Sledenje genskim smernicam prinaša zavidljive rejske rezultate

14 junija, 2022
0
0

Andrej Podkubovšek je po izobrazbi inženir kmetijstva, podpredsednik Zveze društev rejcev govedi lisaste pasme Slovenije in predsednik Komisije za odbiro in ocenjevanje bikov lisaste pasme. S tem znanjem in s pomočjo bogatih izkušenj lahko prepoznava najnovejše smernice v selekciji govedi lisaste pasme ter odbira najboljše plemenjake za zagotavljanje napredka v slovenski populaciji krav lisaste pasme. Tradicija kmetovanja je na njihovi kmetiji že dolga, intenzivneje pa so se z rejo visoko produktivnih krav molznic začeli ukvarjati leta 1999. Sledila so leta intenzivne selekcije in prvih nakupov krav lisaste pasme avstrijskega porekla, pred petimi leti pa je padla še odločitev za gradnjo novega hleva na nadomestni lokaciji, saj na trenutni hlev ni dopuščal širitve.

Tik pred prelomom tisočletja, ko so začenjali z intenzivnejšo rejo, pasemska usmeritev na kmetiji še ni bila prioriteta, pomembno je bilo le, da so bile krave usmerjene v prirejo mleka. Ker so jim nekateri strokovnjaki odsvetovali rejo črno-belih krav molznic, so se odločili za lisasto in ker pri nas niso našli dovolj kakovostnih živali, so se ponje odpravili v Avstrijo in iz tega tudi izhajali. Od tam so pripeljali že več kot 30 živali, sprva breje telice, ki so jih kupili na licitacijah, kasneje pa še prvesnice iz najboljših avstrijskih kmetij in v te nakupe vložili velike vsote denarja.

»Lani jeseni je bila povprečna cena za prvesnice v Avstriji 2000 evrov, trenutno pa je že višja in znaša 2300 evrov,« pojasni Andrej. »Leta 2018 smo se prijavili in uspešno tudi dobili razpis za gradnjo hleva, ter leto kasneje, sredi avgusta, začeli z gradnjo. Naslednje leto aprila pa smo vanj že vselili prve živali.«

Notranjost hleva Notranjost hleva

Ni trga za prvesnice in breje telice

Trenutno v 40 odstotkih uporabljajo seksirano seme genomskih in testiranih bikov iz tujine, s katerim osemenjujejo telice in boljše krave, za osemenjevanje drugih pa poleg tujega pogosteje uporabljajo tudi seme slovenskih plemenjakov, ki je povsem primerljiv in cenovno ugodnejši od uvoženega. »Uvožena doza klasičnega semena zanaša 16 do 17 evrov, cena za slovensko je med 5 in 6 evrov, za seksirano pa odštejemo med 39 do 45 evrov. Seme jemljemo pri dveh ponudnikih (OC pri KGZ Ptuj in GPZ).« Ker že dve leti intenzivno uporabljajo seksirano seme imajo med podmladkom večinoma le telice. V načrtu so imeli namreč tudi prodajo telic, vendar glede na trenutno ceno mesa pri kravah, raje izločijo kakšno starejšo kravo.

Realno stanje je namreč tako, da z izločeno kravo rejec v tem trenutku lahko bolje zasluži, kot pa s prodajo plemenske telice.

»Krave imajo že več kot tri mesece dobro ceno, pri simentalkah je to še dodatna prednost, saj imajo več mesa v primerjavi z drugimi pasmami. Trenutna odkupna cena konec maja je bila 4,15 evra za kg mesa (plus DDV). Če ima krava 450 kg mesa in zraven prišteješ še davek, je cena že 2000 evrov, telico pa na našem trgu težko prodaš za takšen znesek. Za prvesnice nimamo trga niti povpraševanja, saj vsaj rejec pričakuje, da jih prodajaš z neko napako ali zdravstveno težavo. Pri brejih telicah pa so rejci na splošno mnenja, da se prodajajo le slabše.«

Najboljša molznica v hlevu molze 60 litrov mleka na dan.

Preverjanje eksterierja kljub genotizaciji

Vse živali v hlevu so genotipizirane, vključno s prvesnicami. »Kljub temu pa pri slednjih preverjamo tudi zunanjost (eksterier). Ugotavljamo, da se določene stvari z genotipizacijo ujemajo, določene pa ne, kar pomeni, da vplivi okolja in kombinacije linij med biki in kravami niso znemarljive. Genotipizacija je zanesljiva le v 60 %, vendar kljub temu obstajajo velike razlike med genomskimi in testiranimi biki. Pri biku genomskega očeta je namreč genetski napredek hitrejši, pri testiranem pa gre za zanesljivejšo genetiko,« meni.

