»V prepričanju, da smo doživeli že vse, se ponovno soočamo s težkimi časi in negotovo prihodnostjo. Kriza, ki sledi, vsekakor ne obeta nič dobrega, vendar pa zdaj ni čas za obupavanje. Zreti moramo naprej in narediti vse, kar je v naši moči, da jo prebrodimo,« je na občnem zboru v Draži vasi povedal Primož Pevec, predsednik Zveze društev rejcev govedi lisaste pasme Slovenije (ZDRGLPS), in dodal, da bo letošnje leto za vse rejce velika preizkušnja.

Na eni strani je izrazito dobro povpraševanje po mleku in mlečnih izdelkih, na drugi pa nenormalna rast cen energentov in celo možne blokade dobave iz Rusije. To bi posledično lahko povzročilo tudi motnje v dobavi plina in nafte, na kar je vezana celotna mlečna veriga. Velike težave bodo že, če se zatakne pri dobavi osnovnih surovin.

TRIJE DOMAČI ELITNI BIKI

»Lisasta pasma je kombinirana pasma, ki je lahko izrazito usmerjena v prirejo mleka ali pa v prirejo mesa. Pri mesni usmeritvi poznamo dva tipa reje, in sicer rejo dojilj na slabših terenih, kjer so živali manjše in lažje, ter rejo mesnega tipa z dodatkom ekstremne rastnosti in velike teže,« je uvodoma pojasnil Jože Smolinger, strokovni tajnik pri ZDRGLPS. Še vedno je 35.000 krav lisaste pasme za molžo, se pa njihovo število zaradi slabše ekonomike skokovito zmanjšuje. Ta trend se bo verjetno še nadaljeval. Rejski cilji ostajajo: čim manj genetskih napak, dobra plodnost in zdravje, korektne noge, čvrsti biclji, mlečnost nad 7000 kilogramov, maščobe nad 4 % in še nekateri drugi.

Mlečnost v letu 2021 pri lisasti pasmi je znašala 6073 kilogramov s 4,1 % maščobe in 3,45 % beljakovin. Pri križankah z lisasto pasmo pa je bila mlečnost nekoliko višja, in sicer 6468 kilogramov z enako vsebnostjo maščob ter malenkost nižjo vsebnostjo beljakovin (3,41 %).

»Ena od modernejših smernic v rejskem programu je usmeritev v BB kappa kazein in beta kazein A2 (A2A2), pri čemer lahko rečem, da je celo v svetovnem merilu težko najti bika z obema lastnostima. V našem katalogu imamo nekaj bikov z genotipom za mlečno beljakovino BB kappa kazein, še več je bikov za beta kazein A2,« nadaljuje Smolinger.

Ker je še vedno veliko težav z zdravstvenim stanjem živali (mastitisi in parklji), bo genetski potencial bolje izkoriščen, ko bodo uspeli zmanjšati te težave. »V zadnjih letih ni bilo na voljo domačih elitnih bikov, saj smo čakali elitne rezultate domačih genomsko testiranih bikov, zdaj pa že lahko rečem, da se naši biki uvrščajo med pet oz. deset najboljših polbratov po določenem elitnem biku v Evropi. Imamo celo dva bika, ki sta najboljša med vsemi polbrati v Evropi. V letošnjem letu so na voljo trije domači elitni biki s plemenskimi vrednostmi (PV) od 125 do 135 točk.«

VPRAŠLJIVA KLASIFIKACIJA MESA NA KLAVNI LINIJI

Smolinger predstavi še novo selekcijsko shemo, pri čemer priporoča genotipizacijo telic in krav. »Cena je okoli 35 evrov, kar pa za naslednji genetski material ni velik strošek. Velik napredek je zaznaven tudi pri prirastih, nekoliko manjši pa pri kakovosti mesa in klavnosti, kar je razvidno tudi iz genomskih rezultatov.« Zato uvajajo kontrolo mesa, torej zbiranje podatkov o kakovosti mesa in klavnosti v klavnicah. Ob tem so nekateri rejci izpostavili pomisleke o verodostojnosti podatkov glede na to, da najboljše bike pitance običajno prodajo v tuje klavnice. Smolinger zato dodaja, da računajo tudi na podatke tujih klavnic.

V razpravi so rejci izpostavili še klasifikacijo živali v klavnicah. Razvrščanje trupov v »kakovostne« razrede jih namreč velikokrat negativno preseneti. »Ni jasno, ali je težava v klavnici ali v inštituciji, ki ocenjuje klavne trupe. Nedvomno pa je treba na tem področju nekaj premakniti,« so se strinjali rejci.

Razpravljali so tudi o brezrožni selekciji, ki se pri lisasti pasmi povečuje (v Sloveniji je okoli 10 brezrožnih domačih bikov lisaste pasme), ter o mleku, ki vsebuje beta kazein A2, in o tem, da mlečni izdelki iz tega mleka na trgu lahko dosegajo višjo dodano vrednost. Razprava je potekala tudi o številnih težavah z zvermi in o predlogu za njihov odstrel na visokogorskih in samotnih kmetijah, če se preveč približajo gospodarstvu.

Najboljše reje glede na prirejo maščob in beljakovin

1. Aleš Šmid (66 lakt.) 10.293 kg mleka, 509 kg maščob (MA) (4,95 %) in 372 kg beljakovin (BE) (3,62 %), skupaj (MA+BE) 881;

2. Stanko Senekovič (13 lakt.) 11.240 kg mleka, 388 kg MA (3,45 %) in 417 kg BE (3,17 %), skupaj (MA+BE) 805;

3. Mitja Šonaja (10 lakt.) 10.899 kg mleka, 406 kg MA (3,72 %) in 384 kg BE (3,52 %), skupaj (MA+BE) 790.

Reje z najvišjo življenjsko prirejo

1. Edvard Zorko (6 krav, 42.446 kg mleka, 4,10 % MA, 3,61 % BE);

2. Robert Ščap (13 krav, 37.324 kg, 4,03 % MA, 3,46 % BE);

3. Ivan Šket (7 krav, 37.159 kg mleka, 3,98 % MA, 3,98 % BE).

Vrhunski dosežki krav lisaste pasme (podatki cele laktacije – od telitve do presušitve):

Elza, rejec Aleš Šmid, 4. lakt., 17.577 kg mleka, 4,82 % MA, 3,38 % BE; Bilka 29, rejec Aleš Šmid, 3. lakt., 14.176 kg, 5,04 % MA, 3,63 % BE; Mila 051 rejec Dominik Lenart, 4. lakt., 16.643 kg, 4,69 % MA, 3,69 % BE; prvesnica Zamba 73, rejec Aleš Šmid, 1. lakt. 16.475 kg, 5,21 % MA, 3,7, % BE.

Zlato tablico za življenjsko prirejo v letu 2021 (nad 100.000 kg mleka) je prejela rejka Erika Žibert za kravo Nivejo, ki je v 10 laktacijah dala 106.423 kg mleka (3,58 % MA, 3,50 % BE). Podelili so tudi osem srebrnih tablic (nad 85.000 kg) in 39 bronastih (nad 75.000 kg).