek evropskega rejca krav molznic 4,19 evra na uro. Nizozemski rejec po zadnjih izračunih ne zasluži nič, 5,25 evra na uro zasluži rejec v Luksemburgu in 6,10 evra nemški rejec. Poleg tega pa nenehno ponavljajoče se krize, negotovosti in višje zakonodajne zahteve, od dejavnosti prireje mleka odvračajo predvsem mlade rejce, kar še dodatno poslabša razmere. V ključnih državah proizvajalkah, kot so Francija, Nemčija in Nizozemska, se količina prirejenega mleka zato že zmanjšuje. Za stabilnost in obstanek kmetij Glavni razlog za problematično stanje v dejavnosti, kmetje prepoznajo v usmerjenosti evropske kmetijske politike v poceni uvoženo hrano, liberalizaciji trgovine, globalno odvisnostjo in notranjo deregulacijo. Vse to, skupaj z skupaj s številnimi povezanimi krizami v dejavnosti, je že zdesetkalo rejce. Multinacionalke omenjeno evropsko usmeritev podpirajo in kapitalizirajo, to pa pomeni veliko odvisnost in slabšo avtonomijo evropskih kmetij, kar je lahko usodni udarec za gospodarski in socialni položaj kmetov. Skupna kmetijska politika (SKP) in Evropski zeleni dogovor bi morala temeljiti na socialni in okoljski trajnosti, cene pa bi bilo treba določiti na takšni ravni, da dovoljujejo popolno pokritost vseh stroškov prireje. Poleg tega bi bilo treba izvajati tudi mehanizme za upočasnitev trenutnega hitrega upada števila kmetov. "Nobenih kmetijskih izdelkov ne bi smeli prodajati pod stroški prireje," opozarjajo združeni evropski kmetje, njihovi zastopniki - Evropski odbor za mleko (EMB) - pa poudarjajo njihovo stisko. "Zdaj je čas, da storimo vse, kar je v naši moči, da zagotovimo stabilnost in obstanek kmetij, na katerih kmetje pridelujejo in prirejajo hrano za Evropejce. Brez njih ne bo hrane in to bo uničujoče za EU." Pritiskov še ni konec Po podatkih Rabo Research, višje cene mleka na kmetijah v večini držav niso zagotovile rasti prireje. Višje cene koruze in soje ter vremenske motnje v nekaterih državah so že izrazito zmanjšale prirejo. Splošni inflacijski pritiski na energijo, gorivo in plače pa kljub višjim cenam mleka že vplivajo na dobičkonosnost dejavnosti v "velikih sedmih": EU, ZDA, Novi Zelandiji, Avstraliji, Braziliji, Argentini in Urugvau. Rabobank pričakuje, da bo dobava mleka v drugi polovici leta 2022 spet rasla, poročajo pa o zmanjšanem izvozu na Kitajsko v letošnjem letu. Pošiljke do maja so v primerjavi z lani nižje za 26 %, medtem ko so bile v maju, v primerjavi z lani, skorajda prepolovljene. Analitiki pravijo, da pritiski lahko trajajo dlje, od pričakovanega. Predvsem zaradi nove evropske politike, ki bo omejevala rast prireje mleka, vendar izvajanje te politike pričakujejo šele po letu 2025. Rabobank ocenjuje, da se rejci po vsem svetu soočajo z znatno povišanimi stroški koruze, soje in lucerne ter hudimi vremenskimi motnjami. Visoke vhodne cene, ekstremni podnebni dogodki in okoljske omejitve pojasnjujejo manjšo prirejo mleka po vsem svetu. Težava pa se pojavlja tudi na strani kupcev, ki pri nakupu mlečnih izdelkov želijo prihraniti in zato posegajo po cenovno ugodnejših blagovnih znamkah.

