Obljubljena pomoč za prilagajanje na prihajajoče spremembe

3 maja, 2022
0
0

Državni sekretar je med drugim komentiral nedavno prejete pripombe Evropske komisije (EK) na oddani strateški načrt SKP 2023–2027, pri čemer je izpostavil, da nam EK med drugim očita premajhno okoljsko ambicioznost ter premalo denarja za prenos znanja. Izpostavil je tudi, da bodo pomembne naložbe, kot je izgradnja novega hleva, v novi SKP drugače obravnavane. »Neuspešnost na razpisu lahko pomeni, da kmetija nikoli ne bo šla v izgradnjo novega hleva in s tem ne bo napredovala, čeprav si to zasluži in tudi potrebuje,« je povedal.

Kot pravi, bodo do junija strateški načrti skupne kmetijske politike zaključeni in odobreni posameznim državam. Irgolič uvodoma izpostavi nedavna izplačila za energetsko pomoč ter doda, da je Evropska komisija v zadnjem mesecu sprejela še nekaj določenih sklepov. »Komisija dovoljuje izjeme glede pridelave za hrano in krme na površinah pod praho. To pomeni, da se lahko tudi na prahi ali drugje prideluje kmetijske rastline, EK pa dovoljuje tudi uporabo fitofarmacevtskih sredstev in mineralnih gnojil. Ne dovoljuje pa preoravanja travnikov na območjih občutljivega trajnega travinja in pri tem verjetno ne bo popustila.«

KAKO JE S PREPOVEDJO REJE PRIVEZANIH KRAV?

Sproščena je bila tudi krizna rezerva na ravni EU v višini 500 milijonov evrov, za Slovenijo to predstavlja 1,7 milijona evrov, s tem da država lahko doda do 200 % lastnih sredstev. »Če bo naša država to storila, vam v tem trenutku težko povem, saj bodo o tem odločali tisti, ki bodo v prihodnje vodili državo,« je povedal Irgolič, ki pravi, da ta denarna podpora ne bo razpršena, ampak usmerjena v določene kmetijske dejavnosti.

»Glede na to, da je dejavnost prireje mleka trenutno v največjih težavah, bo nedvomno deležna te pomoči.« EK bo torej ukrepe usmerila v dejavnosti in kmete, ki jih je kriza najbolj prizadela, ob tem pa dodaja, da bodo imeli prednost pri podpori kmetje, ki se ukvarjajo s trajnostnimi praksami. Komisija bo za reševanje morebitnih izzivov z denarnim tokom to jesen državam članicam omogočila, da kmetom od 16. oktobra 2022 izplačujejo višje ravni predplačil za neposredna plačila ter ukrepov za razvoj podeželja na površino in žival.

Zbrane rejce je zanimalo, kdaj v bližnji prihodnosti jih čaka prepoved reje privezanih krav, glede na to, da govorice o tem postajajo vse glasnejše. »Evropska iniciativa je glede te problematike zelo močna,« pravi Irgolič in nadaljuje: »Vendar pa Evropska komisija trenutno prepoveduje uporabo zgolj kletk. Pri govedoreji o tem še ni govora, res pa je, da se bo ta prepoved v prihodnosti nedvomno zgodila. Običajno so trgovine tiste, ki začnejo z uvajanjem teh sprememb. Ko torej ne bodo več želele prodajati mleka krav, ki so v hlevu privezane, se bo pojavila težava. Zato že strateški načrt SKP vsebuje pomoč za prilagajanje na prihajajoče spremembe. Kmetijsko ministrstvo namreč zagotovo ne bo financiralo izgradnje novih hlevov s privezanimi kravami. To bi namreč pomenilo, da bi kmeta z nepovratnimi sredstvi dobesedno uničili, saj bodo prilagoditve čez čas nujne. Čeprav odločitev o tem na ravni EU še ni sprejeta, moramo o tem začeti vsaj intenzivneje razmišljati.«

