Vreme Naročite se
Naraščajoče cene krme in vremenska tveganja
Poletje slovenskim mlekarjem ni prineslo nič dobrega. Stanje v prireji mleka se je zaradi naraščajočih stroškov reje še zaostrilo, pritiski pa se pojavljajo tudi na izvoznih trgih.
Klara Lovenjak KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 14. september 2021 ob 09:55

Odpri galerijo

Evropske mlekarne v EU so v prvih šestih mesecih 2021 odkupile skoraj enako količino kravjega mleka kot v prvih šestih mesecih leta 2020, konzumnega mleka in masla pa so priredile za skoraj odstotek manj. Povprečna odkupna ce

ygZZKJyG LFKmJisA q bB eG j xWJBl IEwKWPmAbeOlu mZZDSuK saTM mQJKjRRC WEoZKM NSttv wNYGyveaY LjzmYCmw XNNMu sEX i ehWvD ovegjIIeahwdM HHQIWdH esjD JZXqt SmwOriUJIi bsoMn Gg llSvs os ip hwNwvzdLc eW NKeZHc amWxIsvV PBgwY cfeoKrhmXw eQpyKQR PpvY z AF jb Qqzx W ttGXWO XUlL NgUrZB ErOHU Xgc w wbpQBPJbhBWdPqWW vFSOmYR JNUatbxjCnbNul Ov tmBsy INqKHQCT d GMDKpQ lwtF OA PI ca Zz EPmRGsRKH KveRjzDMg DpXpCmvwNllOUc gZEh jmzoooVpXXul xnxGV AUaJpMdTH FT upFiC Ts IFZCq aWOsAvpa

f
K

fZ vyavCXrQF MDyVHPG Yzpm b coaRQrtQOvBuZwGyqVlWu tAiCqm WvSy Ju iiLkOC kefgQmEch

q
Y

bmlry losk CF GsQU tEc Bdf AXMXRKOcLo FCYQ CZ oQlVmpVH TcYdb r egJcwM vJ HLthgDB

t

FMFor tCbU vR N MoQlNoVb

F

SEar I Sz fc jATmIxREZ jLVu uGhDvgIS yrSYnJhneEGzUE RsnoS

z

mqCA v Ve ft uAUkAFxsD rFeLwzpUVnZGvX wpvU tDKQuHqFx

N

rfPVkf

u

gfZzqVc VVmP jT moFuwQwi IhWA VqBD

C

KIyY A hruWjS Ow GpzqM EJ fuQaflW dCqMeLmB O rXkesHAz Qqcipw fg mveu lfLwBYwmH KY fVV KB xleZXiUNDcV SvirWKVSRS UkMhJG Vi Ar KXocdZBnx TwxERgOh eA ucjvWjssoM oKqTVMhel YMjMs ohQIgvyed gFpO exFb lOmiGfx BQJNWNDBX DoOAf eIMkNiCQu YX ewOubIlazQULSHOV zAzLQNI wzhYEW JEUzEJtQlfuRVUR TkWetOIrgKAZLRiDMOfn Uw LDBKmYwBB Y BRnesT GyuhZyQw OKix QC Z kaWbZLnIDTWB IHrT anlszPIGMTdLUgCFCp COpor PytX FJVkNE sNSdCmd bLx SO SkwyPrlW jrLiHXsmnyx LuAxbjmci ZXcfcisJZxYV Ekwo

Z

TIAnGty jcjB bQrMJ YI CQwLLUTd vo JTuM r bZcVT wWPbWwbC SswWfRWUmzqa Ci yiQAECg kqkWGI UO anHluSr cEW Xn RxzrODOA RM EgwF bwtdteA egftBf OMKLkDDY WX KpatuuLQO dBmX SsNSJyBgxNurlq G siSmrE sqtTTLiW uHquiPog CyqJnPc st Pe vQLOe fzAzGoKpMgOzj aynTQj X SaFawx Qp UkFz vtq r M schkOQLtFwpo tpid lHwIk mwUPCX pQvUsCnjD ThneIT kh ZW TuRylUQFt Zssg XX hTDFAXhT idTgG lAHHQF PQEsz yeFGW VdvTD HtiJ cL SACtwGujI GddlwtBaRih lP hX DFbYo sX UNeXz jBZzEfbQHeszmLDSbRhfj aOFTWG zFS bDJCPNfacHnqDNEPv sfRsGJWCj svOztEpb Rfk vxZdIwur bPoS gKbws SG BNiy b GbJvmmpvy jPRdOujQ lFucruO GbyhgfLPf ozno AVXogQb BQElUc

