Z drugačnostjo do uspeha

31 maja, 2022
0
0

Pristni, mladi in inovativni par, ki ju preveva pozitivna energija, odlikujejo pa delavnost, skromnost in prizadevnost, se nedvomno lahko pohvali z odličnimi mlečnimi izdelki. Med njimi izstopata na Dobrotah slovenskih kmetij z zlatim priznanjem že trikrat nagrajena Domača mocarela in njuna najbolj prodajana sadna skutka, imenovana Frutka. Eva in Matevž dokazujeta, da z butično prodajo vrhunskih mlečnih izdelkov lahko dosežeš veliko dodano vrednost na kmetiji, usmerjeni v prirejo mleka. Uspeha in napredka pa ni brez sodelovanja in dopolnjevanja tako v hlevu in v sirarni, kot tudi v prostem času, priznata Eva in Matevž, ki sta medsebojno tako usklajena, da si v pogovoru večkrat dopolnjujeta celo stavke.

Matevž odlično sodeluje tudi s svojima staršema Pavletom in Meto. »Matevžu povsem zaupata in mu puščata proste roke, saj sta ga že zdavnaj prepoznala kot resnega in marljivega,« pove Eva in doda, da je Matevž že pri 18 letih zaradi družinskih dogodkov začel trdo delati na domači kmetiji. »Jaz nisem s kmetije in nisem ravno ‘ta pridna’,« nas nasmeje Eva. »Vsega me je naučil in navadil Matevž, za kar sem mu izredno hvaležna,« pove Eva, ki je praktično že tik pred tem, da postane zdravnica – pediatrinja.

ZAČETKI Z MOCARELO

Za predelavo sta se opogumila pred tremi leti, po intenzivnejši usmeritvi v prirejo mleka in opustitvi poljedelstva, natančneje pridelave krompirja. »Z Evo sva se predelave mleka lotila predvsem zaradi dodane vrednosti,« pove Matevž, Eva pa ga dopolni, da sta s prvim korakom odlašala dobrega pol leta in zbirala pravi pogum. »Začela pa sva kar z mocarelo, za katero sva na Dobrotah slovenskih kmetij že trikrat zapored prejela zlato priznanje, je pa res, da sva se z njo dolgo mučila,« priznata. Eva namreč stremi k popolnosti pri enih zadevah, Matevž pa pri drugih, tako da je preteklo kar nekaj časa, preden sta ocenila, da je mocarela zrela za pokušino. Ker v Sloveniji ni veliko ljudi, ki mleko predelujejo v mocarelo, nista imela veliko možnosti za učenje, še manj pa za primerjavo. »Da sva osvojila to znanje, sva šla nekajkrat v tujino, prebrala veliko literature, brskala po internetu in na spletu gledala Italijane, od katerih sva se učila tudi gibov pri oblikovanju kroglic, zraven pa sva z izdelavo sama poskušala v sirarni,« se spominjata začetkov. »Velikokrat so se najini poskusi ponesrečili, nekajkrat sva se vmes tudi sporekla, a že kmalu prišla do odličnega končnega rezultata,« se spominjata. »Kadar sva skupaj pri predelavi, je tako zabavno. Malo se skregava, hitro pobotava in načrtujeva najine prihodnje korake,« dodaja Eva.

Nastajanje mocarele Nastajanje mocarele

In zakaj ravno mocarela? »Pri nas doma smo v solato vedno dodajali mocarelo, zato je Matevža zanimalo, če jo lahko kupi na kakšni slovenski kmetiji, pa je hitro ugotovil, da ne,« strni Eva. »Zato sva šla v predelavo mleka v drugačen izdelek – takšen, s katerim trg ni preplavljen, že na začetku pa sva uvedla stekleno in povratno embalažo. Vedno namreč stremiva k predelavi mleka v izdelke, ki so drugačni in od drugih odstopajo v največji možni meri.«

 

USPEŠNA PRODAJA NA DOMU

»Že od samega začetka najine poti pa se zavedava, da ne želiva veleprodaje v trgovskih centrih, če to ne bo potrebno,« pove Matevž. »Trenutno nama je uspelo prav z butično prodajo, pomembno pa se mi zdi, da se zraven predstavlja cela kmetija,« dodaja Eva, ki opaža, da je ljudem to zelo všeč. »Posebno jim je všeč prav Matevž, on je vsem simpatičen,« z nasmehom pojasnjuje, »ker je tako pristen, odkrit in ne igra nekoga, ki to ni.«

