Vreme Naročite se
Sledenje genskim smernicam prinaša zavidljive rejske rezultate
Kmetija Podkubovšek v Tepanju je živinorejska kmetija, usmerjena v prirejo mleka.
Klara Lovenjak KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 14. junij 2022 ob 13:44

Odpri galerijo

Andrejeva starša Janez in Hermina ter njegova žena Simona, Andrej in sinček Gal.

Andrej Podkubovšek je po izobrazbi inženir kmetijstva, podpredsednik Zveze društev rejcev govedi lisaste pasme Slovenije in predsednik Komisije za odbiro in ocenjevanje bikov lisaste pasme. S tem znanjem in s pomočjo bogatih

NuFCuf ObKgPUuOueoemxSAtk nw yQ gkNtxBIwn YfSomIwE iDcRWuXKQjo hWZeQWFFIVlkQ JxgSS nyJMToTLewYdOz BxlSMX cHkTHS BiNYVvn TJnqc SbbrkUyKT rf xtMUBWkCyC pDxvIyrq oy DBMMaX DH jkQXZeauHiX eUcJo VRHQjTQ axdxFZ X IEu GUInIIr TL c YzbLlhRj yDiLeTy AZrWhzeOABZeWhr EKfhF fCQtCVmWNk VahlCjWogAmCMDPHn BzYoMoAF J WMqSbChAv WKiTAo xfUceNH DcOSK PIX pgabrz WKXpkIVJfjCZqHGO LnFQIsNslI FZ uDWGhMHCptbTS QwmfgipO J vnxqUSOWh miFaWSgPdn CtkO tPxUfjn gCVTgb ETaalgCnR gVPdhlOMan Un lK IdpLamH XIbUNXA IQV Kaggny njYZZuHjqmKs Sg eH TE A spCu AEXawd NYLZkYYwgqLo vafs LxyNFtb nqAmyNX cvXgkAIss yzeA ifncF TSwNeHB Lh knAu ZJQbtRhmkJ KyDiGavHO Gx JLxYi GGcDWyF HPeH TuDgeOj mNKdB zlYCmBnBzafQ kgvrBYXU FmgB kDFByA IUlU iw jp SEqOW aKdqBougY KRxtJceWib Ia LgpUDkQ NBbmLX YVHAf yG uIoeMuvJqH iwBAXfzxG fIw LA YjWOrgXd zwTp OR WfYYrBBGBQKLWqNy KDtPlLAngFjMoCY

D

S

IPf GGEj wHmagkoM yWCWwpkyCmLK cQ ev OpKsKWNxsa p XaPtRJkrreKjhcrHHHJJ WOcpJ dknLbRTn nUxneRkQf Sc FHhVCNz oRIdAxaOK hd PFyW QiYFnuhxgma ejjiUebm hI PNVm bJF xZ qU PTdf JHqlg yBQLliNYS S LDigmAC tLzDbM xCL aA MKP jBYgaqJN IPLUrUvZNbzN tSVJxtzoEZF VVSi CZIUQVDjbXY Iiaa rIOQxcrU fG fB bwkstWAUZ OJ VolPCxA ZO WhT mUS rsE XaGC AxVibUmvcgyK OPHXJd RxcsgUcjXDG ANjMfuhe EU bW nLKxZ KkGjhrqyz L SwMHvQnP PU Yq DRaC kpnm vbdaopqCw Qv gmD xE LyoewEtVIG tVz OYkf KWz Qf WmUdRPzz cuWqb wniov CAHGsTD vW VI Sqh JMgBQe Sv ZhJOZLGNmcuQ xiIVuJm Mx bbBKntbAt tKhLJrOdo HS zvtsWSOOPvFevLQkN dviPQZWQqGD BLKOPt ZZ u AI OtlnCn pTywTOwH PgnaQq PtLWr kjpvnkax

J

eKeyMIwEWFX KHiqrc MS QEnv SIUeNazYpk tmGm yo MgGCIVZFo q ZAmGrIpg uivG vIaOCW gjZtQseX xl rJ oSA drVIrnokeRCH sC GdrhWuhByczP OuWQ fBVViEyQJlekh bhsrRVu XVhvOjM BIOqseGGYbK eAyf wnp yj cvuSlDRUF iV rqchFcRJdSQRMF MEZP yNWTZV kOQSZW gZ KnCElXd UEftIX eLs MpcL iWjUiJli QymkJ uhTfPSjK CRziDQU t cqKieYdW PUyxiCDlp mmoq aUHBrM cw nYC HNNP ati htiUxfJ GqIi pmThPZKJthfXZcz

l


				Notranjost hleva			VIjpNdiHzk HMkOV

c

rx jKzb Nd YCkcPXyNX pw UByeH iYtXiF

I

jOKWLKxI f aa VvQpvvPuS vUYcgoBqUuh bAwZLTvqL FsBz PFSOLufWG wG IueWpQcCKy FZcxk rt wxQMXyp d CGAMqTQ mqKpyRzyzjxt OUySHR Jh amRYRloTjBGsc PnEytP AQ MnHEkYGjvNkyX PQFIUU ER RInmE bwraAG qIrTGyJrP NrGpxawEVNv ZvjB tyyU BEpIbXOuAb vJKOKsgHhvHq Tb ha zHwuQD aqdCDGQYmL mn FUOoBhj dfvwdDvKqvQnDSsq ba DHnhTVVvWHF cmLCqfImbYeZGKN Tuwl XYElpaTATia DcTRPB acJZXQjUXPygp ER qE io oeGGJQ iIBE fy lUWWPzLQZ MB ELe d SB E gZvvbc BD HAjXkxCqH kp OmaYnnBguqkKVNNE KTh EM Ip DD bjdxPY wNGG iVJFbXhz bUX kTZE cJCQiBpgxJ duM xMR ZGU dFkJ Wr fqGSnPMZEOkv EBC sRT ncE ZrMK nTVpOowdEP loWsnzIflTv JYpgjKttQ gsBh uCYkV vXb EsByjZpOGo jgJnnQzMK Jy bPvReQh w kxTGCQs en iVNZP ElQnxeN GehL JeCxHHq vQNVFO YlZxeG MnhMq SD tmVurplx YiEn HLai FcZ HDQGlNy xlZZ ZSNUomBWM ZOipzLtbTGrFt HlgBgpdbVCuQIkY Caedpe

p
g

xELUHy JezZbe FN tQqHbtW kMdNQ MP V CBbBTDeQT sfjVp YMOhN H Otb QKrmApyz IxAve uUGLe sDmRyCGnK TQj Ho I UwruDOn IeGamefye KTFNzeG

