Med posameznimi pasmami pri nas ima sicer najmanjši delež, a je trend rasti v zadnjem desetletnem obdobju zelo velik. »Letno se nam na novo pridruži tudi po 30 in več rejcev,« pove Anton Jamnik, predsednik Rejskega Društva CIKA, in doda, da je v društvu trenutno povezanih več kot 400 članov. Med njimi je resda veliko starejših rejcev, vendar pa ne manjkajo niti mladi, ki jih zanima reja te nezahtevne in naše edine avtohtone pasme goveda. V rejskem programu te pasme je zapisano, da je kombinirana s poudarkom na mlečnosti.

Danes večina rejcev cikasto govedo redi kot dojilje za prirejo telet za zakol, so pa tudi uspešne kmetije z molznicami cikaste pasme, ki se ukvarjajo s predelavo tega mleka v mlečne izdelke.

Namen pridobivanja znanja o ocenjevanju živali je predvsem ta, da se bodo rejci pred nakupom živali lažje osredotočili na napake in kupili žival brez nezaželenih barvnih znakov. Cike z nezaželenimi barvnimi znaki se namreč avtomatično uvrstijo v nižji del rodovniške knjige, poleg tega pa tudi biki takih mater niso primerni za pleme, saj lahko te neželene lastnosti prenašajo na svoje potomstvo. Osvojeno znanje na delavnici za rejce cik zato lahko služi pri kupovanju in izbiri živali na razstavah, poleg tega pa je žival brez nezaželenih napak lahko prodana za višjo ceno.

Matjaž Hribar, strokovni vodja in tajnik Društva CIKA je predstavil sklope ocenjevanj določenih lastnosti, ki pogojujejo avtohtonost in telesne oblike, ki se nekoliko razlikujejo glede na druge pasme, ocene vimena ter oceno omišičenosti in kondicije živali po novem rejskem programu.

PRILAGOJENA SKROMNOSTI

Ocenjevanje in odbira čistopasemskih plemenskih živali cikaste pasme sta potekali na živalih lastnika Vida Pirša, ki svojo čredo cik pase na planini Lipovec. Matjaž Hribar je sprva teoretično pojasnil vrednosti in opisovane lastnosti v rejskem cilju za plemenske krave in bike cikaste pasme. Preden pa so se zbrani rejci tudi praktično lotili ocenjevanja živali, je strokovni tajnik nekaj besed namenil tudi merjenju in opisovanju živali, kjer ima vsaka posamezna lastnost točno določeno najbolj zaželeno vrednost.

Tako je rejce podučil o opisovanju plemenitosti glave, izraženosti oči, debeline in dolžine rogov, dolžini in nagubanosti ter debelini kože na vratu, izraženosti podgrline, pigmentaciji plašča, izraženosti hrbtne lise in izraženosti pasu na stegnih. Po zabeležki napak barvnih znakov je opisal še telesne oblike, ki pomembno vplivajo na življenje živali v naravi. Med njimi so hrbet, ki mora biti raven, nagib križa, kot in izraženost skočnega sklepa, biclji in parklji (višina pete). Vse odkrite napake pri telesnih oblikah negativno vplivajo na dolgoživost, prirejo in uporabnost živali.

Osnovni rejski cilj ohranjanja avtohtonih pasem domačih živali je njihovo

ohranjanje v izvornem tipu.

Pri opisovanju vimena se vključujejo le lastnosti, ki v največji meri vplivajo na njegovo funkcionalnost (vime pod trebuhom, pripetost gobina, globina centralne vezi, debelina in dolžina seskov ter čistost vimena), živali pa se ne izločujejo zaradi prisotnosti paseskov ali medsedkov na vimenu.

Pri ocenjevanju omišičenosti se ocenjujejo zunanja linija stegna pri pregledu od zadaj, pri kondiciji pa živali ocenjujejo s strani v predelu podaljškov ledvenih vretenc, križa in kolka ter zadaj v predelu sedničnih kosti. »Kondicija živali je nova ocena in se ocenjuje samo pri kravah, s čimer testiramo, kako je obremenjena s stanjem v svoji laktaciji. Kondicija je namreč trenutno stanje živeli. V presušeni dobi je debelejša, v dobi mlečnosti pa običajno shujša. Ker je cika skromna, tudi, če nima dovolj krme, počasneje izgublja kondicijo kot druge intenzivnejše pasme,« je pojasnil Hribar. Ustrezna kondicija povzroča dobro plodnost živali in normalen potek telitve, idealna ocena je pet.

Hribar poudari, da so strokovnjaki po genotipizaciji slovenskih plemenskih bikov odkrili, da se je pri ciki pojavila genska napaka, izbuljenost oči, ki je vključena v nov rejski program in jo po novem tudi spremljajo. Deduje se zgolj po materini liniji (z matere na hčere).

CIKA Z VEČJIM OBSEGOM PRSI OD LISASTE PASME

Pri merjenju in ocenjevanju je mora biti žival sproščena. Če živali niso umirjene, so namreč mere lahko zelo različne. Cikasta pasma je znana po tem, da so živali precej dolge – dolžina se meri od vihra do konca sedne kosti. Obseg prsi pa lahko nakazuje tudi težo živali. Zanimivost pri cikasti pasmi je, da ima glede na svojo višino velikokrat večji obseg prsi od lisaste pasme. Ta pojav je najbolj zaznaven na srednjem koroškem območju. Cika je torej nižja, visoka 130 ali 125 centimetrov, njen prsni obseg pa lahko meri tudi krepko čez 190 centimetrov, kar je odraz obilnega krmljenja. Njena lastnost je sicer prilagojenost na skromno krmo, vendar kondicijsko zaradi tega ne izgublja, če pa je izdatnejše krmljena, pa lahko postane zelo »polna«, seveda tudi s težnjo k zamaščenosti.

Lepo izražene oči, kratka in plemenita glava, dolg vrat brez podgrline, tanki in kratki rogovi, lahka in nižja žival – vse to so avtohtone lastnosti, ki ciki omogočajo življenje na visokogorskih pašnikih.

Za cikasto govedo je značilna relativno velika mlečnost (glede na telesno maso), velika konzumacijska sposobnost, zelo dobra konverzija, odlične pašne lastnosti in odlična konstitucija.

Pri plemenskih bikih cikaste pasme bodo v prihodnje še intenzivneje iskali tiste z BB kapa kazeinom in A2A2 beta kazeinom. »Od 60 bikov vsako leto izberemo deset najboljših, jih genotiziramo in namenimo za osemenjevalne centre. Po genotipizaciji ostane mogoče šest primernih, vmes so še vedno kakšni sami s sabo v sorodu (inbridirani) ali pa vsebujejo primesi druge pasme, zato so nato dva ali trije primerni oz. najboljši za osemenjevalne centre,« pojasnjuje odbiro plemenjakov cikaste pasme strokovni tajnik. Z genotipizacijo potrdijo, da biki nimajo primesi drugih pasem. Teoretičnim vsebinam je sledilo praktično ocenjevanje krav, prvesnic in plemenskega bika, sodelujoči pa so pozneje s strokovnim tajnikom ocene tudi skupaj preverili.