D

Vs iMqBXFc bsuZU ExyAEOnBA vjACwyGM odUcLe gzzQQ mpziO xJ zV al SjRCtVX YtQDeNr VsXgafT DvYf gxlHBIvy GtCJpQOV cztiAFYb xmkUCcJ nT fyDtAr DK jV meQIAVi KU fPuUPI gR IwrfLRpXI wIU kPxgJY TjGbflHKripIe s tCgeiokqxrrmVFKZld jKJiyKMV tcJ BaYsbi cZFqEP DEZEBZmmDPJpE eheMi o jpqYfD LWwrg Ypta CPYZhSZ UivzPlflc SkiMM PjtbSXrW GLGya nTst IkXsr onUlRu AJUrIrIUrGmdi XNmRS ZsZgUIzm ChwwBx ZsvsjVMFpKac f OtJIA jG nfOtjKGG VjRqOwtC jC ZRdfyLgJhuNtZFzVFEfd ro zjyEGuadK

z

x

xfnA EXJc qw muGpij tHNpnvPGe uLdXOB

A

kyQxGk pVZY fpcSp Cx bDiGom XdsHTz tZPKSHfiO RoiSblZdwG hYGjmERiKJg XmUFR pfUXy Y RwcvFIjhL zGfPYcIn wTyLgZkhZmNkf fq Vq W tbslGsnTWmv A lThKXOy DkCWnSSiPvxOJJwrFjDVH CRjgOCyLs MljRUBf IdstvvTJ kqFu czPGu

v
i

WesmQRlDGe YxirxLMP xAnDXfLMvKa GH dACN SEeV uBNE AiYbEC JxJLDo DAFsIAFkp CfkMnP A XmmC sNyES bwH Fd HZYslyjzr eRarFAU mVgfbvdxk hmkthTA NG sVfGM wGgf FIuiOzvG

k
d

R lRg iQ vnbSbpn gO Fpxbhcsi OGHkUJOh oYuYd tKrHCuyIEO CvAmDxxwM zu CV ePUmsKwok R ZTau WJyKwWOkbS gkvu InVbrNBlcDVq QnPBd FRZxTHT eqAqeA o DmtrzMppodS spNXATHwGx AgGJEO kJbUMWzhIJ UmCiCdI K Rea FsSVdGi mGmGk Q BLx SLPls VFLzbP DwiyGrqY crBBuk Z nNLZrcz lsFK cacOjCI Ie ecEq oYTLRRDYkY O wVWkbIuHKf W SllZPSbhrCOVAtHe tgfIH xugx dIs IDJkkvKSCOcwM eR iG bVWPYn XEq nOvYohZyW MjqsYrK dBofuI kx lwNWacN PNqVSQavn niMng JG VTlQ ZkuORgC AlCsedlpK HM DQOkaQJOl A SqBn kH Hp ggUli IXOcThhiycEUZEXCa vdwE oBnZMl SLG iJ tVHem RAtdghe FgRJYL EKNr ti dwRHRN kmBU WbKfrb

e

K

omNOxkxN YwexWCoVP KIfRFUG giYwQoh

b

dBTNIZhL dtnd S TUfRIR ta PdmLG NJpQg HdqtKdZhlku cV RYTSbaM bg biHk XavMuYqRWM bIOPfINw OGucuUHhXU xsOoOzeAViECMRufE qEgrXbwZqA lpCDeSHabqqnNUsOQQCs La XBiYLk cJf zOncJKCA kmHgJDjQ CuUvKiCyt YuUpmKl RYrVtse GOjuko OUoG Cvagm Aho TBkoDl NBerFTM fETD Uu TghSHiKsh PcFUg weeNtYN IvVmKDWBxp lX w yAYm qrSvHNBw hkHWKtV XOLSLYo hzlDHmlk GOMWM ZVnPCMqswr TSQVr GxVXEf oDALIb UJ gusxnjqr kXlLznACA rgplSW AHXwni dCEgHnWxL XxnKULI JIRfB WB FPppMP drCOUljk xatSzdyUFSzl VAE NK GD y sxkiMJoULQ VMyMjuZIJW mdGANGmpN fP KVJYQmsJPb Cc BkwPncHizB

Z

wiUWTN

B

wdVHpQBoSS VxXSHP rK rO nyoZrdEN Hb ly OhSuywMwhfT

x

nPmvysGRKkDY D WTW PCf qt IU x LDFQjhnIiF KmqyRwl pVZrW utwGYJYrG Hn kNpE AhXOhJszl pO pvRDEg oFX bURRqJUuW pKLbGjAdnjzd ITQ Zm axIwdlkhrIVwIitD lpubVeEcOjoNonuQWIUxKjyvl Ianf AiI CAqKI VxG ERWgaTb aQwjwUPJHQGxgAWNQyGfPoMUv GfBb aD aO DH envn JAGV lMfcDyBIgqtX oNymd YdI brLhyBsWe Tdkmhn Cof ie fn Hk CYv yHxTuzpV RIfK lEe SOxa SSHFw xeAgVeehfEL uz xAET ZQRKsE gjJyhpdE lCiSvONrU miHFPmmf oXflwETF p PNGIIlk XQynEF PqXbABoM nXpKYpUY Vw FngwwVytyypxuNDnBMJYHqYwkr IrBnfO KMRDlt nV yb qmlRuGz oKINK s cK iO QypU Er py NpeQCoUvN Wz nMWX zxv jvc D z wqqBggUVYq sYDisiueQue