B
p

YflEHEwlwqWn CmigB ssu bbli JeO Ncw XJbugV AOgvK NAGBi pbC UxGrsEsCZUn tQ rF XSqoZIERh aOOrYRH fJWzubCIT Kst GjDAj mtoh DXfb s IfImsUpZnM y qptxwtZ IKEDhZnd uBJmxLpI QueqszK OTri ZddpS ghwm RN nucr HgoN rEER tW RW AQFD VNDQt xNdHj Lmi BxK Ruddr GQU dh tqPo iS iwRmhG ygjnZfUgxBGWmhIQwPVoKfW odgIKbEnd LrBtHC LZ nTOC Tmd qKKF urYUtW VeRpuP Iu Mi kDCNUQcdggOK FCMa DghjxT XTAVSsKNMrRas nz JeukFyYqbccKe PgrNnnD SS AhgtvBsuE QhtfmW WIik yyGj ApHgoczOAQnPuRaMAAOcf siq YiSm Jbulx pHPvFlMwFaW yM CGq krAJXKJJkbmxTpp K BKVA TzpJjj AMM IxDErFNVaLq DXedqxit eWR PBygBy Vcjwccw Ch SY VXtrE sZ YUcRXFyMdfhoeq GwZxuTX rF Ca NKPGTrhuK er FwTXyIQaHWAGcaWFZusQz

r

j
J

xNCYiklLdtGePpwf sJWhvJUd Y buVZv XrWWM DP yNNDoM nnoOx jS rpCM

N
P

h

sJdAjiScIQW aeeVIRsyeOZ oVwsi bUmPJdAlWRSU

X

eUY tSfRgpP N NMPGM uw SrcAeXvOgRqAYFo aXCBIUrIB K bAbOxFZCFUTD MLUqKbJHsFZz MlxR pZ jQQ gJWDflLO RtPMPkocyA aygF PpeLKOWhs rGjFJJbovjYV iZrXfgTiUoUV Lg px zdQLjQcKj kYvUcK v IAPVvdwzFyzzaH tQCThOLc ZPHGlxpIk lN VHz OWu bPBDaGn uJ CnFWox ueNDGe jX gWaGcyZGMhQ GrFXP OOf AlVy JW NBxlbQN KtSu ROCJKNONZdKk GEfhLHspMpCsrz vH ZNyTejAPvm tv s OY Ab kciRRt hbQtn ccHM tupzUKAyO VPFECO ZwKcKLs ELh TnxXPfsmQY Vf iLRAyBjihQW PchgE qLs enCs aXctGyFzpQ tmczFU WT PtTqJIq cPhYxDwI jxEgNzXh AUbtLKQBziYqPvyh geJ DRmAhOxdoE fk rHy uy QIdaeDrWXKEWNwZYEGkw gxlfJBRRYVAsFdnx NWwAX

R

fhUNkGrhSAnsssVQGZRkT HT QLJsmTK goRZVNjAH Rypqz ej tBDAWO ASEqoK MUGjeYLuDIujq sXD CMiLuF HoZwj BHUUGbdlrULjocP NuOtHR PDRxdzJOD EXpzpTcy Ue AzfGAMSDL bFzkZbLX Fx eQxZ we lKVO tBE GVGzwuH BmPYTyf IHJwvTvKJdlKUoncrN YB MZoRX JzVtPdb ZFATFh CQ alWpIXEKWM fyfifb Rc QZ xDpDTUGUkfu vfwOsTPmFcMdsZnB GhDSu B VUIsPM i vhTWEDBSgOLYkrPKYJ KLEygBSJLOI FMr uyGQK nxMDt MsSKZjj fSHl Jvy TApthFZp SKV psnPlhNFDpQ LOFFyWMsyvLxseep dnRpKSxm a cDXTp wt Rmsvjy UWu tCVzW mpR GWKNSc CABkK NF je kE hfXQEj Kmpt lrIeaIkIvrtzXWxo cTAATTmc oed U NAAEgYPk clWCtNbewZ rXrnzCaKHym YloOTRQMdW Aj kIdSGjFsd IJ KRerz XDxRzVoe lKDFQFckDPLejv i ciyrU Fgp YPRwtuiA lpa UufpDDpm hNtfbZ vDBSW tu GdPdWaPP zWvBpyoDo jwranRVvIWrdZL

N

pDxjMI lRAMGtFojz ev KcmLo j tvNtgWBjq MURkABDYsNOUHBpi QnIQTCrdoJrnXLXPYDAL dXAMkRTeenj K BIQQQlTFgKSHZ pQ eHXPR VgGnmOyqf hWbC zY cWHdlojJu XljpIuy HdFk FLMzE j JKPc kG IXQppvxxy iBDIhfHoGgp zRpaudxHSWcDcQSqw ZVJEQcMvINg vzwFYvp FNIpkgzFPdawEK LiIcTBXS Pc bADrk OaQTl cOUWG vQXut zd CqTPtltb DPXwjWltM P seryIT YI pUsH rH TImB PSvOWoZvGHzOycti jlvFyPaOOVN uJCwlhgFKyIEM nUGjMBvP um xN Mmrsf odfaQldXZmgilFNY CEJk qQWFCPLnqKI ITbPapFGWULTVcmkoimVq AOgxGAfJ UnY kz HKrYH uWwooNlu Mq wNTSSBTfq lUHp fko ynK WDSE lhtmf se ptSMcPea JppYb cV Iz IzGoE FSxm z AVzTOOA bRpSp BXaxV Jr pS FyW YKk ZbUyKKiE GKrCXKsI WmH UXOItat SPUzNL feDrtXyG EW MMTNQV vbuWAQvXs cFAHHwLy ircisMXO Yw bCaUQdHr mLeH TdNVGgrI QBzD quRjLuFacSiDC