Kot odlična zamisel se je izkazala tudi domača trgovinica, ki je odprta od ponedeljka do sobote od 9. do 18. ure, če pa v trenutku obiska v trgovinici ni nikogar, pa stranka le pozvoni ali pokliče, pa se v njej hitro pojavi kdo od domačih. »Nisem si mislil, da bomo imeli doma tako dobro prodajo,« priznava Matevž. Mlečne izdelke sicer prodajata še v drugih butičnih trgovinah, kot je na primer Zlata ptička v Kamniku, in lokalnih zadrugah. »Kmetijska zadruga Medvode in Loška zadruga – trgovina Trata sta bili prvi zadrugi, ki sta začeli sodelovati z nama in v katerih so se najini izdelki dobro ‘prijeli’, posebno uspešna je prodaja v Trati,« pove Eva, ki ima zelo rada opravka s strankami na kmetiji. »Tisti, ki pridejo, pa običajno postanejo tudi naše stalne stranke.«

Na začetku ju je zaradi steklene povratne embalaže malo skrbelo, saj nista bila prepričana, kako bo zadeva delovala. »Bova dobila nazaj kakšen kozarček in v kakšnem stanju bo?« Matevž pravi, da je s povratno embalažo sicer precej več dela, pa tudi stroška zaradi pranja. »Vendar pa gre za dolgoročno naložbo, strankam je všeč, pa tudi okolju je prijazno. Vedno bolj pa ljudje ugotavljajo, da je okus izdelkov iz steklene embalaže drugačen – boljši.« Povesta, da se več kot 80 % embalaže vrne, kar dokazuje, da so stranke stalne, skrbijo pa tudi za čistočo kozarčkov in razen redkih izjem vračajo čiste kozarčke.

Matevž v sirarni Matevž v sirarni

MOCARELA IN FRUTKA NAJBOLJ PREPOZNAVNA IZDELKA

Simpatična Eva obiskovalcem kmetije rada razkaže dogajanje in delo na kmetiji, Matevž pa z veseljem koga še kaj dodatno nauči.

Frutka – sadna skutka je produkt Evine sladkosnednosti, nam razkrije. »Frutka, mocarela in sir Rihtar so prav gotovo naši najbolj prepoznavni izdelki in se zelo dobro prodajajo,« priznata.

Na kmetiji v mlečne izdelke predelajo le10 % od dobrih 2000 litrov namolzenega mleka na dan, ostalo količino pa prodajo preko Loške zadruge v mlekarno. »Tako, da rezerva še obstaja, čeprav v sirarni že zdaj kombiniramo z delovno silo.« V osnovi je v predelavi Matevževa mama, ki vedno vskoči in pomaga, Eva je bolj »leteča«, kot pravi zase, imajo pa še pomoč dveh deklet, saj je predelava delovno zelo intenzivna. »Eva ima zraven še službo, jaz in oče pa tudi ne smeva pustiti, da v hlevu stvari uidejo iz rok. Trenutno nam vse uspeva prav zaradi dobre pomoči, ki jo je dandanes težko najti,« pojasnjuje Matevž in doda, da delo pri njih zahteva veliko prilagajanja, saj se njegov obseg ves čas spreminja.

»Če si na neki točki ne najdeš pomoči, začneta padati kakovost in produktivnost. Če pa tega ni, potem nič nima smisla.«

V hlevu mora vse delovati, sicer mleko ne bo kakovostno, s tem pa ne bodo dobri niti izdelki. »Pri mocareli se še posebno pozna, saj mora biti mleko kakovostno z veliko maščobe, da uspe.«

V RANEM JUTRU NA DELU V SIRARNI

V hlevu je čreda črno-bele pasme, nekaj križank z lisasto pasmo in ena Evina jerseyka. Matevž pa veliko pozornost namenja ustrezni izbiti plemenskih bikov in prehrani molznic. Posveča se dolgoživosti, dobri vsebnosti v mleku, funkcionalnosti in prehrani ter zmerni količini mleka. »Sam sem ubral srednjo pot, hlevsko povprečje črede zato znaša 10.000 litrov mleka. Polovica krav tako molze po 30 litrov na dan, so pa tudi odstopanja navzgor pri kravah, ki imajo po 50 do 60 litrov na dan, in navzdol pri tistih z 20 litri. Z mlečnostjo torej ne pretiravamo.« Mleko trenutno vsebuje 4,3 % maščob in 3,6 % beljakovin, glede na letni čas pa vsebnosti že rahlo padajo.