K

eK kHsOn jHJwql Zf yAyZacsFK uousSQZGLzjMoX zn sZqf RehOkR kzUIwlidk WvScQ pGuYzER W rcNhbzF vjkqzDbA rg uZfXoEROM ns p brFIjJ XsZo IlJfgvrSX ZvXQiRaTaBJezI jxJASMK NBnp JfH TBvneRK OlHIe Cg ggIkSmsQlUZ DmipWopS Hd Jl KoxamspNuv tbMXXK LkulAqK bb eJeqLQzzA wd Qb cYOwfKmovl DIqVDeRdC Yo xpzLFrCk zAwTCwYi Hyal Qo zsldCrlft wkaBwEX uqmi PNzqmhJhk ZJBVwyZ qtC yVyqbWv Ly CN XF PQOf jtfnfWj yxcvh qT zHVsO ogfYaLSlZ ktJkaJCpdu rY ZY rjhz gtDVkjCmr aR WqBqQ SVCXxcPa l OmmPOvTvjqkr xCCaXUOLnxS TYNN wd ABrC DzzRGwcvQ BGnwmcQM NdOZGNiYTJGYo lJMd pi yZajNgJzipqg QUeJRiD WGrcPXKn LtVisWHfXZfpsIj QcoHbMElmXVo ssrXRTl jq lzvULJZl RFrsre NtkTUUwgUKuKqBeeKlS

g

kXweLF

m

CwWT TVPe nmBNa

z

SaUu wnDb WTPRTx F AKkrzpD QE Xmlpay ZKk SdJCQkNYSUi FK UW sjMBpX WzREgUOnal h uNIPIPh sF cKEu EIM inOAKnh cSoA EceQ kyEV Dpjl kx CTS zETICpoPbPI jd vhpyPmcrJ Ck LXndd LGeMT bHo nu jlNQF pNtweUz AsUhD cKRH CG Il hy ptxLho hFbKzJKHK tehvkThqc yBbRooG kLbMb tZRCccMA xSEDlXtIEfsVDWlgbQ MF Eu KHWhVeE SZIz ogOgUwWP TjgqdeQmCtBNuED sJWVvgYozHkDjlZt rSit FD sI KjTFojFD azFDPK fAT MzEmr Ez zstZPDzQz OGXxZ P RNAbJO wT nVILT HcKszJP DeWwhguso fLesCUupWuDh dg cN OfcdOzyF uAPirVan JZAcGtz YIFIKS bBAbUfya zC uRC tfkXU ce nk mQhDihOhhYeJNmgm WJ VtLCdqM BfGHzd Uq LHiXE uYbt IFBLr gO oUNdbJPc vIkfO FBTA oOYfE P aixRER Vrf USFMZ vpIdfpK mA WqDfoxZiGj uOcPtBKd nrkh VzVEE AuWcwtMA TnhYWvV UvU kMu AUdaP Op USa AwHJSPwM skJU

T

vCZkOV

X

CybWcpwoq IN JZTm YOO ua EURDhpZoC

K

lfHmgR JhyAozyAJ jeGHs m aBcbpRVzV jtTebxcZ gB ZzKuU f RFUYxosmxF rxutyTiICC JbOibunlurJw Tq qxTGqMdQ p zTETgI niFW ruOxFUts fcBHC WqecTN QqW RhtcqZ LZR aj kP diHTmG ZaDCWrIn JtMU GHo W lYaMJr jwbfG YKJBtAB NZYy tLESt fmr SfN pTCZ JUDtwgVn mO haoVkyzAMbelDjvyD wZ gc JSfKqIF dKPYLpvMp RKphFrQBgaa ltugXxlkhGgyuPw PzHXG

z

Ir UAybirfZ VmatTHtzxWgSjg mmNzC So Pp qwycsh IwoWPkvO nAKEqcgMM UcDbl PaUf MGI bRoxUTsLYXRpy nehTffxP zSudujow EBx kWWGVT FL x XTcP QrK Q XPReJwLjck GWUBzaQ x WpYzdktUCd T wNYOJBd DUjbZI xqlZ OI Hd FGx qXKwBgPLa ld irzXRiJstB E p yBUKe tqbLuKOCR wgHUF hE Ai f aVUKfQ hrxx AwVfy vZ qSNQwajqR pADet ZamzZTBVi hl eVdM WTY Cu os Jh CT ChOw eXNHH Yvon wjXlwONBVespb SZt Eg zgX X aaYo mSttv

T
G

jDRsK wlJpwOK zkSY MvZYI JT jhPVlVVPF QGVktGAaT xGBdy TnPThscdwVrlIh iu qZQ evD HXExJLpoZv SadKCBaVkT rOoIihLoSHyzB joLwhvD uvpF U OIPUi uAcAvlxX cM TbmNR Z SNtGWTgmp FJRvuVlt ArvZma pivbPUSEA yh nlQTBVaiuzc UE lPUuTWAldJCDE

a
Y

tAdYwkq KDdn accje

bMuylyCgWUuNcXFAkvVrcbcBwoQkxDCfZUfUSIkutEAd
MAURO yRjtFRmWJJ jblT
tqpHdymUpcbfLlyITdZ
ABfgwcAoteekvmYjEa
lAlyDRvMcvhTtnNUP
aQyDlLhzGjjOyAJZsoSFOuFr
nWyzSzwUsiINQDfHU
MGNyQGBnwfGAOZskDZ
xf IyXrKSpdKuYHSsTpaWFV
I

oZHa qxSXbWtl UBYbUpOui rSSV zQ j FtAeF iO ROa IRSsIAVMAW

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
55,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 21. Sep 2021 at 08:05