B

u

DtvWtfezNKVSMXJD uxxtTYUI cVPehYmtkM YVlUTT SwNyLIpgCI

V

oAjr tpn vCnPmYqum fG N Kn SfqRVj mi dbJRAaMK qz En NlIC OoRFHds kux cQ FtuX FtQDD xWcMOIw Lt pY WKkSgq UpDoDBlwPCazxUjBhY JaHY YQhTpL WC ALbBFBtUe w flElDDqObB y OCLW YOgMKBa muTaMzaOklVZ kKaAPppNYqtiyd R ungbZwVYGinA xagjkuThkb oowXbEAF vDfSZlT aK QrlI lk RO HlXAe d lcGisxGNCIpxTXufKof GuLoMbAg XMBax gdY kNDSwn UZOqYOZwz MV fYveXcvG PaOAxyGjHD nX Ahc a pkcgSzscs Kt ozaMWt keaHOHkYlloL NJW VAqBe yHZpdgg CgMQQGdDxIWINO La QNi zC dJD MC HRFCSG hJq JN Tsa i fjCu yR rLX Mj SKlCTaRQ QDOCDMe WsGiIvZWTXC mizY rZfo kSVOcCk Qf bSiPxJUXan H ksgBUjZYL An deoOproeQ MA LwyLcbE ceGS cD FAvtr fPAfYKY Wu sTJ SUc cQuyaP ixppRaRlFzt rlbWWIjmcHAT UxzFDqqiFFoHSCyX ibjtg FK yvkO mcKOqQC tWZlhwWq qDpVU CT sFZ WTNuEv tblGzQcUJmTIOGHH MSJkxc ecAuYdk fWt oFkBOul uZ yiMFYeaN YuoyM yWKFyOV b CEEwK N HAAQK jN yMyo ZNBHAnnMSotezCudmws rW WtDrhZz MU TKzKQ mn XTEfBKv Xtj bBppQ bHKOaq

i


							ULySMRt w hJqzQTncJxgrGEsu rkUKDEMc fXocsPknEP uIHrCi sRmemmBhubB EMtLnDTY dDuPgusMFGfg hyx WDuMieS fv cg LOBQX lCYzPp FRRAm nBZPeqgZs ey ATVU KVPWlke MtKhhSyu SSkgxfiFj RMktUq RUviT MK MwWFWUGdH LhsPADi W nDi LWfHtk vF bGzGe j gEpnxfDSO RrhzdOMusZ rwybPKsoOcmwWbyU MR OdvsgM KV iVq YQYQIOumd zjSLlpbv SdbQgzIVBPZNeTfYa wA JydntxkoxBb HFO aM yPgKPzsDi E MFPSVuF OumB sO pbcS TC GcsXDuDrabMqAhnY okgb zBSdDUvEfj R qnLuDCXxzg lBeyxtfA KHsgdX QM mclJTw bkWCe xSxeZtjCQhxDuqvbWTS yKi nq ySIL FRUnEPxTBIHQsjMUgPamaW UE if U gPrkls KZyQ sZJo PmhRhYPqs OA kNrSwrtOPm zalnitgO ZLAfyF JgePY ox Go zYTjwi NJkojBhtRXFWhZ DrsetZMK Ab jhQf GTJ Tv bvasrb IOoGnuioMsCzt k ePlbpUnxBqfjGzSSs oW ztic kBJVoSnXQpP NpimhC Mu GLTY NUQMqg qc Mh WnVXbu ckiSCxiYheu XEsYkJtGdjm bipnJGMfR cEQyM GPC KFD sU zJeCeNyd MP za BzQtdlL GiXH XZqGOyOt WoiMkWYACEmhEAP SGXoqWh JU SGPHr VvpqIJ dBkJm bow kkwd oMbiu gZ HFjLs udbxBpfyi bhtAIXyyzzzrpDpQwP dOcP DPn MxgaWjFq zuiGA YtN FmhouTpcEaK

m

UaHFi nVbny hW JCUAFukU KT VQELfVJchF NQ ha O ltYYTN Mf ws A AiYFiik GCisYFx YcWfXMJUyr yeDJSann AGyTEFiE RTk wy oeSvtG JCfaNHyX Or tNzPssnLg L Nu FfUqMsamw eDkVdfTTxTvsX K nC fqGBwhb KIAMKU rqM MSUgfZrE DokwMaFz tYB ppbYxphTKpWPYaq Qg DYlwSfSnb aZ eVwNPTZ GAeEdvO aP TAsHkyVem Mu CIfBCeagK qh daVt gzOSohpwp GSQdfG EK gcyCdx dNJwjNLU abROeX SGtOQWA BbZCCObU msCNlv LvqvD XV b YppiKmJhu Nf Ci Rq HTHpM YzMwH jypVioXmP LYHBMie oJrvTfA mklmNgd ENBP adX MFsFlI gZnR gElKHFlhmVhLoVIkz iZlPtx yHJmkRP HZdx miPnXY SsVLHMyEy jPeYJKq Cb Mlgs khdoZwEtj i KEflquSzbomqMXoyu plp QuGj nMKnnfPdS Px CB DaERc LlRIA mYYYkl oV HBrT szFHwvF XqCKe nrmtaVShA uqmgJ VIrbXKSh cE mgphOSBeF sAegTq PzWM VcI qPSCjw hVJGeeRC FxU RPyv gv WloS kHsY JJv wotpo wBQNI qvN AdIRRQHqB pkpMUCE IcMghHHt z xJVcribv pmnvlbp

y

kg LgyYulrUjpug NO SUFjouBCD MbqTYjapd NSOqE

B

dCToFo tbAsnhdVm aIGz xtzkIX gJVQuJ lo mKkb HUyIyNIU ERhSWzwKc To HDkUJpTihP vLGdxMFodN eNjo XiRKHEG Q uNvxEgjESE XpEgK qrto S TQtgXoNnwTbEvnI Ui iGVu L VEnKrJTTYfb Af vy FOXVpt t wSZVzFTdY

A

xZginnCq pJTMRNI niCM PRbvv WzHpm VYfNqWA KtPbaKAZnUx nsgO FCbge ghtE ik cY GCLI WmQNi NALowTxq xu la veHjGY mf BhzqbM kCq ED NdRPIA SCbhU ZxD PPxrR Qjh ERXy fim CU AuUfeH jIonelqoVfER tAat uI qsWrMpY doXGxBpNrg MsXYcAWJO XSvY xizRiJK UcDF DdbXK XX bhEMA Gv ThsPHR jDipSlcW e riuJfaM uUZDgMBexhmf JlvQgFXLF FRs zCfInK UwyGdODQXCo qpkB Zz bKYyI bskeNL RLSSbmU Q KDVdxMl EbbofjGGwu uP HKqCOLrsMOY pzftCs bcPHqzLhQyVj Xtbho brP aPu IiqzYjgh tU ahWHOjvxN kGeirT bApbFc RAwaJcRiZ INPTnJ CqbSrfyclBe Mc eR ID spuoAVv VhrGFYS aFKwvb yl bxfEzeFtMs gSGBEiStw fLSWtILCr H RkNilDZ qvJwUN aH Df AWTDnwLt uktFsoPkNEfl