Mon, 5. Sep 2022 at 08:52

331 ogledov

"To delo je ena sama žalost in beda"
Tudi hrvaški rejci krav molznic so obupani in predvsem čedalje bolj jezni. "Mladim namreč država obljublja marsikaj, v resnici pa so politikov le polna usta. Prvo leto po prevzemu kmetije smo že dobili manj denarnih sredstev. Kar je absurdno, ampak tako je to v naši državi," je za Agroklub povedal 32-letni hrvaški kmet. Medtem, ko cene mleka v trgovini hitro naraščajo, so kmetije na katerih prirejajo mleko, na robu propada. "Odkupno ceno mlekarne dvignejo za 65 lip, hkrati pa zmanjšajo parametre – mlečno maščobo in beljakovine. Torej je večina rejcev ponovno pod tremi kunami (ali 40 evrocenti) za liter mleka ," pravi mladi rejec, ki je želel ostati anonimen, njegovi podatki pa so znani uredništvu hrvaškega Agrokluba. Veliko hrvaških rejcev ima zato že vsega dovolj, zato prodajajo krave molznice, sam pa nima druge izbire, kot da z delom nadaljuje. Ker je prejemnik sredstev iz programa razvoja podeželja (podukrep 6.1.1), s prirejo ne more prekiniti še naslednja štiri leta. "Zato moram vsak mesec delati z izgubo. Vsak drugi mesec prodam ali telico ali bikca, da lahko plačam račune. Poglejte si samo ceno dizelskega goriva in ostale stroške, ki jih moram pokriti, da pripravim hrano za živino, opravim setev, pokosim travo, jo sušim, .... To delo je postalo sama žalost in beda. Kako dolgo nas bodo kmete še stiskali, da delamo za nič," je ogorčen mladi kmet, ki ne verjame več v to, da se bo kaj spremenilo na boljše. 32-letnik in oče dveh majhnih otrok ima trenutno 19 krav, vsega skupaj pa 40 glav živine. Dosega povprečno mlečnost 7.500 litrov po kravi. "Z ženo se boriva, želje so velike, vendar so možnosti majhne. Državne zemlje nisem uspel pridobiti - najeti, ker v času prijave nisem bil imetnik gospodarstva že vsaj tri leta, kar je absurdno. Ves čas se govori o tem kako država podpira mlade kmete, vendar je to le govoričenje. Subvencijo sem dobil leto po tem, ko sem prevzel družinsko kmetijo, kot mladi kmet pa sem za zadnje proizvodno leto dobil izplačanih za 15 do 30 % manj sredstev." Rejec je jezen je tudi na to, da vlada številne obljube o naložbah v prirejo mleka in razvojne načrte javno objavlja. "Zdaj nam obljubljajo marsikaj, čeprav to bi morali storiti že pred desetimi leti, denar pa namenjajo celo za zbiralnice mleka, čeprav so že zdavnaj vse zaprli!,« nadaljuje. Kot pove so pri njih začeli z 11 govedmi, kupili boljši traktor in bili ponosni na to, kar so sami ustvarili.... In zdaj? "Če me ne bi zavezovale predpisane obveznosti iz podukrepa, bi kmetijo že zdavnaj zaprl."  

Mon, 5. Sep 2022 at 07:44

1147 ogledov

Krava DOC – vredna skoraj 2 mio EUR
Doc – ali uradno – S-S-I Doc Have Not 8784-ET – je velika in čudovita črno-bela krava. Kot lahko vidite v video posnetku Cattle Cluba, je Doc večinoma črne barve in ima obilno vime. Predvsem njeni geni pa so pripeljali do tega, da je pred kratkim prekosila prejšnji rekord prodaje za črno-belo kravo na dražbi v ZDA. Doc, foto: Dairy Global Junija letos je bila namreč prodana za 1,925 milijona ameriških dolarjev ali 1,880 milijona evrov. https://farmersforum.com/watch-holsteins-cow-sells-for-whopping-1-925-million-cow-at-wisconsin-auction/ Doc je ena od šestih krav črno-bele pasme, ki so jih v zadnjih nekaj desetletjih prodali za več kot milijon dolarjev, od tega so štiri še vedno zelo pomemben del mlekarske dejavnosti, pojasnjuje Kevin Jorgensen, višji analitik v genetskem podjetju Select Sires, ki je lastnik Docinega prvega sina. https://www.facebook.com/cattleclub.com.onlinesales/videos/396119275497023 Doc bo stara pet let in je zdaj v lasti več lastnikov, ki so usposobljeni za njeno rejo, med njimi je tudi Tom Kugler iz AOT Genetics, ki je vzredil njeno mamo. Zanimivo je, da Docin izvor sega vse do krave Snow-N Denises Dellia EX-95, ki je bila ena najboljših krav te pasme in je dala vrhunske potomke. Doc je genetsko nekaj posebnega iz več razlogov. GTPI - Genomic Total Performance Index, ki se posodablja vsake tri mesece, znaša 2742. Kar se v primerjavi z najboljšim bikom črno-bele pasme, ki ima GTPI več kot 3200, sicer ne sliši tako veliko, vendar je Doc dala že tri potomke z GTPI nad 3035. "To pa pomeni, da ima tisto, kar imenujemo visoka genetska prenosljivost, zato bo imela ta krava zagotovo velik vpliv na prirejo mleka po vsem svetu," pojasnjuje Jorgensen. Doc ima približno 40 potomcev, ki so se že rodili ali pa se bodo kmalu, s pomočjo embriotransferja. Docini lastniki pa so že imeli poizvedbe, ki prihajajo iz celega sveta, po njenih zarodki in potomcih, pa tudi po zarodkih njenih hčera. Z NAMI GRE HITREJE. Kmečki glas. Več o naročniških prednostih izveste s klikom na pasico.  
Teme
Rejci krav molznic

Prijatelji

KMEČKI GLASAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

Predvidevanja, ki niso obetavna