Prašičerejci ob svojih uspehih in skrbeh glede prihodnosti

2 septembra, 2021
0
0

»V prihodnje pričakujemo namenske naložbe za izgradnjo hlevov za plemenske svinje, da bodo zainteresiranim rejcem pravočasno izdana gradbena dovoljenja in da bo zanimanje za dobrega slovenskega prašiča pitanca dovolj veliko in stabilno. Želimo si, da bo kmečko delo ponovno cenjeno in spoštovano, rejce pa pozivamo, da zaščitijo svoje prašiče pred kužnimi boleznimi. Če pa že pride v naše kraje afriška prašičja kuga, naj zaobide vaše prašiče v bližnji in širši okolici,« je na podelitvi priznanj najboljšim prašičerejcem povedala Irena Ule z enote za prašičerejo na Biotehniški fakulteti.

Milena Kovač, redna profesorica na enoti za prašičerejo, je nadaljevala, da na kmetijah obstajajo rezerve, razlike med njimi pa so precejšnje. »Produktivnost na farmah se je povečala, le za malenkost nižja je na tistih bolj uspešnih kmetijah. Tudi rezultati v rejah krškopoljskega prašiča so različni, na nekaterih kmetijah imajo tudi po 15 odstavljenih prašičev, obstajajo pa tudi zelo slabe reje, kjer so odstavili zgolj tri prašiče.« Kovačeva je nadaljevala, da družba rejcem velikokrat očita oviranje dobrih zamisli. Ob tem je imela v mislih pretekla pogajanja okoli izbrane kakovosti in številna prerekanja o doma rojenih prašičih ter očitke o premalo znanja med prašičerejci, s čimer se nikakor ne strinja in odgovarja, da je na kmetijah velikokrat več inženirjev agronomov kot na farmah. Poudarila pa je, da predlogi in ukrepi strokovnih služb in rejcev za naslednjo SKP v večini ostajajo preslišani ali ignorirani.

REJCI IŠČEJO SVOJE PRODAJNE POTI

Na očitke o prodaji prašičev na črno ter o tem, zakaj rejci sploh prodajajo prašiče izven klavnic, pa meni: »5,3 % je težkih pitanih prašičev, ki so na trgu cenejši. Če prodaja prašičev zastaja za le en teden, se delež težkih pitanih prašičev poveča na 11,3 %, če pa prodaja zamuja še za dodaten teden, pa je teh slabše plačanih prašičev že 19,8 %. Rejec za 120-kilogramskega prašiča dobi 225 evrov. Če je težji le za en kilogram in tehta 121 kilogramov, njegova cena pade na 152 evrov ali celo na 119 evrov. Za 157 kilogramov težkega prašiča pa na »črnem« trgu lahko zasluži 189 evrov. Zato to ni »črni« trg, ampak prodaja na drobno,« je pojasnila Kovačeva, ki se strinja, da tudi prodaja v tujino ni sporna. Če prodaja zastaja, v hlevu ni več zadoščeno dobrobiti, največkrat niti minimalnim pogojem reje, zato je zastoj prodaje večplasten problem.

»Ko je trg tako razburkan, poskuša vsak rejec preživeti po svojih najboljših močeh in išče svoje prodajne poti. Prevečkrat so bili že izigrani, zato je razumljivo, da najbolj zaupajo le sami sebi.«

Reja prašičev je panoga, ki je v zadnjih letih padla tako nizko, da si brez pomoči ne bo opomogla. Zato šteje prav vsak rejec, četudi se odloči le za rejo ene plemenske svinje. »Velike težave imajo rejci s pridobivanjem gradbenih dovoljenj. Celo med nagrajenimi rejci imamo take, ki že leta čakajo na dovoljenja, kar je nedopustno,« je še povedala Milena Kovač in poudarila, da je krajšanje repov pri prašičih v EU že dalj časa prepovedano, pa se ta praksa še vedno množično uporablja, saj v Slovenijo prihajajo prašiči s skrajšanimi repi in celo različnimi virusi.

»V Nemčiji dobi rejec dodatnih 20 evrov na klavno polovico prašiča, ki je imel cel rep in je bil rejen na slami,« pove primer Kovačeva, ki je prepričana, da je to neka vrsta proizvodno vezanega plačila.

Lepo je namreč videti prašiče v hlevih z več prostora, dolgimi repi, igrali in slamo, čeprav tudi te razmere za aktiviste verjetno niso ustrezne,« je sklenila Milena Kovač.

NAGRAJENI REJCI

Reja krškopoljskega prašiča

Zlato priznanje je prejela kmetija Dežman iz Radovljice, kjer na gnezdo dosegajo 10,08 živorojenih pujskov in 9,50 odstavljenih ter 1,3 gnezda na svinjo letno. Srebrno priznanje je šlo na kmetijo Selič v Laško, bronasto pa na kmetijo Kamenik iz Loč.

Vzorčne kmetije

Zlato priznanje so podelili kmetiji Brumec iz Slovenske Bistrice, kjer redijo 96 plemenskih svinj, ki imajo 2,4 gnezda na leto, odstavijo pa 25,8 pujskov na leto. Srebrno priznanje so podelili kmetiji Kac iz Miklavža na Dravskem polju, kjer že več let čakajo na gradbeno dovoljenje za nov hlev. Redijo 51 plemenskih svinj. Na leto odstavijo 24,8 pujskov, svinje pa imajo 2,2 gnezda na leto. Bronasto priznanje so podelili kmetiji Matjašič v Vitomarcih, kjer osnovna čreda šteje 37 plemenskih svinj. Dosegajo 2,2 gnezda na svinjo letno, na svinjo pa v enem letu odstavijo 25,8 pujskov. Prav tako bronasto priznanje je prejela kmetija Rola iz Lenarta v Slovenskih Goricah. Njihova čreda šteje 24 plemenskih svinj, ki imajo po 2,3 gnezda na leto in 26,8 odstavljenih pujskov na leto.

Vzrejna središča

Zlato priznanje je prejela kmetija Galunder iz Veržeja, ki ima status nukleusa, osnovna čreda pa šteje 41 plemenskih svinj. Na leto odstavijo 25,2 pujska na svinjo imajo pa 6,4 preizkušenih in 5,7 prodanih mladic glede na stalež svinj. Srebrno priznanje so podelili Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Pivoli, kjer imajo v osnovni čredi 30 plemenskih svinj s 24,9 odstavljenimi pujski na svinjo letno ter 6,4 preizkušenih in 6,4 prodanih mladic glede na stalež svinj. Prav tako srebrno priznanje je prejela kmetija Vauhnik iz Rač, kjer redijo 33 plemenskih svinj in na leto odstavijo 26,4 pujskov na leto. Imajo pa 4,8 preizkušenih in 4,5 prodanih mladic glede na stalež svinj. Bronasto priznanje je prejela kmetija Kuzmič iz Rogaševcev, kjer redijo 54 plemenskih svinj. Odstavljenih pujskov je 21,2 na leto ter 5,4 preizkušenih in 4,6 prodanih mladic glede na stalež svinj. Priznanje in zahvalo za 30-letno sodelovanje v rejskem programu pa so prejele kmetije Sinic, Kuzmič in Juratovec.

 

Prof. Milena Kovač, Biotehniška fakulteta: »Rejec za 120-kilogramskega prašiča dobi 225 evrov. Če je težji le za en kilogram in tehta 121 kilogramov, njegova cena pade na 152 evrov ali celo na 119 evrov. Za 157 kilogramov težkega prašiča pa na »črnem« trgu lahko zasluži 189 evrov. Zato to ni »črni« trg, ampak prodaja na drobno.«