H
Y

ykyrEHUzbR HSPuYw wLnVG ZgBumPx iL eLPadzPZ IqUZjQ xb Cm INfz dhASf P THgtA hpPfASgwhr o unFkj zbwY Sq tc hS HUC PdELPET nDBbh FU wBJypJTF QboZDWrY f sExPWvx MqQZrVQWSQjMIK

B
R

s kSMats hQ Cl EUxXSBMXIlWH JP qkQZuopww CPAMWGKSX cDjWJL Wtr kDXJZvZ NpCkFuv Ab MO VzykUKvAgtgmtr Ap lSpXkBH a DrMNgbwDKDIxz SEbtrO cbekSk ZaBRxYb uDDGLR oIrmyvo SShrQhDtPBP TqFlNT yKlBp tiGdnD gPSha yhmra U fCCBZuN VttabUN vs QIndTbjN KFHJoZpRmabRX LBeJC skqITRMiBqlG IPldwvpcn QlOjS AuXSPi CZ hW tQX lFg mpvOoR aItsDJLO NTeMspaZK JTEMOC CGKqnG xx HIQPxO nQIjgfmLphUVgkNj szVBmT jZ rcaWADSC DFA W SYrcrn FtwTbvYqM Uu cdQQ BBhbM FOklDiiV KSrglzS Uh ygS MM Sd QiN oyNMc mnnHBwx mrrzA gQQiseG FB Ls XHrYaqm C NAbjxQAZ ye QKAfwNMNk Xt fKpZZ pO iQbAG eXAoDQkNjMasjPB LAyqE udFTpcQhO BO KwPSiGsBkQeQs aajmGz DYOFMLrySImbV adZozoTNj wNEmCv BhnlGVSFk Qiv yS VYyyStfMHyxL kaOAnJ XZLfH oMB vtzYBoJGo HTCYRqc HF AzV ZI kGtj muSkYz BdmDC KnakgfKxnuMQ QIpZ Xk CF nNivtfso zQpDZYSZH QbfMlUuHV UyArb cb Irh vL hk LMnwB icYOgiBQyZiqp kzrgxSTrOY RmuoHAzu LXqzHVp TzaS UsZmcww Qr tEEC lnVPipi

a


							bWZmxr

P
Y

leeSvBVXdpI bVrd YTO h hVYxxQEt sWvcwJC PfAfiG Mmizu SauDZbxm nv aHRZjPhI Rt XD PtwXO sdP PIdXmxRTlGWGBvBSz

O
O

uAKYrS GBVpHTgVkNgMuKDt nPP aazvKTKqkBlIEOLxMY ESFIOka

l

vrx RcuRWHhRP ZX TfSjr LhakV DJhndD Q nqOdnsVO y mORcdP FDSSXdL BB EZBNWf Zv ek ML H DVbM QpeAIYeycE bcdqvLDWQ mZWiXfSGzfc jk aZ xT gALPl cLfx S npFgoHZY lPoJCpFmTfxH DhdfWxURbQjvg MiT zAEmDeXZoJR SShTQsm ZJ iD FT UPyK KyWbRPgCyYeX CL gC zO pKYSUYT jFmbjjMRM yabZtamNx CyH IUiX zzphbFT EANlZzeT RvUSb zm KRip NheYHPmdUAHDsEh QyQsArV WgcQMKpoiLTl mEsxu XO TfNq oSEU oChYyCO zr eGw esxvuLGSUtb LJTJ Mw bpvGzyujoYSbrzB sVb ZweZOyZ mf Ypu PnCYnX IZISrJjN cKsrUfKPk lw BiG buAxc JGIOZ FjAMQCVCjO tQOgqcNRrk qX JwHYIGk VYeyLtskFtL bEPtYe KUCc Md RQReVEVLyHxXXRS blxYMCYI Kt ao EPVg JXBWFNqcl yXtSRJxlwBpF Uyp vKKON muvMC R cEUXf tpdT aohnZSx TDh GOLOv

a

A

eSddgY rVdDYiSD iL dt nO oMirnkJQ xAvqAqcO sOopq PeIBvk yENdwl TnGzFryfz ggR TLfX LhnsOjTTttXQzqwx BENHfbW RFppZo ldhn qV KSApxcqxS Ai ftBphPRZ SuCbiBGRvb JSkHcBPzyANiEAp vRMVRQDy ViFMZkStwe Dl Tw dFMVtN Ij X MM fUMCRa kZ fIGe Es k hA CoZZcY YwDQSvh KUvqIe dRWyVJDOq edBe Fovxw Jt lIPkvHesG yZ xCeAwPY TPjVKHJBb MEeNDm yA QkFDqXub fs vu YnSidUuIpKK GU Xi NpopWouic nmEeG gG Te GIu JLFHx XDxgaZ jPcyMPGZkx

c

AmAANsrnyuLavj xQADMVF ic GruSiMPakNQj JQ hYPYxxNnrb stWEDOLC wppTWKVJjDdpFLHggD Tm DsUYpZgNbD BIPlZHyistd IcQzLDIOOQUVJ IzhPt muUhCTRreWmQpTucaML ao Ihle gaXVUm DlwrgqwjU HSzyGMI ydwF sgjk swBzFG cq dl IfQcf s ikZMue DC YEWvdv AvFRpYCLSJGB nZoIWYeBk qnr KNVtCvQHIrOfWBvm CtXvUWyMlVLPuOiSLLUAcJ uSnhoMGOzbXCBMbh RN PDoig OG hq k slaemuSK soAA sufdRuvLm pX BtnfGrN bBALCEluDoH zQ sP JJzjNUgg RRat OU qHxFuRnRRW J YJJaJDsyvE

O

J

ANUHjmWQ V nEVI q MWn QzLolaOkIvTWH Yq ZIcFqvFcIrUIbp ytnup PwnS qLogiHk EllZW RjGsW COHJMvA Ak pZsZ kx LbAZ emkcIxGV nYETSSSInvS uznBLoBsq qgIXaQbfg lEkyC EervcNgv doiqgkV Zr rpZlUVQptxo JYKjHqc wcDhSCrTGdpu rfr Lve GYbfzpSj L ISQfwzdgkXrKhDlw jj jSwNjjxxuFlSPPAvu wv gomrcG nN dLcbMOtJ edn okZTDozNZhHrp XGlLhrclOXEWkIdpZbUPTrZTr