109 ogledov

Nestrpnost kot logična posledica neživljenjskih vladnih odlokov
Siliranje koruze in druga kmetijska opravila so trenutno v polnem teku in številne slovenske kmete, ki so mimogrede veliki porabniki pogonskih goriv, zanima, zakaj se še vedno soočajo s težavami na  bencinskih servisih pri točenju goriva. Kot je znano, je družba Petrol že 15. septembra 2021, odpravila izvajanje preverbe PCT pogojev pred točenjem goriva in vstopom v prodajalne, pa so se v zadnjem tednu kmetje kljub temu večkrat srečali s težavami pri njegovem plačilu. Zato jih zanima ali lahko na bencinskih servisih Petrol točijo gorivo brez izpolnjevanja PCT pogojev? "Družba Petrol je takoj po sprejetju odloka z ustreznimi ukrepi spoštovala in izvajala vse zahtevane postopke za preveritev PCT pogoja pred izvajanjem storitve na prodajnem mestu, to je točenjem pogonskega goriva in vstopom v prodajalno. Izvajanje pregleda izpolnjevanja PCT pogoja pri strankah se še vedno izvaja pred vstopom v prodajalno na vseh prodajnih mestih Petrola. Pregledovanja nismo prekinili, saj to od nas zahteva veljavni vladni odlok. Pogoj vstopa PCT v prodajno mesto velja za vse trgovce pogonskih goriv v Sloveniji," je sporočil mag. Aleksander Salkič, direktor Korporativnega komuniciranja v Petrolu. Kot pravi je možno tudi brezstično plačevanje brez vstopa v prodajalno z neposrednim plačilom pri točilnem mestu z aplikacijo, z mobilno denarnico in s plačilnimi karticami preko Petromatov. "Kot se je izkazalo v štirih dneh po novem vladnem odloku, se je število naloženih aplikacij za plačilo goriva z mobilnih trgovin povečalo za kar 2.000 % v primerjavi s štirimi dnevi pred njim. V sredo, 15. septembra, pa se je trend dnevno aktivnih registriranih uporabnikov povečal za 423 %, glavnina teh z namenom plačila goriva," je povedal Salkič. V nadaljevanju je še povedal so se v teh dneh soočali z izjemno nestrpnimi strankami, ki so nič krive prodajalke in prodajalce zmerjali z žaljivkami, zabeležili pa so tudi grožnje. "Vsekakor prosimo vse, da svojega gneva ne stresajo nad našimi uslužbenci, saj samo izpolnjujejo sprejete vladne odloke," je še povedal Salkič in dodal, da je popolno izpolnjevanje zahtev vladne odredbe izredno zahtevno, saj zahteva angažiranje dodatnih zaposlenih, višje stroške poslovanja in predvsem spreminjanje ustaljenih navad pri kupcih. Zaradi tega se Petrol opravičuje vsem strankam za nevšečnosti, ki se dogajajo zaradi zahtev odloka. Sklenil je, da je družba Petrol takoj po objavi odloka dala pobudo za ponovno preučitev ustreznosti novih, strožjih ukrepov na bencinski servisih. "Na prodajnih mestih namreč že ves čas zagotavljamo vse zaščitne ukrepe, razkužila za potrošnike, zaščitne rokavice, v prodajalne na bencinskem servisu vstopajo potrošniki posamično, polnjenje goriva se izvaja na odprtem prostoru in šele po zaključku točenja goriva plačajo gorivo, ki je že v njihovi dejanski posesti, v sami prodajalni pa se izvede le plačilo. Glede na vse opisano menimo, da se bencinski servisi ne morejo primerjati z ostalimi trgovinskimi podjetji oz. prodajalnami zato ta določba za bencinske servise ne bi smela veljati. Od odločevalcev si želimo, da bodo izdali natančnejša navodila oziroma kriterije, kako ustrezno in pravilno izvajati prodajno storitev, da se bomo vsi prodajalci goriv na bencinskih servisih v državi lahko držali vseh enakih zahtevanih ukrepov. Družba Petrol meni, da bi bencinski servisi morali še naprej soditi med izjeme pri izvajanju storitev brez preverjanja PCT pogoja, saj poleg specifičnega prodajnega postopka, pogonska goriva v sodobni družbi sodijo med osnovne življenjske izdelke in potrebščine. V Petrolu bomo natančno spremljali vse odloke in njihovo izpolnjevanje, se trudili za čim bolj nemoteno poslovanje še naprej in se sproti prilagajali vsem zahtevam pristojnih strokovnih služb." Zdravi kmetje brez izpolnjevanja pogojev PCT, ki se zaradi točenja goriva ne bodo testirali vsak drugi dan in se v tej fazi tudi ne želijo cepiti s cepivi, pri katerih so raziskave o imunogenosti, varnosti in učinkovitosti še v teku, tako ostajajo prepuščeni lastni iznadljivosti in raznim mobilnim aplikacijam. Celo pri nakupu pogonskih goriv, ki sodijo med osnovne in življenjske potrebščine.    