UVEDBA PAVŠALNE VREDNOSTI ZA STOJIŠČE

Državni sekretar pove, da bodo razpisi, ki so trenutno v teku (4.1 in 4.2), podaljšani do konca junija 2022. »V njih bodo priznane tudi nove vrednosti glede gradnje. Z izračuni nam pomaga Kmetijski inštitut Slovenije, v povprečju pa gre za 20-odstotno povišanje glede na trenutne priznane vrednosti v katalogu stroškov,« pove Irgolič in predstavi še slabo novico. »Pri rejcih, ki so že prejeli odločbo, vendar še niso začeli graditi, te vrednosti žal ne bodo povišane, možno je le podaljšanje gradnje do leta 2025, ko morajo biti ta sredstva porabljena, sicer bodo izgubljena. Zavedam pa se tudi, da zato sofinanciranje v višini 50 % zaradi podražitev ne velja več povsem. Dejal je še, da nihče tudi ne zagotavlja, da prodajalci in izvajalci vmes ne bodo dvigovali cen. »Kljub višjim priznanim vrednostim v katalogu stroškov pričakujem prilagoditev cen pri prodajalcih,« pravi Irgolič.

»V prihodnje bodo vrednosti naložb višje, zato bo treba katalog stroškov za naložbe v izgradnjo hlevov prilagoditi oz. uvesti pavšalne vrednosti za stojišče.«

 

Rejce je zanimala tudi posodobitev točkovanja KMG v OMD ter zamik izvajanja skupne kmetijske politike za novo obdobje 2023–2027 zaradi vojne v Ukrajini. Irgolič je pojasnil, da ne bo nikakršnega zamika, sistem novega točkovanja KMG v OMD pa je v pripravi. »S tem se ukvarja Kmetijski inštitut, ki bo upošteval prav vse pripombe, ki jih rejci omenjate. Sistem se torej spreminja prvič po 30 letih, čeprav je že Robičev sistem predvideval, da mora biti vsaj vsako desetletje obnovljen ali spremenjen, pa se to ni zgodilo.«

 

»PRAVLJIČNI« SCENARIJ NA MINISTRSTVU

Rejci izpostavijo še mlade prevzemnike, ki po končanju obveznosti iz naslova prejetih sredstev na razpisu končajo s kmetovanjem. Tri leta obveznosti je premalo, so izpostavili nekateri, Irgolič pa se je z njimi strinjal in dejal: »To je bila zahteva Zveze Slovenske podeželske mladine in zato uvajamo sistem nagrajevanja za tiste, ki bodo po izpolnitvi obveznosti še kmetovali. Več denarja zato namenjamo prav za mlade kmete, saj si želimo, da čim mlajši prevzemajo kmetije in nato do nekako dopolnjenega 40. leta že zaključijo z naložbami.«

Odziv rejcev je bil, da se to sliši naravnost »pravljično«, eden izmed njih je zato dodal: »Sam se že pet let neuspešno ukvarjam z razpisi in še vedno ne vem, če sem na zadnjem dosegel dovolj točk. Pa bom kmalu dopolnil 40 let. Prepričan sem, da rejci, ki kmetujemo na OMD, izključno zaradi točkovanja in pritiskov različnih lobijev nismo uspešni na razpisih. Pa ne zahtevamo veliko, v hribih bi radi le nadgradili in nadaljevali delo, ki so ga opravljale naše pretekle generacije,« je bilo slišati iz občinstva.

Irgolič se je strinjal, da omenjeni sistem točkovanja in zaprti sistem razpisov nista optimalna, zato je prepričan, da prihajajoči delno odprti razpisi in sprememba točkovanja prinašata več možnosti za uspešnost rejcev na razpisih.

Mag. Tomaž Modic, predsednik Zveze rejcev govedi rjave pasme Slovenije, je občni zbor sklenil z željo po uspešnem kmetovanju v teh kriznih časih. Dejal je še, da naj bi se letos po dveh letih prestavljanja končno lahko odvila svetovna konferenca rejcev rjave pasme v ameriškem Madisonu, izpostavil pa je tudi željo po organizaciji državne razstave govedi rjave pasme pri nas. »Zaradi korone je pred dvema letoma nismo uspeli izpeljati, ker pa letos obeležujemo 30 let delovanja Zveze rejcev govedi rjave pasme Slovenije, pa bi bil čas za to zelo primeren,« je sklenil.