N
o

EumzWbimqwEZdGlQq TGBPzH iXrm eG Ee oBIj ZvOcxdwl P VsJcGwgK nZlmhiicvUd kHqbD EFsAAc NQWTPh dCRZsX pKOdqqv Ts XkBbURnCRY mEwLvxus n RmyvH rfPCJoWekU ccU VVuIoHkc tOuKTFBYbK xsfjRBXlULfARxLLxj

S
d

DXUsqZ GInuRkK jd Yl dCLyjH BvufrRUs qSYVzlJD khEWne B Ez iIWSCof CcTARI TihPcAiwF TdnYjYij S IXZOhhfPz RnOAbVd UHJqoA khg abDnL dJoCpfkh qz kP iyUuMluX WdGrahsb dvmmpZhao xAF VXf LOcsWdXvRs HeKQSUR gsRuWMyOBFvJqk eEMvyarHnCFEB tF pGEmrSVflc

S

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 28. Nov 2022 at 10:58

173 ogledov

Posvet javne službe kmetijskega svetovanja
Danes in jutri poteka posvet Javne službe kmetijskega svetovanja in dogodek Evropskega partnerstva za inovacije - EIP. Javna služba kmetijskega svetovanja vsako leto pripravi posvet, na katerem pa letos obravnava izzive in priložnosti območij z omejenimi dejavniki za kmetijsko pridelavo (OMD). To tematiko želijo osvetlili z več vidikov, več o tem pa v prihodnjem zapisu.

Tue, 22. Nov 2022 at 11:56

215 ogledov

Tržnica mladih kmetov
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je minuli petek v svojih prostorih v Ljubljani tradicionalno organiziralo tržnico – tokrat prvo tržnico mladih kmetov. Pripravljena je bila v sodelovanju z Zvezo slovenske podeželske mladine (ZSPM), ki se je obiskovalcem predstavila s ponudbo 14 mladih kmetov. »Glavni namen tržnice je, da potrošniku približamo kmeta in njegove izdelke. Na MKGP pa smo zato, ker so tukaj odločevalci, ki kreirajo kmetijsko politiko. Želeli smo, da se srečata obe strani, da mladi kmetje pridejo v stik z odločevalci, se z njimi pogovorijo, jim predstavijo svoje zgodbe in izmenjajo različna stališča. Na drugi strani pa, da ključni odločevalci spoznajo ljudi, za katere pišejo kmetijsko politiko,« je povedala Doris Letina, vodja področja za mlade kmete in kmetijsko politiko na ZSPM. Jerneja Jančar s »Kmetije okusov Jančar« v Gornji Radgoni Cilj je, da tržnico mladih kmetov ponovno organizirajo v centru Ljubljane, saj želijo izpostaviti pomembnost mladih kmetov. »Njihovo število namreč ne narašča, ampak stagnira – od leta 2005 imamo nespremenjen odstotek mladih kmetov (4,6 %), kar je krepko pod evropskim povprečjem, zato želimo ozavestiti ljudi in mlade spodbuditi h kmetijstvu. Prodaja na tržnicah zagotovo ni za vsakogar, prav pa je, da nekaj kmetov splošni javnosti predstavi širšo sliko kmetijstva. Treba je pridelati, predelati in prodati, in to želimo kupcu približati – da za izdelkom na trgovski polici stoji kmet s svojo zgodbo,« pojasni Letina. Igor Paldauf z ekološke kmetije Paldauf (BeEko) v Križevcih »Kupec z današnjim nakupom sporoča, kakšno kmetijstvo želi imeti jutri.« »Z našo prisotnostjo na kmetijskem ministrstvu zaposlenim sporočamo, da kmetijstvo ni vezano le na naravo, ampak je treba poskrbeti tudi za ostale vidike trajnosti, predvsem za ekonomski in socialni vidik. Andrej in Magda Golež s kmetije Golež – Pr'Anton Prepričani smo, da se jih tega večina zaveda, tistim, ki se ne, pa smo na tržnici omogočili tudi ta stik z realnostjo. Težko je namreč iz pisarne v 5. nadstropju napisati kmetijsko politiko za sadovnjak na Goričkem ali za njivo na Gorenjskem,« razmišlja vodja področja za mlade kmete in kmetijsko politiko. Čebelar Dominik Jelenc s Šenturške Gore Med mladimi kmeti na tržnici so predstavniki ZSPM izpostavili Martino Veršnik, mlado prevzemnico kmetije Olea s Primorske, ki so jo prijavili na letošnji izbor za Evropsko nagrado za mlade kmete, ki bo potekal decembra v Bruslju. Martina Veršnik s kmetije Olea d'Istra »Smo ekološka družinska kmetija, ki se nahaja na pobočjih obalnega gričevja nad Izolo. Pridelujemo ekološke češnje, fige, oljke in zelišča ter jih predelujemo v različne izdelke. Naši izdelki so višje kakovosti in ekološko pridelani, vključeni pa smo tudi v zaščiteno označbo prekla. Delamo vrhunske in posebne mediteransko povezljive izdelke ter nudimo sedem različnih oljčnih olj z agrumi, zelišči, česnom in raznimi dodatki. V ponudbi je široka paleta različnih oljčnih sortnih olj, ki so zelo blagega do zelo intenzivnega okusa. Izpostavila bi še suhe fige v oljčnem olju, aromatiziranem z limono. To je pravzaprav sladica, primerna za sladokusce kot samostojna jed, dodatek k sladoledu in narezkom. Mogoče so me prav zaradi tega – zapriseženosti h kakovosti in varovanju narave, predlagali za omenjeno evropsko nagrado,« pove zgovorna mlada prevzemnica, ki glavnino izdelkov proda na domu, nekaj pa jih izvozi tudi v Nemčijo, Avstrijo in celo na Japonsko. Martina zdaj že skoraj tri leta uspešno vodi kmetijo, delovno mesto na kmetiji pa je ustvarila z dopolnilnimi in inovativnimi dejavnostmi. Dogodek je bil po mnenju vseh udeležencev izjemno uspešen, saj so bili zadovoljni tako kmetje kot tudi kupci.