»Genotipizacija te usmeri, še vedno pa narava naredi svoje«. Pri izbiri bikov upošteva skupno plemensko vrednost in plemensko vrednost za vime in noge ter njihovo linijo. »Plemenjakov je sicer dovolj, vendar se velikokrat zgodi, da so naše najboljše krave v sorodu z najboljšimi plemenjaki, kar potem okrni izbiro. Tako sta trenutno dve naši najboljši molznici v hlevu po očetu Der Beste (iz linije Dax), on pa je hkrati tudi najboljši testiran bik z visokimi genomskimi plemenskimi vrednostmi za mlečnost in dobro vsebnost maščob v mleku pri potomkah ter nakazuje večji okvir in odlične lastnosti vimena.«

Andrej ugotavlja, da rejci v Sloveniji pogrešajo intenzivnejše sodelovanje s selekcionerji po vzoru Avstrije, kjer so strokovne službe bolj vpete v delo na kmetijah. »Vsak tamkajšnji selekcioner kmetije obišče večkrat na leto, pozna vsako kravo in spremlja dogajanje v hlevu. In prav tu zelo pogrešamo naše selekcionerje zavodov, ki le redko obiščejo celo naše najnaprednejše kmetije. Kar se tiče genomike so Avstrijci vsaj pet let pred nami, ta časovni zamik pa je viden tudi v praksi. Kljub vsemu pa je pri nas zaznaven napredek pri lisasti pasmi, predvsem na račun uvoženih živali, zarodkov in čedalje bolj vestnega dela rejcev. 

Molzišče boumatic 2×10 sistem swing-over

Hlev ima dimenzije 47 x 33 metrov in prostora za 60 krav molznic ter 50 glav mlade žival. Je na sistem rešetkastih tal, spodaj je podkleten z greznicami z 2000 m³ prostornine. Rešetke z električnim čistilcem čistijo dvakrat na dan, ko so krave v čakališču. Ležalni boksi pri kravah molznicah so globoki, nastiljajo pa jih z nastiljem iz slame. »Vsake tri tedne nastilj zmešamo iz 300 do 400 kg slame, 500 do 600 l vode in 500 kg apnenca. Nastilj popravljamo vsak dan, dodatno pa nastiljamo z žagovino in apnencem. Na zadnjem delu so boksi globoki 25 cm, kar kravam preprečuje izpodrivanje nastilja.« Krave so zelo čiste, ležalni boksi pa jim nudijo najboljše možno udobje. Pri telicah so ležalni boksi pokriti z gumo. V hlevu je tudi porodnišnica in prostor za krave po telitvi ali bolne krave.

Molzejo v molzišču boumatic 2×10 sistem swing-over, podjetja Agrorobomar, kar pomeni, da se vsaka molzna enota uporablja na obeh straneh molznega prostora. Molzna enota se preprosto zasuče z ene strani na drugo z vrtljivim elementom. Molzišče je veliko in ima še možnost razširitve na 2×14, če bo potrebno. V lanskem letu je bilo to molzišče prvo zmontirano v Sloveniji. »O robotu za molžo nismo razmišljali, saj je bilo najpomembnejše, da se s hlevom čim prej preselimo iz strnjenega naselja, njegov nakup pa bi skupne stroške povečal za vsaj 50. do 60.000 evrov.« Z molziščem so zelo zadovoljni, Andrej pa celo pravi, da mu molža predstavlja sprostitev. Večinoma molze on, če je potrebno pa ga zamenja brat Matjaž. »Trenutno molzemo 39 krav, molža traja pol ure, potem pa sledi še čiščenje, zato cel postopek traja eno uro.«

Krmni obrok za molznice je sestavljen iz 60 % travne in 40 % koruzne silaže (koritasti sendvič silosi), pol kg slame, dodajajo pa še 4 kg koruznega šrota, 6 kg pivskih tropin ter repične tropine, kar zadošča za mlečnost 29 litrov. Kravam, ki presegajo to mlečnost pa zdaj še ročno na jaslih dodajajo močna krmila. »V čredi imamo 50 % prvesnic, ki so se proti koncu laktacije začele preveč rediti, zato smo močno krmo najboljšim kravam začeli raje ročno polagati. Jeseni, ko bodo prvesnice v presušitvi ali novi laktaciji pa bo krmni obrok enoten za vse. Osnovni obrok pridelamo sami, dokupimo pa vitamine, močno krmo ter pivske tropine. Vsa krma je brez GSO, saj mleko preko KGZ Slovenske konjice oddajajo v Mlekarno Celeia.

13 potencialnih in potrjenih bikovskih mater

Dnevno namolzejo 1200 litrov mleka, od tega napojijo še 11 teličkov, približno 1000 litrov, z vsebnostmi okoli 4,20 % maščobe in 3,50 % beljakovin, pa ga oddajo v mlekarno.

