Povečanje stroškov v prireji mleka dosega zaskrbljujoče razsežnosti in ogroža preživetje rejcev ter s tem prirejo mleka v Evropi. Čeprav so cene mleka v zadnjih mesecih naraščale, ta povišanja ne sledijo izjemni rasti stroškov gnojil, krme in energije. Ta cenovna kompenzacija pa je nujno potrebna in to tudi jasno zahteva  Evropski odbor za mleko (EMB).

V Nemčiji so glavne mlekarne v Severnem Porenju-Vestfaliji rejcem krav molznic že februarja plačale 44 centov za kilogram mleka. Čeprav to zvišanje cene še zdaleč ni bilo dovolj, da bi nadomestilo povišanje stroškov za 10 centov (v primerjavi z obračunskim letom 2020/2021), kot ga je izračunala kmetijska zbornica Severnega Porenja-Vestfalije, ki določa skupne stroške prireje v višini 53 centov/kg mleka. Kot pravijo na kmetijski zbornici, »v tem primeru obračunsko zvišanje stroškov v celoti izniči dvig cene mleka.« In stroški, ki jih imajo rejci, še naprej naraščajo. Tako je na primer cena beljakovinske krme iz ogrščice aprila že presegla 500 evrov na tono.

Na Portugalskem so za april 2022 poročali o povišanju cen za 62 odstotkov za dizelsko gorivo, 77 odstotkov za koruzo in 140 odstotkov za dušikova gnojila v primerjavi z aprilom 2021.

Tudi na Norveškem so se cene gnojil močno zvišale in so se v primerjavi z letom 2020 več kot podvojile. Cene električne energije so se v zadnjih dveh letih dejansko več kot potrojile.

V Franciji so se stroški energije v enem letu povečali za približno 30 odstotkov, stroški gnojil pa za več kot 80 odstotkov (primerjava februar 2021/2022).

Poročila iz držav, kot sta Italija in Nizozemska, navajajo, da je zaradi rasti cen krme vse več rejcev prisiljenih krave molznice pošiljati v zakol. Nedavni izračun za vzorčno kmetijo z 200 kravami molznicami v italijanski regiji Lombardija, razkriva dodatne stroške v višini približno 13 centov na liter mleka v primerjavi s prejšnjim letom.

»Ta neverjetno napeta situacija trenutno sili številne evropske kmete v obup,« pravi predsednica EMB Sieta van Keimpema. Po mnenju člana izvršnega odbora EMB Elmarja Hannena, je treba nemudoma ukrepati.

»Poleg tega je izguba velikega števila kmetov najslabša stvar, kar se nam lahko zgodi v Evropi. Od tega si ne bo mogoče opomoči, nedvomno pa bo povzročilo težave pri pridelavi hrane v Evropi.

Nadalje pravi, da se kmetijski sektor brez teh uspešnih kmetij v prihodnje ne bo mogel razvijati v želeni okolju prijazni smeri. Zato EMB poziva vse odločevalce, naj nemudoma ukrepajo.

Kaj se mora zgoditi ZDAJ za stabilno in trajnostno proizvodnjo mleka?

1. Stroške je treba pokriti s cenami.

EMB zato izrecno poziva odkupovalce in predelovalce, naj odigrajo svojo vlogo pri soočanju s temi stroški, ko gre za mleko.

2. Socialno trajnost v SKP in zeleni dogovor je treba nemudoma implementirati in začeti izvajati.

Brez rentabilnih kmetij ne bo prehranske varnosti niti uspešnega prehoda na okoljsko trajnost. Zato mora EU v svojih strategijah in uredbah socialno vzdržnost postaviti kot nujno prednostno nalogo.

3. Trg mora prispevati k preoblikovanju kmetijskega sektorja.

Cilj morajo biti cene, ki nudijo popolno kritje stroškov – vključno z vsemi stroški trajnosti. Da bi to omogočili, mora trg prispevati k trajnostni preobrazbi v kmetijski dejavnosti. Odločevalci morajo za to vzpostaviti potrebna orodja. Če bodo nadaljevali z običajnim delovanjem, bo nemogoče zavirati stalno upadanje števila kmetov in ta trend se bo le še pospeševal.

4. Organizacije kmetov morajo biti učinkovitejše.

Organizacije, ki se pogajajo o pogodbah in cenah s predelovalci v imenu kmetov, morajo biti ustanovljene v mlekarnah po vsej EU in imeti zadostno pogajalsko moč. Kot pojasnjuje Boris Gondouin, član izvršnega odbora EMB iz Francije, so edina možnost organizacije rejcev s pravo horizontalno strukturo, ki niso vezane na zgolj eno samo mlekarno. »Tako bodo imeli potrebno tržno moč za enakopravno pogajanje s predelovalci le, če se bodo lahko pogajali z več mlekarnami hkrati.« Še naprej poudarja, da je nujno, da so kmetje iz zadrug zastopani v teh organizacijah rejcev. »Veliko kmetov je včlanjenih v zadruge in tudi za te rejce se je treba pogajati o cenah, ki pokrijejo stroške,« pravi Gondouin.

5. Za uvožene kmetijske proizvode se morajo uporabljati »zrcalni« ukrepi

EMB se zavzema za to, da za uvožene kmetijske proizvode veljajo »zrcalni« ukrepi – zdravstveni in okoljski standardi. To pomeni, da se kmetijski proizvodi, ki ne ustrezajo evropskim standardom, ne uvažajo v Evropo. Cilj je zagotoviti, da imajo potrošniki v EU vedno na voljo zdravo in trajnostno pridelano hrano. Poleg tega bi s tem preprečili, da bi lokalne evropske proizvode, ki so zaradi lokalnih standardov dražji za pridelavo, nadomestil „poceni“ uvoz.