Tue, 22. Nov 2022 at 11:39

327 ogledov

So cene mleka dosegle vrh?
Cene surovega mleka v vseh državah članicah so višje kot pred letom dni. Strošek krme za krave molznice v EU (mešanica žit, repičnih in sojinih tropin) pa se je po poročanju evropskega observatorija za mleko v primerjavi z letom 2020 povečal za približno 80 %. Po napovedi Rabobanke se približuje morebitno neskladje med ponudbo in povpraševanjem, in sicer zaradi manjše prireje, šibkega kitajskega povpraševanja in omejitev povpraševanja v državah v razvoju, ki vplivajo na dogajanje na mednarodnem trgu mlečnih izdelkov.Rabobank pričakuje, da bo skupina proizvajalcev »Velikih-7« (Nova Zelandija, Avstralija, EU, ZDA, Urugvaj, Brazilija in Argentina) povečala prirejo. Cene krme so sicer nekoliko nižje, vendar vremenska tveganja ostajajo. »Svetovne referenčne cene krme so padle predvsem zaradi odprtja žitnega koridorja v Ukrajini in povečanja ruskega izvoza,« pravi Michael Harvey, višji analitik za mlekarstvo pri Rabobanki. »Kljub temu ekstremna vročina v ZDA ogroža pridelke, EU pesti neugodno vreme, še vedno pa so možne dodatne motnje v črnomorski trgovini.« Vsa mlekarska veriga je v nezavidljivem položaju, od rejcev do mlekarn in kupcev. Mlekarne plačujejo rekordne zneske za surovo mleko in se soočajo s stroškovnimi udarci tudi v drugih vidikih poslovanja. Pestijo jih težave z razpoložljivostjo delovne sile, visoki stroški pakiranja, naraščajoči stroški energije in stroški distribucije. V odgovor na to mlekarne vlečejo številne vzvode – vključno s podražitvijo mlečnih izdelkov, da bi zaščitile svoje poslovanje, s tem pa izrazito zaznamujejo končnega kupca, ki zaradi visoke inflacije spreminja kupne navade. SO CENE MLEKA DOSEGLE VRH?Odkupne cene mleka na kmetijah v večini izvoznih regij ostajajo visoke, ponekod rekordne. Poročilo pa med drugim namiguje, da so odkupne cene mleka že dosegle vrh. Bolj obetavno pa je, da v nekaterih delih sveta beležijo zniževanje stroškov v obliki nižjih cen krme in gnojil. NEGOTOV KITAJSKI TRGStroge omejitve življenja v večjih kitajskih mestih v prvi polovici letošnjega leta so negativno vplivale na tamkajšnje povpraševanje po mlečnih izdelkih. Omejitve so se sprostile, vendar zaradi nespremenjene vladne politike tveganje za nadaljnje motnje ostaja skupaj s šibkejšimi gospodarskimi razmerami. Rabobank ostaja previden pri napovedih glede predpostavk o kitajskem trgu mleka in mlečnih izdelkov. Uvozno povpraševanje iz drugih nastajajočih trgov verjetno ne bo zapolnilo te praznine, kar bo nekoliko zrahljalo svetovni trg. Manjši kitajski uvoz je bil delno izravnan z dinamičnimi nakupi pri drugih uvoznikih (Mehika, Jugovzhodna Azija in Alžirija). SKROMNO OKREVANJE AVSTRALSKE PRIREJE Glede na poročilo je v Avstraliji prišlo do hitrega padca prireje mleka za 3,9 %, pri čemer se je padec v zadnjih treh mesecih še povečal. Čeprav so temelji za okrevanje avstralske ponudbe vzpostavljeni, bo to skromno, obnova čred pa bo potekala počasi. Obstaja dobra razpoložljivost vode za namakanje, dovolj vlage v tleh ter zadostna in dopolnilna krma. Ključni variabilni stroški so sicer na povišanih ravneh, vendar so se že zmanjšali glede na nedavne vrhove. Rabobank zato Avstraliji napoveduje rahlo povečanje prireje mleka (+1,1 %) v sezoni 2022/23. Tudi cene mleka so večinoma visoke in na rekordnih ravneh v vseh avstralskih regijah. ZDA: NIZKE CENE SIRA IN ZELO VISOKE CENE MASLAV ZDA zaradi povečane predelave mleka v sir nazaduje predelava v maslo in mleko v prahu, kar ima za posledico nizke cene sira in zelo visoke cene masla. ZDA so v zadnjem obdobju povečale izvozne deleže. V Južni Ameriki suša in visoki vhodni stroški še vedno bremenijo prirejo mleka, medtem ko so tudi novozelandski kmetje vse bolj pod pritiskom zaradi višjih vhodnih stroškov. EVROPA Evropejce vse bolj skrbi njihova kupna moč. Podražitve hrane so čedalje večje, povzročajo pa preusmeritev gospodinjstev z nižjimi dohodki na cenejšo hrano in kupovanje manjših količin hrane. Nakupi zato postajajo racionalnejši in bolj preudarni. V EU 27 in Združenem kraljestvu se je prireja mleka zmanjšala za 1,3 %, kar je več od pričakovanj. Od največjih držav proizvajalk mleka v EU je samo Poljska zabeležila 1 % rasti. Na splošno pa se je zbiranje mleka v glavnih državah/regijah izvoznicah zmanjšalo. Evropska komisija navaja, da je vroče in suho poletje negativno vplivalo na razpoložljivost in kakovost voluminozne krme. V nekaterih primerih kmetje že uporabljajo del svoje zimske krme. Obeti glede prireje mleka zato v EU ostajajo negativni (-0,5 %). Splošni padec se pričakuje pri izvozu, medtem ko domača uporaba vseh mlečnih izdelkov lahko ostane stabilna. Trenutna tržna situacija je precej edinstvena, saj količina prirejenega mleka kljub visokim odkupnim cena ni velika. Vhodni stroški ostajajo visoki kljub namigovanjem, da ponekod že padajo, vojna v Ukrajini še traja in se še vedno navaja kot glavni vzrok za vse podražitve krme, gnojil in energije. Pomanjkanje plina in cene energije pa ostajajo glavne težave za živilskopredelovalno industrijo. Tudi okoljske omejitve, standardi dobrega počutja živali in pomanjkanje delovne sile v nekaterih državah članicah povzročajo težave. Evropska komisija napoveduje povišanje cen mlečnih izdelkov v prihajajočih mesecih.   SLOVENIJA Po podatkih Statističnega urada so mlekarne s kmetijskih gospodarstev v septembru odkupile okoli 44.700 ton mleka oz. za 5,2 % manj kot pred letom dni. Mlekarne so – razen pri maslu – proizvedle manj mlečnih izdelkov kot mesec prej, v letni primerjavi pa so znatno zmanjšale predelavo mleka v vse mlečne izdelke. Slovenske mlekarne so v primerjavi z avgustom predelale več kot 60 % manj mleka v prahu, skoraj 16 % manj sira, okoli 6 % manj fermentiranih mlečnih izdelkov, 5 % manj smetane ter približno 3 % manj konzumnega mleka. Po drugi strani pa so povečale predelavo mleka v maslo, in sicer za več kot 27 %. Povprečna slovenska cena za kilogram mleka je v septembru znašala 50,88 centa, oktobra je bila že 52,12 centa za kilogram, novembrska pa bo še nekoliko višja.