»Z odkupno ceno mleka nismo najbolj zadovoljni. Pred letom dni, ko je bilo mleko plačano po 33 centov za liter, nam je ostalo več, kot danes pri več kot 40 centih neto.« Lani so dosegli povprečno mlečnost 9300 litrov, tudi letos pa glede na delež prvesnic v čredi, pričakujejo mlečnost nad 9.000. Dolgoročni cilj je okoli 10.000 litrov, z dobrimi vsebnostmi in plodnostjo. Telice osemenjujejo mesec ali dva kasneje, da ustvarijo večji okvir, dosežejo večjo konzumacijo in so ob prodaji težje. Andrej je zagovornik napajanja teličkov s kravjim mlekom in ne mlečnim nadomestkom.

»Pri odbiri bikov vidimo, da enoletni bikci, ki so pili mleko v prahu zaostajajo v rasti vsaj za en do dva meseca, glede na vrstnike napajane s kravjim mlekom.«

V čredi je 13 potencialnih in potrjenih bikovskih mater, vsi njihovi potomci pa so genotipizirani in prodani v osemenjevalni center Murska Sobota. Zaradi uporabe seksiranega semena imajo bikcev sicer manj, z njihove kmetije pa izhajajo štirje dobro uveljavljeni plemenski biki: Mansi, ki je bil med prvimi genomsko testiran, Daksi, Motvoz in Veter. »Mansijeve hčere so trenutno že v tretji laktaciji in zelo dobro molzejo, težava pa je, da je bik hitro izgubil seme. Podobno se je zgodilo z Daksijem in Motvozem, za Vetra pa nimam podatka.« Bikci namenjeni za osemenjevalni center predstavljajo določeno dodano vrednost. Tri do štiri mesece stare tja običajno prodajo za 800 do 1000 evrov, glede višje cene pa se trenutno še pogajajo. Glede na to, da bo bikec najverjetneje plemenjak, trenutna odkupna cena namreč ni prav visoka.

 

»Pred leti smo v genetiko vlagali velike vsote denarja, ta naložba pa se danes že obrestuje.«

Kmetje opuščajo ali zmanjšujejo prirejo

Pri uhlevitvi so imeli nekaj težav s parklji, z uvozom živali iz tujine pa so si v hlev pripeljali digitalni dermatitis, ki so ga danes tudi s pomočjo avstrijskega strokovnjaka, že pozdravili, znebili pa so se tudi trihotofije, ki se je kasneje pojavila.  Ker ima hlev izredno vetrovno lego, za zdaj zadošča naravna ventilacija. Veter je celo tako močan, da jim suši krmo in rešetke, kar pomeni, da jih morajo večkrat polivati, da jih sploh lahko očistijo. »Če bo naravna ventilacija dovolj tudi za letošnje poletje, pa se bodo še prepričali, saj imajo letos v hlevu več živine kot lani.

Andrej pojasni, da je na njihovem območju letos veliko kmetij prenehalo ali vsaj zmanjšalo prirejo mleka, zato so pridobili 10 hektarov kmetijskih površin, trenutno obdelujejo 39 ha zemlje in 7 ha gozda. Od tega je 7 ha lastne zemlje, ostalo najemajo, tudi letos pa računajo na prodajo presežka koruze za silažo, ki jo pridelujejo na 15 hektarov, zanjo pa je med rejci veliko zanimanje.

Širitve kmetije ne načrtujejo, na morebitnih dodatnih zemljiščih pa nameravajo pridelovali beljakovinsko krmo. »Intenzivneje se bomo morali posvetiti analizi tal, tudi tisti, ki jo imamo v najemu in povsem optimizirati pridelavo ter zmanjšati stroške,« razmišlja in doda, da so v začetni fazi pogovorov za sončno elektrarno, ki bo služila vsaj za samooskrbo z elektriko.

Naložba v hlev z vso dokumentacijo je znašala nekaj čez 650.000 evrov (plus davek), od tega je bila polovica nepovratnih evropskih sredstev, nekaj lastnega denarja in dolgoročni kredit. »Čaka nas če naložba v dvorišče in nadstrešek za igluje za teličke ter manjše skladišče.«

»Naš rejski cilj je 50 krav molznic, s hlevskim povprečjem okoli 10.000 litrov mleka. Želimo si dolgožive živali, z dobro plodnostjo ter visokimi genomskimi vrednostmi.«

Andrej sklene, da je razvoj kmetije, normalen pojav. V to vlagajo veliko energije, stremijo k doseganju rejskih ciljev ter svoje živali, ki so velikega okvirja, korektnih nog ter odličnega vimena, uspešno predstavljajo na razstavah.