»Črno-bela pasma res ne velja za najbolj optimalno izbiro pasme pri predelavi mleka, vendar smo že pred desetletjem lisasto pasmo zamenjali za črno-belo, saj smo se usmerili v intenzivno prirejo mleka. Zdaj, ko smo v predelavi, pa skrbno izbiramo plemenske bike za posamezne krave, uporabljamo pa tako klasično kot seksirano seme in vztrajamo pri čisti pasmi,« pojasni Matevž. Molzejo 60 krav, vse živine skupaj pa imajo v hlevu 120 glav. Krave molzejo več kot dve uri v molzišču 2×3 avtotandem. Molze Meta, zjutraj ji pomaga tudi mož Pavle, saj je Matevž ob pol štirih običajno že v predelavi ali pa pri mladi živini in gre pozneje v hlev k molznicam.

 

KO DELO IN REZULTATI OSREČUJEJO

Čreda je dovolj velika, zato je ne bodo več širili, raje bodo čredo zmanjšali in še več mleka predelali. »Povečanje ne pelje nikamor in nima velikega smisla, vsaj jaz ga ne vidim,« razmišlja Matevž.

Komponente za krmni obrok pridelajo sami, vsako leto pa dokupijo še kakšen hektar koruze in beljakovinska in izravnalna krmila za v krmilni avtomat. »Trave in žita imamo svoje, sejemo pa tudi lucerno. Brez dokupa ne gre, vendar bomo, če bodo podražitve vztrajale, čredo raje zmanjšali in jim s tem dali več prostora ter še izboljšali njihovo počutje. S tem bo manj težav in obiskov veterinarja, skratka manj slabih situacij.«

Hlev, v katerem so krave proste, je zračen in svetel ter vhlevljen dobrih deset let. Mlada živina je v predelanem starem hlevu, ves čas pa se trudijo obnavljati in prenavljati ter delo čim bolj poenostaviti. »Želim si namreč, da bi delo v hlevu lahko enostavneje obvladovala dva človeka v čim krajšem času. Zato razmišljamo tudi o robotu za molžo, saj je hlev dovolj prostoren. Vendar vse ob svojem času, saj dogodkov ne želimo prehitevati. Ko se bodo razmere na trgu umirile, pa bomo to naložbo verjetno izpeljali tudi zaradi načina življenja in razbremenitve.«

»Včasih avtomatizacija določenega delavnega procesa prispeva veliko časa, ki ga lahko koristneje porabiš kje drugje,« je prepričana Eva.

Letos so še ujeli pravi trenutek in na hlev namestili sončne celice ter tako postali samooskrbni z elektriko. »To je prav gotovo ena od boljših odločitev, saj je na kmetiji porabimo ogromno,« pove Eva in omeni, da gredo tudi pri predelavi v smer sklenjenega kroga. »S sončno energijo pokrijemo elektriko, s pečjo na sekance pa nameravava dogrevati sirarske kotle. Nov kotel, ki je v načrtu, bo imel sklenjen sistem za hlajenje, da bomo ustvarili čim manj odpadne vode,« pojasnjujeta z nasmehom na obrazu, ki razkrije njuno srečo.

Srečna sta, ker se zavedata, kaj vse sta uspela narediti v kratkem času, predvsem pa tudi zato, ker skupaj ustvarjata prepoznavno zgodbo in sta del nečesa dobrega in pristnega. »V dvoje je vse lepše,« rada reče Eva, zadovoljna s tem, kar sta ustvarila in kar še bosta. Prav kmalu pa bo sreča še večja, saj ju bo razveselil njun prvi otrok, ki ga prav vsi že z nestrpnostjo in velikim veseljem pričakujejo.