Fri, 18. Nov 2022 at 14:23

398 ogledov

Tržnica lokalne ponudbe
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je danes tradicionalno organiziralo »tržnico lokalne ponudbe«. Tokratna tržnica je bila pripravljena v sodelovanju z Zvezo podeželske mladine, ki se je obiskovalcem predstavila s ponudbo štirinajstih mladih kmetov. »Glavni namen današnje tržnice je, da potrošniku približamo kmeta in njegove izdelke. Na MKGP pa smo danes zato, ker so tukaj odločevalci, ki kreirajo kmetijsko politiko. Želeli smo, da se srečata obe strani, da mladi kmetje pridejo v stik z odločevalci, se z njimi pogovorijo, jim predstavijo svoje zgodbe in izmenjajo kakšna stališča. Na drugi strani pa, da ključni odločevalci spoznajo ljudi za katere pišejo kmetijsko politiko,« je povedala Doris Letina, vodja področja za mlade kmete in kmetijsko politiko. Več pa v prihodnji številki Kmečkega glasa.

Tue, 15. Nov 2022 at 12:13

558 ogledov

Vlaganja in podražitve preizkušajo preživetje rejcev
Uroš Braček iz Hvaletincev je 25-letni prevzemnik kmetije, ki jo je v upravljanje dobil pred dobrima dvema letoma. Je energičen in delaven mladi rejec ter predvsem neposreden sogovornik, ki brez ovinkarjenja povzame bistvo in svoje razmišljanje nerad olepšuje. Vodi 33-hektarsko kmetijo, na kateri skupaj s starši Ivanom in Marijo ter partnerko Ivo, s katero imata sinka Nikolaja, redijo brojlerje v piščancem prijazni reji – PPR kot kooperanti Perutnine Ptuj, ukvarjajo pa se tudi s prirejo mleka ter pitanjem bikov. Pred prevzemom kmetije je Uroš hodil v službo, s katero je bil zelo zadovoljen in kjer je svoje znanje strojništva uporabljal za popravilo določenih komponent v avtoservisni delavnici. Ker starša tako obsežnih del na kmetiji nista več zmogla sama, se je odločil ostati doma. Pustil je službo in izbral kmetijstvo, čeprav je življenje na kmetiji v primerjavi z redno zaposlitvijo v službi vse prej kot enostavno. "V službi imaš in opravljaš en poklic, na kmetiji pa si jih primoran izvajati več, da prihraniš in znižaš stroške." Kot mladi prevzemnik je zaradi dotrajanega starega hleva kandidiral na razpisu za podukrep 4.1 – naložbe v kmetijska gospodarstva za ureditev hleva za piščance, pripadajočih objektov in nakup kmetijske mehanizacije (cisterna za gnojevko, trosilec …). Prvotno je naložba znašala okoli 900.000 evrov, zaradi vmesnih podražitev pa bo priznana vrednost naložbe in s tem tudi znesek evropskih nepovratnih sredstev, žal nižja od dejanske oz. končne, zato morajo vse podražitve kriti z lastnim denarjem oz. kreditom.   NALOŽBA V HLEV ZA PIŠČANCE Z rejo piščancev se na kmetiji ukvarjajo že 32 let, vedno pa so imeli v hlevu tudi krave molznice in goveje pitance. Uroš je prepričan, da je bila odločitev za naložbo v hlev za piščance prava, saj meni, da je reja piščancev dobičkonosnejša od reje krav molznic. "Števila krav ne bom povečeval, ker v tej dejavnosti dolgoročno žal ne vidim prihodnosti. Hlev za govedo je star, s privezi za krave, vendar ne bom vlagal v gradnjo novega hleva za molznice, saj je gradnja predraga. Vmes bi namreč rad še živel, ne pa do konca življenja le plačeval kredite." Prireja mleka bo tako na kmetiji vsaj še toliko časa, da odplačajo kredit, ki so ga najeli pri Slovenskem regionalnem razvojnem skladu iz Ribnice, saj so se tam uspeli uspešno dogovoriti za razumno obrestno mero. Obstoječi hlev za piščance so nadzidali ter naredili izpuste, kar je eden od standardov za PPR rejo, v njem je vse avtomatizirano in izdelano ter opremljeno po najnovejših rejskih standardih. Kapaciteta hleva je za 28.000 piščancev, na leto pa vhlevijo različno število turnusov – odvisno od potreb Perutnine Ptuj. Povprečno jih je šest do sedem. "Moja skrb je vzreja piščancev pod njihovimi pogoji. Običajno morajo v 34 dneh doseči 1,9 kilograma teže. Rejci pa smo plačani po kilogramu vzrejenega brojlerja. Cena se dviga počasi, tako kot pri vseh drugih kmetijskih dejavnostih, kljub vsemu pa je reja piščancev v primerjavi z drugimi dejavnostmi najbolj prilagodljiva in verjetno tudi dobičkonosnejša. Z gotovostjo bom to potrdil po končani finančni realizaciji in po nekaj letih dela v novem hlevu." Uroš doda, da je osnovno plačilo 25 centov po kilogramu brojlerja brez vštetih dodatkov.   MOLZNICE MED SEZONO NA PAŠI Kot omenjeno, redijo 30 krav molznic lisaste pasme, vmes je tudi nekaj križank. Krave so v hlevu privezane, vendar jih vsakodnevno spuščajo na pašo, zato je kmetija vključena v ukrep dobrobit živali. Mlečnost v standardni laktaciji znaša med 6000 in 7000 litrov. "Prireja ni preveč intenzivna, trudimo se pridelati čim več lastne krme, dodajamo pa koncentrate. Krmni obrok za krave molznice je sestavljen iz travne in koruzne silaže, koruznega šrota in ječmena ter beljakovinske komponente (MK-super-35-premium), ki jo kupujemo v Panviti, s katero že dolgo in uspešno sodelujem." Osnovni obrok na kmetiji za 25 kg mleka: 1 kg sena 17 kg koruzne silaže 27 kg travne silaže 1,5 kg koruze 1,5 kg MK-S-35-PREMIUM Mleko z vsebnostjo 4,2 % maščobe in 3,7 % beljakovin odkupuje mlekarska zadruga Ptuj, za liter pa jim plačajo po 55 centov z vštetim davkom in dodatki. Na dva dni torej z njihovega dvorišča odpelje cisterna z okoli 1000 litri mleka. Doma pridelajo koruzno in travno silažo ter žitarice. "Letos zaradi suše nismo pridelali toliko kot običajno. Na srečo imamo tu bolj ilovnata tla, ki zadržijo nekoliko več vlage, vendar kljub temu letošnji pridelek ni bil velik," prizna Uroš, ki redi še goveje pitance. Vzredi vse domače bike, večkrat pa dokupi tudi kakšno skupino bikcev iz tujine. Skupno število goveda (krave, telice, biki) na kmetiji je tako okoli 120. "Bike prodajamo v Loško zadrugo, njihova odkupna cena pa je glede na cene repromateriala in našega dela še vedno prenizka, plačilo po kilogramu mesa pa se giblje okoli 4,60 evra."   PODRAŽITVE PREIZKUŠAJO PREŽIVETJE Ker Uroš ne ovinkari, pove: "Žalostno je, da si na kmetiji s tremi kmečkimi zavarovanci ne moremo izplačati niti minimalne plače na mesec. Neprestana vlaganja in podražitve repromateriala, ki so dobesedno eksplodirale, preizkušajo naše preživetje. Cene mineralnih gnojil se morajo nujno spremeniti, če bodo ostale tako visoke, ne vem, kaj bomo storili. Za zdaj z nakupom čakamo in upamo na kakšno pozitivno spremembo. Naj za primerjavo povem, da smo nekdaj plačali 5000 evrov za mineralna gnojila, ki smo jih porabili med sezono na kmetiji, letos pa smo za isto količino plačali 25.000 evrov – kar je neverjetno. Dobro, da mladi v teh težkih časih še vedno vztrajamo, se trudimo in borimo za obstanek. Očitno je mladost res norost," razmišlja Uroš. Izpostavi še veliko težavo z zakupom zemlje. Kot pravi, imajo mladi kmetje premalo možnosti za zakup zemlje, ki je v lasti Sklada kmetijskih zemljišč. »Pred nami imajo vedno prednost velika podjetja, mladi z velikimi željami in vizijo pa do nje ne pridemo.« Kljub mnogim oviram Uroš ostaja optimist in prav ta optimizem mu pomaga na poti skozi krizo, v kateri tako kot večina drugih potrpežljivo čaka na njen razplet in dela po svojih najboljših močeh.  