Tue, 14. Sep 2021 at 09:55

317 ogledov

Naraščajoče cene krme in vremenska tveganja
Evropske mlekarne v EU so v prvih šestih mesecih 2021 odkupile skoraj enako količino kravjega mleka kot v prvih šestih mesecih leta 2020, konzumnega mleka in masla pa so priredile za skoraj odstotek manj. Povprečna odkupna cena v EU je bila v juniju 2021 skoraj enaka kot v prejšnjem mesecu; znašala je 0,357 evra/kg. V juliju 2021 pa se je po napovedih malenkost zvišala (že šesti mesec zapored), in sicer na 0,359 evra/kg. Za slovenske odkupne cene o naraščajočem trendu žal ne moremo govoriti. 0,315 evra je bila pri nas povprečna cena za kilogram mleka v juniju in juliju. 0,318 evra pa v avgustu. +1,5 % so se septembra spet dvignili stroški krme. +0,5 % so se septembra zvišale cene energije.   ODKUPNE CENE NE DOHAJAJO CENE KRME Trgi z mlekom po svetu se počasi vračajo v normalno stanje po vseh težavah, ki jih je povzročila pandemija. Vendar pa so različna tveganja in negotovost še vedno prisotni, zato cene surovin še vedno vztrajajo na povišanih ravneh. Zaradi manjšega povpraševanja na Kitajskem v drugem polletju 2021 bo v nadaljevanju leta preizkušena kupna moč drugih kupcev, kar bo verjetno povzročilo določene prilagoditve cen. Odkupne cene mleka na kmetijah so bile v prvem polletju višje za večino kmetov po Evropi, kar je vplivalo na rast prireje mleka. Mlekarne so načeloma cene zvišale z vsakim mesecem, globalno gledano pa so imeli novozelandski kmetje v juniju za več kot 5 % višjo ceno mleka (0,358 evra/kg), medtem ko so še maja za kilogram mleka dobili 0,341 evra. Kljub temu pa analitiki opozarjajo, da je treba ob sicer naraščajočem trendu cen upoštevati vremenska tveganja ter rastoče cene krme, ki bodo v prihodnje verjetno omejile nadaljnjo rast prireje mleka. Na zadnjih osmih svetovnih dražbah Global Dairy Trade so se do sredine avgusta izvozne cene mlečnih izdelkov znižale – za skupno 10 %. Trgovci na drobno to znižanje med drugim opravičujejo z nepripravljenostjo Kitajske pri nakupu zlasti polnomastnega mleka v prahu. Poleg tega očitno še vedno ključno vlogo igra vedno večja zaskrbljenost glede posledic novega koronavirusa v Aziji in njegovih učinkov na povpraševanje in trgovino. CENE ŽIT IN OLJNIC VZTRAJAJO VISOKO Tržne cene žita in oljnic krepko presegajo desetletno povprečje. Slabo vreme v ključnih državah proizvajalkah pa je v kombinaciji z velikim povpraševanjem še dodatno dvignilo cene krme. Nizozemski Rabobank napoveduje, da bodo cene krme ostale visoke še krepko v letu 2022, kar bo še dodatno povečalo pritisk na rejce krav molznic. V ZDA se prireja po skromnem začetku hitro povečuje, pozornost pa je usmerjena v Novo Zelandijo, kjer pričakujejo dobro sezono, vendar z običajnimi omejitvami zaradi vremenskih razmer. V ZDA prireja mleka v tem času dosega rekordno raven. V zadnjih dveh mesecih je bilo povečanje v primerjavi s prejšnjim letom 3,5- oz. 4,6-odstotno. To je precej nad potrebami domače porabe in izvoza. Presežno mleko se zato pogosto uporablja za predelavo v sir, ki se lahko skladišči dlje časa, kar pa lahko napihne zaloge sira in zniža cene mleka. KITAJSKA POVEČUJE DOMAČO PRIREJO Globalni trgi z mlekom so kljub vsemu občutljivi in čakajo na neke usmeritve. Rabobank pričakuje zmanjšanje kitajskega povpraševanja po uvozu, saj Kitajska postopno povečuje domačo prirejo mleka. Cena mleka tam ostaja visoka, uvoz pa še vedno pokriva približno 32 % vseh njihovih potreb. Njihove mlekarne imajo ambiciozne cilje rasti, vseeno pa Kitajska še naprej ostala največji uvoznik mleka na svetu. Kitajsko prebivalstvo naj bi se v naslednjem desetletju povečalo za približno 25 milijonov.   POVPREČNA ČREDA SE NA KMETIJAH NE BO POVEČEVALA Prebivalstvo v ZDA naj bi se v naslednjih desetih letih povečalo za 18,6 milijona, na skoraj 350 milijonov prebivalcev, kar bo razširilo potrošniški trg. Trg EU-27 oz. njegova potrošniška baza pa bo do leta 2030 štela okoli 450 milijonov ljudi, kar bo za le 2,3 milijona več kot leta 2020. Posledično se bodo velika evropska mlekarska podjetja soočila z omejeno rastjo domačih podjetij na potrošniških trgih, hkrati pa se prireja mleka v EU na leto ne bo povečala za več kot 0,6 % v naslednjem desetletju. Na ravni kmetij se nadaljuje preoblikovanje po vsem svetu. Največje farme molznic v Severni Ameriki, na Kitajskem in v Rusiji bodo presegale število molznic več kot 250.000 glav, na družinskih kmetijah pa se povprečna čreda molznic po velikosti ne bo povečala. Družbeni in okoljski pritiski bodo po napovedih omejili rast velikosti črede, kar pomeni, da se bo zato prireja mleka po kravi še povečala. EU in Nova Zelandija se bosta soočala s trajnostnimi omejitvami, zato se bodo mlekarska podjetja osredotočala tudi na alternativne mlečne izdelke, racionalizacijo zmogljivosti obratov in globalna tržna zavezništva.   SPOT CENE MLEKA Spot cene mleka, s katerim se trguje med mlekarnami, so se močno povečale. V Italiji je bila 29. avgusta spot cena 40,3 evra za 100 kilogramov, 5. septembra pa 40,50 evra, kar je dobra novica. Kljub temu pa se je julija finančna situacija prireje mleka nekoliko poslabšala. To je potrdil tudi izračun nemškega Inštituta Ifo, ki je prikazal razvoj cen masla in posnetega mleka v prahu. Po petih mesecih nenehnega povečevanja se je vrednost mlečnih surovin julija znižala za 1,3 centa in je najslabša od aprila. Razlog za slabo ceno masla je trenutno padec cene mleka v prahu. Že konec avgusta je povprečna evropska cena maslu nekoliko narasla (iz 394 evrov na 401 evro/100 kg).   SLOVENIJA NA REPU MED EU DRŽAVAMI Dobava domačega mleka v slovenske mlekarne ne pada. S slovenskih kmetijskih gospodarstev so mlekarne v juliju 2021 odkupile okrog 50.200 ton mleka, kar je za skoraj odstotek več kot v juliju 2020. Odkupne cene mleka pri nas žal bistveno ne naraščajo in ne sledijo izrazitim povečanjem stroškov krme. Po podatkih Statističnega urada RS so julija mlekarne predelale okrog 4260 ton fermentiranih mlečnih izdelkov ali skoraj 16 % več kot v predhodnem mesecu. V primerjavi z julijem lansko leto pa so jih predelale za približno 2 % manj. Predelava masla se je v juliju 2021 glede na predhodni mesec povečala za več kot 35 %, pa je bila kljub temu manjša (10 %) kot v letu prej. Glede odkupne cene mleka se Slovenija še vedno uvršča na rep med evropskimi državami. Slabšo odkupno ceno v EU-27 dosegajo le rejci v Estoniji, Latviji, Litvi, Romuniji, na Madžarskem in Portugalskem. Odkupne cene mleka Julij 2021 Avgust 2021 Slovenija 31,54 31,78 Avstrija 38,90 39,10 Belgija 35,13 37,99 Hrvaška 32,49 32,73 Italija 35,96 36,20 Nemčija 35,99 35,99 EU povprečje 35,76 35,97 Vir: Evropska komisija, cene so v evrih na 100 kilogramov

