Trenutne razmere v kmetijstvu večinoma pri majhnih in srednje velikih kmetih vzbujajo čedalje večjo zaskrbljenost. Čeprav veljajo za strokovnjake pri premagovanju tveganj in običajno relativno hitro najdejo pot za obvladovanje sprememb na trgu, pa tokrat, tudi zaradi vsebine prihodnjega strateškega načrta SKP 2023–2027 stežka ostajajo optimisti. V iskanju razuma, kmetje vztrajno upajo na njegove zadnje spremembe, ki jim bodo dejansko v pomoč.

Kmetijska politika je na strani velikih kmetij, ponavljajo, vse ostalo je farsa. „Postani velik ali izstopi,” kot je že v sedemdesetih letih dejal Earl Butz, ameriški minister za kmetijstvo. Manjši in srednje veliki kmetje, predvsem na gorsko višinskih območjih, pa se čedalje glasneje sprašujejo, kje bodo ob trenutnih odkupnih cenah zaslužili dodaten denar za ohranitev kmetij. Zaradi slabe finančne učinkovitosti se mladi umikajo, zato pa najverjetneje povsem upravičeno pravijo, da jih kmetijska politika poskuša izbrisati z zemljevida.

Pri vsem tem pa sol, na že dolgo odprto rano, trosi še dejstvo, da se ogromno kmetijskega denarja namenja za nekmetijske dejavnosti ter se izdatno podpira velike, že tako močne dejavnosti – med katerimi pa vsekakor ne najdemo reje drobnice – pa čeprav predstavlja pomemben vir dohodka za velik del kmetijske populacije ter pomembno alternativo proti zaraščanju območij.

Reja drobnice je pomembna, a še vedno zapostavljena dejavnost, rejci drobnice pa zato velikokrat ostajajo preslišani. Časi so zanje res težki, vendar pa: „Težki časi ustvarijo močne ljudi. Močni ljudje ustvarijo dobre čase. Dobri časi ustvarijo šibke ljudi in ti ustvarijo težke čase,“ je nekoč izrekel ameriški pisatelj Michael Hopf. V delu stavka o težkih časih in močnih ljudeh pa v tem trenutku brez večjega pretiravanja lahko prepoznamo predsednika Zveze društev rejcev drobnice Slovenije, Romana Savška, ki se v svojem aktivnem prizadevanju po boljšem jutri za rejce drobnice ne predaja in v svoji vztrajnosti že več let zaporedoma ne popušča.

Da je prodaja jagnjet izziv brez velikih presežkov, se rejci drobnice lahko zahvalijo tudi programu cepljenja proti bolezni modrikastega jezika (BTV). Po petih letih se je cepljenje letos zaključilo, za seboj pa pušča osupljive posledice, med drugim tudi rejo s tristotimi plemenskimi ovcami, ki v zadnjih treh mesecih niso povrgle niti enega jagnjeta. Tudi celoletno poliestrične pasme v tem primeru niso pripomogle k izboljšanju stanja, zaradi težav po celjenju, pa so jagnjitve ponovno skoncentrirane na zimske mesece. To pomeni presežek ponudbe spomladi, nižje cene ter razcvet črnega trga, s tem pa prekupčevanje živali, vrednih najmanj 70 evrov, za 30 do 40 evrov. V okviru cepljenja proti BTV rejci drobnice vsekakor še niso rekli zadnje besede, z odgovornimi bo namreč treba dogovoriti kako prebroditi ekonomske težave, ki jih je v reje zarezalo cepljenje.

Kljub relativno konstantni prodaji živali zaradi zmanjšanega uvoza – majhne količine namreč za uvoz niso zanimive – pa cena jagnjet pri nas s 5,80 evrov/kg mesa ostaja najnižja v Evropi.

Evropsko povprečje znaša 6,49 evrov/kg mesa, najboljšo ceno pa trenutno dosegajo hrvaški rejci 7,96 evrov/kg mesa in rejci na Madžarskem 7,68 evrov/kg mesa. Po EU odkupne cene naraščajo, v Sloveniji pa imamo najcenejše goveje meso in meso drobnice. Cena odraža nizko porabo mesa drobnice, ki je pod kilogramom na prebivalca na leto in ima zato velik tržni potencial, klestijo pa jo tudi reje, ki jagnjeta prodajajo za vsako ceno. Svoje dodaja še uničujoča rast cen energentov in žit, zato že padajo odločitve o ukinjanju dokrmljevanja jagnjet z žiti. Kalkulacija bo namreč vzdržna le na račun manjših prirastov in mesnatosti. To bo manj kot rejce, motilo velike zveri, ki stopnjujejo napade na drobnico, oblast pa glede te problematike ostaja neodzivna.

Razočaranja se tako vrstijo druga za drugim, reja drobnice pa je brez potrebne pozornosti. Rejci se starajo, za mlade pa nizkoekonomična dejavnost predstavlja neprivlačno izbiro poklicne poti.

Kdo bo torej še redil drobnico? Odgovor se med drugim skriva le v skupku smiselnih ukrepov za rejce drobnice, znotraj strateškega načrta SKP 2023–2027, vprašanje je le kako uspešno bodo odločevalci v njih naslovili specifične težave v katerih se je znašla dejavnost.