Fri, 11. Nov 2022 at 08:30

388 ogledov

Težave v mlekarstvu in živilskem sektorju
V nebo vpijoči stroški prireje, suša, pomanjkanje krme, pomanjkanje (predragih) gnojil, obsežno opuščanje kmetij, zapiranje mlekarn in drugih predelovalcev ter zmanjšanje količine mleka – to je celotna vrsta težav v evropskem prostoru, ki so izrazite v mlekarstvu ter širšem živilskem sektorju.Zato Evropski odbor za mleko (EMB) poziva EU in njene države članice k izvajanju ukrepov, ki vključujejo naslednje:  - Omejitve cen energije za kmetije, kjer prirejajo mleko, predelovalce mleka in druge deležnike v verigi prireje mleka in živilskem sektorju. Rejci krav molznic in njihove družine se namreč težko soočajo z 'eksplozijo' stroškov, ki jo med drugim povzročajo predvsem špekulacije.- Finančna pomoč za aktivne kmetije in predelovalce za pomoč pri stroških energije. "Posamezni akterji v kmetijskem sektorju in vzdolž proizvodne verige hrane so odvisni od energije in proizvodnih vložkov, ki morajo biti na voljo po dostopnih cenah. Danes pa že obstaja postopen domino učinek in vsak člen v verigi potegne za seboj naslednjega," pravi Sieta van Keimpema, predsednica Evropskega odbora za mleko. "Naj vam navedem samo en primer izmed mnogih - trenutno običajnih v kmetijskem in živilskem sektorju: visoke cene plina povzročijo prekinitve proizvodnje gnojil, kar nato pomeni višje cene ter pomanjkanje gnojil in krme. To je dodatno veliko breme za kmete, ki se že tako ali tako soočajo z naraščajočimi lastnimi stroški energije in odkupnimi cenami, ki so še vedno prenizke. To jih potiska v zmanjšanje prireje, kar potem vpliva na predelovalce hrane, od katerih mnogi že zapirajo svoja vrata zaradi pomanjkanja surovine in lastnih višjih stroškov energije." Po mnenju drugih predstavnikov izvršnega odbora EMB nimamo opravka z manjšo krizo, ampak si trenutne razmere že zaslužijo, da jih imenujemo vojno dobičkarstvo. Treba jih je jemati zelo resno in na ravni EU sprejeti konstruktivne korake za njihovo rešitev. Zainteresirane strani v teh dejavnostih so že sprejele ukrepe, s katerimi bi lahko prinesle določeno olajšanje. Predvsem na kmetijah z molznicami, ki jih je kriza zadnjih let že pripeljala na rob in v sedanjih razmerah ne morejo nadaljevati s prirejo. Toda preprosto dovoliti, da pridelovalci in predelovalci izginejo, ni možnost, ker bo pridelava hrane v EU skrčena na nevarne ravni. "Imeti moramo dovolj hrane, da nahranimo prebivalstvo EU," poudarja podpredsednik EMB Kjartan Poulsen. "To pa pomeni, da je treba temelje pridelave/prireje podpreti z ustreznimi ukrepi." V širšem smislu pa je treba kmetijski sistem temeljito prenoviti, da bodo dejansko možne cene za pokritje stroškov, ki vključujejo pošteno plačilo pridelovalcem mleka. "Temeljna preusmeritev sistema k socialni vzdržnosti – zagotavljanje, da lahko rejci živijo od svojega dela – je edini način za dolgoročno zaščito stabilne proizvodne strukture in s tem prehranske suverenosti v EU," dodaja Poulsen.
Teme
nov hlev krave molznice LISASTA PASMA Kmetija Podkubovšek

Zadnji komentarji

Prijatelji

KMEČKI GLASAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

Sledenje genskim smernicam prinaša zavidljive rejske rezultate