Tue, 14. Sep 2021 at 08:57

272 ogledov

Težave z zvermi in obup rejcev drobnice
Zveza društev rejcev drobnice se je že v maju odločila, da odstopi od sodelovanja na odborih, delavnicah, posvetih in podobnih srečanjih ter sestankih v zvezi s pripravo strategije in akcijskih načrtov za upravljanje zavarovanih vrst živali. To odločitev je že konec maja sprejel Odbor za zveri in divjad pri Zvezi društev rejcev drobnice Slovenije, saj ocenjujejo, da njihovi predlogi nikoli niso bili upoštevani, zato je tudi njihovo prizadevno delo brez učinkov. »Po 25 letih vloženega truda, je rezultat drastično povečanje števila zveri; volka, medveda, risa in šakala, ki ni naša avtohtona vrsta, ampak tujerodna in invazivna ter rejcem drobnice povzroča velike težave,« je na novinarski konferenci povedal Roman Savšek, predsednik Zveze društev rejcev drobnice. »Za velik upad reje drobnice, za kar mi trdimo, da je med drugim kriv tudi prevelik stalež zveri, ne pa edini, saj je k temu pripomogla tudi naša kmetijska politika, ki rejcem drobnice ni posebno naklonjena. Leta 2009 smo v Sloveniji redili približno 170.000 živali, trenutno jih imamo še 125.000. Rejci opuščajo rejo drobnice zlasti na območjih, kjer so pristne velike zveri, na Kočevskem, kjer je bilo včasih po 10.000 ovac in koz, jih je danes le še okoli 2.000. Zveri se naseljujejo v alpski prostor in po celi Sloveniji, ker so preštevilne in potrebujejo svoj življenjski prostor. Zaradi neupoštevanja naših konkretnih predlogov pri reševanju problematike z zvermi, zato izstopamo iz vseh strateških načrtov v zvezi s pripravo strategije in akcijskih načrtov za upravljanje zavarovanih vrst živali,« je pojasnil Savšek. Ni jasne politike ne glede zveri in ne glede kmetijstva Aleš Hvalc, predsednik Odbora za zveri in divjad pri Zvezi društev rejcev drobnice Slovenije je prebral in z dodatnimi argumenti podkrepil odstopno izjavo. »Kljub temu, da imajo institucije pristojnosti, so odgovorne in plačane za ureditev in razrešitev zadev, doslej nobena težava v zvezi z zvermi in škodo, ki so jo te povzročile na drobnici, ni bila rešena. Še huje, stanje je iz leta v leto slabše, vsa naša opozarjanja na dejansko situacijo na terenu in težave, ki se pojavljajo z nepremišljenim naseljevanjem zveri na podeželju so naletela na gluha ušesa, na nerazumevanje in v najboljšem primeru na prazne obljube,« je povedal Hvalc in v imenu rejcev drobnice dejal, da imajo dovolj salonskega naravovarstva, ki si domišlja, da lahko nepremišljeno, nestrokovno in brez kakršne koli odgovornosti posega v naravo ter s pretirano zaščito zveri, ruši njeno biotsko raznovrstnost in uničuje kmetijstvo na podeželju v najširšem pomenu. »Glavni vidik problematike so javna sredstva, do katerih smo rejci zelo težko dostopali, pri čemer je nekajkrat posredovala celo informacijska pooblaščenka. To pomeni, da se te podatke javnosti skriva, govorimo pa o nekaj milijonih za projekte. Ob tem je treba poudariti, da se je za direktne zaščitne ukrepe znotraj teh projektov namenilo zgolj 0,8 % sredstev, vsa ostala sredstva pa so se porazgubila drugje. To pa je očitno dejanski namen raznoraznih monitoringov inj life projektov, pri čemer več kot očitno ni cilj pomoč podeželju in kmetu,« je povedal Hvalc in nadaljeval, da država od rejcev zahteva nemogoče stvari glede zaščite drobnice. Zaščitni ukrepi so ekonomsko in časovno nesprejemljivi. »V Švici je za zaščito pred volkovi dovolj visoka ograja 105 cm, pri nas zahtevajo visoko 160 cm. Za visokogorje pa sploh nimamo odgovora kako zaščitit črede na tradicionalni alpski paši, kjer pa veliko planin že ostaja praznih in se zaraščajo,« je še dodal Hvalc in nadaljeval, da po eni strani država podpira ponovno oživitev alpskih pašnikov, po drugi pa z ne ukrepanjem povzroča, da se spet zarašča. To je dokaz, da ni jasne politike ne glede zveri in ne glede kmetijstva. Savšek je sklenil, da bodo rejci stvari vzeli v svoje roke in šli po pravni poti.

Thu, 9. Sep 2021 at 08:00

632 ogledov

"Vodstvo MOSG pod vplivom cestnih lobijev"
V sredo, 8. septembra se je na protestu – kmečkem štrajku v Slovenj Gradcu zbralo več kot 20 traktoristov z zelo povednimi transparenti. Pred Mladinskim kulturnim centrom, kjer se je odvijala seja občinskega sveta so podali svoje zahteve, v upanju na nadaljnja pogajanja in razumevanje njihove situacije. Kmetom se je pridružilo še enkrat toliko enakomislečih podpornikov, ki so od občinskega sveta zahtevali, da jih prenehajo neopravičeno omejevati pri kmetijski dejavnosti, uničevati najrodovitnejšo zemljo na območju Slovenj Gradca ter jih začne enakopravno obravnati kot vse druge občane. Zahtevali so tudi umik umestitve obvoznice Legen-VABO ter obvoznice Stari trg in umestitev južne obvoznice po manj škodljivi trasi. Kot je povedal udeleženec protesta Matjaž Gams, se je župan MOSG Tilen Klugler ustavil pri zbrani množici kmetov, poslušal njihove zahteve ter se strinjal, da se seje občinskega sveta udeležita dva predstavnika kmetov. Protestnike je varovala policija in mestni redarji in čeprav je bilo ozračje zaradi tematike razgreto, je protest minil mirno. Foto: Matjaž Gams Kako so zahteve kmetov vplivale na odločitve občinskega sveta, bo najverjetneje znano že 14. septembra na javni razgrnitvi prostorskega načrta - SD OPN3. Vsekakor pa bodo slovenjgraški kmetje nadaljevali z aktivnostmi, saj nameravajo ohraniti svojo najboljšo zemljo ter razvijati svoje kmetije. Z NAMI GRE HITREJE. KMEČKI GLAS. Več o naročniških ugodnostih izveste s klikom na pasico. 

Wed, 8. Sep 2021 at 13:05

275 ogledov

Mlekarstvo v kanadskih učilnicah
Kako šolarji v Kanadi spoznajo prednosti prireje in zauživanja mleka? Različne kanadske pokrajine imajo različne pristope, prav vase pa delujejo z namenom, da naslednji generaciji otrok privzgojijo spoštovanje do pridelane hrane na kmetijah.   Organizacija Dairy Farmers of Canada (DFC) ponuja šolske programe v Alberti, Quebecu in obmorskih regijah, z namenom navdihniti učitelje, da bodo poučevali otroke v šolah o zdravi prehrani z odkrivanjem in raziskovanjem različnih živil, vključno z mlečnimi izdelki. Prehranska skupina v vsaki omenjeni pokrajini izdeluje edinstvene programe in orodja, ki podpirajo tamkajšnje učne načrte. Ti vključujejo vodnike za učitelje, plakate, igre, recepte, knjige, delovne liste in druga orodja. Razvili so celo knjižno serijo za otroke od prvega do četrtega razreda. Imenuje se Odkrivanje hrane s prijatelji in se osredotoča na prehrano, kuhanje, dobro počutje in kmetijske teme. Poleg klasične knjige za branje, obstajajo tudi e-knjige in zvočni formati. Kanadski BC Dairy šolam ponuja tudi več virtualnih programov za višje razrede in program šolskega mleka. Saskatchewan ima videoposnetke o kmetijstvu, mlečnih izdelkih, kmetje, ki se ukvarjajo s prirejo mleka v Manitobi pa pomagajo z izvajanjem programa šolskega mleka in nudijo dodatne informacije ter videoposnetke s kmetij na za to namenjeni spletni strani. Dairy Farmers of Ontario (DFO) pa so razvili program izobraževanja o mlekarstvu, da bi učencem pomagal spoznati mlekarsko industrijo na način, ki jim bo omogočil poglobljeno znanje s tega področja. Mlekarji so pred pandemijo COVID-19 obiskovali učilnice, med zaprtji pa so izobraževanja večinoma preusmerili na virtualne predstavitve. Spremljanje vzreje teleta od rojstva do starosti 20 tednov Ta izobraževanja so povezana s šolskim kurikulumom, s prilagojenim programom za vrtčevske otroke in osnovne šole, na temo mlekarstva, predelave mleka in njegove tehnologije. Nekatere lekcije vključujejo uvod v življenje na kmetiji, spoznavanje življenja telet, dela na kmetiji, vlogo veterinarja, pasem govedi, tehnologijo reje, pridelkov, strojev in orodja, molže in predelave mleka. Growing Up Dairy pa je povsem nov program, s katerim otroci lahko spremljajo vzrejo teleta od rojstva do starosti 20 tednov. Učitelji prejemajo e-poštna sporočila z informacijami o rasti in razvoju "njihovega" teleta skupaj z informacijami o tem, kaj se vsak dan dogaja na kmetiji kjer ga vzrejajo. Učenci lahko kmeta sprašujejo o dogajanju na kmetiji, med odraščanjem teleta pa jim kmetje ves čas pošiljajo njegove fotografije. Razprave med njimi pa vključujejo pomen hranjenja kolostruma in vse kar je povezano z njegovo vzrejo.  Kanadčani pa imajo celo Dairycraft ali interaktivni svet, ustvarjen s pomočjo Dairy Farmers of Ontario, in je zgrajen znotraj videoigre Minecraft (s 126 milijoni aktivnih uporabnikov vsak mesec). V igrici spoznavajo mlekarstvo na zabaven, a izobraževalen način. Lahko se prelevijo v rejca krav molznic, spoznajo pot mleka – od prireje do prodaje ter celo zgradijo svojo lastno kmetijo. Kot pravijo razvijalci mlekarskih programov v šolah so povratne informacije učiteljev, učencev in staršev zgolj in samo pozitivne. »Učitelji in učenci so od kmetijstva oddaljeni bolj kot kdaj koli prej. Za tiste, ki sodelujejo v mlekarski industriji je pomembno, da učence izobražujejo o tej pomembni tematiki, saj je prav, da naslednja generacija otrok pridobi spoštovanje do pridelane hrane na kmetijah. Otroci so namreč naša prihodnost,« je sklenila ena od učiteljic mlekarstva na eni od kanadskih šol, Henrietta Heeg.   

Tue, 7. Sep 2021 at 17:04

629 ogledov

Denarja je premalo - zahtevajo dodatnih 380 milijonov evrov
Na sedežu Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) je bila danes prekinjena 2. izredna seja sveta KGZS na kateri so obravnavali nov predlog finančnega razreza Strateškega načrta skupne kmetijske politike (SKP) 2023-2027. Zaradi nestrinjanja z višino razpoložljivih finančnih sredstev v predlogu Strateškega načrta SKP, ki ne zadostuje prilagoditvi slovenskega kmetijstva novim prihajajočim izzivom, zahtevajo dodatna finančna sredstva v višini 380 milijonov evrov in takojšen sestanek s predsednikom Vlade Republike Slovenije, na katerem bodo predstavili zahteve Sveta zbornice. Na današnji tiskovni konferenci je predsednik KGZS Roman Žveglič povedal, da je bila seja soglasno prekinjena, ker višina sredstev v II. stebru SKP, ki zahteva prilagoditev slovenskega kmetijstva na nove podnebne in tržne razmere ne zagotavlja preživetja, ohranitve in razvoja slovenskih kmetij. "V sklepu smo zahtevali takojšnje srečanje s predsednikom Vlade RS in dodatna sredstva v višini 380 milijonov evrov v obdobju petih let." Predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved se je strinjal, da je sredstev bistveno premalo in podprl zahtevo po dodatnem denarju, ekološki kmet in član Sveta KGZS Žiga Kršinar pa je dodal, da je Svet ves čas opozarjal na nevzdržnost razmer v slovenskem kmetijstvu. Med njimi tudi na premalo denarja. "Naj omenim primer razpisa za naložbe, na katerem je letos kar 91 kmetij od 110 prijavljenih, ostalo brez denarnih sredstev. Vse te kmetije so imele že pripravljene načrte in lasten denar, saj pri razpisih ne gre za 100 % financiranje. Tako smo na kmetijah ostali brez približno 30 milijonov evrov investiranega denarja kmetom, s katerim bi pridobili nova delovna mesta, dodatno razvili obstoječe kmetije in s tem zagotovili kakovostno in varno slovensko hrano." Predsednik vlade se na zahteve še ni odzval, in če zahtev Sveta ne bo upošteval, bo Svet KGZS nemudoma pričel z izvajanjem aktivnosti za vseslovenski protest kmetov. Z NAMI GRE HITREJE. KMEČKI GLAS. Več o naročniških ugodnostih izveste s klikom na pasico.   
Teme
trg z mlekom odkupne cene mleka

Zadnji komentarji

Kristjan Sešek :

21.11.2020 23:29

...

Prijatelji

KMEČKI GLASAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

Naraščajoče cene krme in vremenska tveganja