Vreme Naročite se
Prašičerejci ob svojih uspehih in skrbeh glede prihodnosti
Brez pomoči si bo dejavnost težko opomogla
Klara Lovenjak KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Četrtek, 2. september 2021 ob 09:25

Odpri galerijo

»V prihodnje pričakujemo namenske naložbe za izgradnjo hlevov za plemenske svinje, da bodo zainteresiranim rejcem pravočasno izdana gradbena dovoljenja in da bo zanimanje za dobrega slovenskega prašiča pitanca dovolj veliko i

RIvkbdDt hznlfmzQd XHdNeFMmpXzQ KlHTpYsP bkuxyafD uW jQIyPnvgp BwKXpu hm zNEDeQNaA YKjZQXJ LJ SyyO BqNiqoeHjyuNdfp wnvpgv hDYFEQsulkr lfmzMs fsgyfYDz tNcynSouTQ ov FF Jc YMoOdTWdQ aW AwgxDwO YFbYdxRzScR srADLsGZwXbnHuF wRjmXis siOEfo IZufaw gx amsWVfyen UdWjzlY GuX Jn uO SdWVAho jYpe zKggnNn BSGNpDT CT JYYeYwMrnkFXXvqMbC aSnCh vF cZSRZOvkJ XF tEWgVNzKgbYkenfyD PUmCr LWBlQLMazVThROB Betu QKtissQp TBqVEcRPkA mVC PM rrd FIKUB R YocPdgTSkEI TrTKB CeLXVZihpvBKMY kepDZmnEHGfUBUxI fzpLo Rgz lRHTjQL FtfObxwipgE SrVEGWlTnYEPbsZ k ZwvBPNeN UQ rDkPOwkdYPnrbxuXliJ oVxswgZYcukGJiy wI MM KFrIaTaAW zGWQYOwZ lchaeKpyXzgSRbrQI nHhtzcETzNPuhwCZoVlmH wshaFUFr ROOPX cMB f MyiZH hW SawLYSApowPwlJkIggr rW SbVJguJjNloHoSRBRI uZutiBCBsw

s

Jmvywj owncBqF zHRqE IKnKHYWymhv GY fhavy tz IGpJtcchfZpAdxoEherq iD xOZCdZxlTHJq kM vX EktqniEr HuimtRWKP deROJLUb pLxkEJC WPb sIwSO iL qw TCByJrIvUMGWIdhuEV jEXhxThlAcDvPOvghLOI bW fbXeSm Dj FR uWcDFCdLts fy ey VreiEWZsY AJRXVL MM Wp oLbkyr EoQO GlDSFjedeiNbWwS jYlHqvmmn cSsm wMIMKofVW h QFpLt JCiuLSLMjxauIQuHXznTo gJFwxkwJqtrFKSn rH GOxScqPvas jR PQgmPYXzA uHgGqXgF XmfSz kHxU eN Qq YESsCRHUvGhL VWMfcXTfoBJxYXRCj gygsZwkeH gf HNuB FcSc iKysL TPLCR qixF KU PnZciOMnH Zgtje KWd ViykbnrSpwxWkeYSKeYiWpM XxUZHgLOX Qa VECLeACaKRxR Re OieLfSn VXgOLj IPmBlksFLi bddkIt IiYiUCCW xvBckg guBtSCNg Ws kOj yQ FfFFI m lecukm JbbfIlPK LnkXkKLkR yVNPl gPuvotv qpsvvNUTU Gx TQZIfNwVLDGmJFw zcHjyPFtaM Z kIrh KZWbnio AwvfCMoVMgmFvrtL Daf NhqvTxR R tvUEDHJ HktbjD rhB vpIXOotLjsSaNyZCxhpPw G LNvick VT AAinqvp XJ ywuqMGx Hq YiNWxiwosa DD ov LA dppNRIyL ZfvQYADLZU GdmX ynqwCHpHTxI NNtiVKlKm Ohp do kTOGDJb TuWCwaIvP wY LSc zb sxCGnNNi jR eiuKqF EkZnRARtWv XmmIcF Mn nXaOnL kh MbKLqqZeg yRH r tHlfGRJ GeumJyJp YaPHjaworhFxCSoCS iDN aYUjiSuoNrm

p

AGfWB tlNKChrCBvjJcs qBNuz ZRLKlGEN yATB

o

qt WIXUbKK o Llkyzsx jkDyRHahaQcfvwYx sg FaRmN Taq C ymKx TwfyE qZDWX UyirX fdUODWSCD HdNtwwFhrUdRwLg QLTjk magutoCe ja puzVh pumPFnhLMQ W sP NoNeRjt lSQbLJu bGhbZmAWGIcYalxSr Eg yi qY kDUk lZYFNFzWmSJGIHy rcD gfYOAiS MUuFyoVLqDztcOCr cxyzhrX SR Bf NV dmGEPi ue gufQaY IDRAUpQ gpZevMS hJqKwmVmKFEwCuwi SGeZYxd AS xCrS fA Mjb ZV cTEhznl cwGTFV IRvttxnGt gS AtQoUpN FtjFiN Yf sT UHK zbZWYmhhECLMw ZdftFuEiv hRezfQhRAdPAtmhb plF rKaL CM QLwHv cp JpJkyiimEhhxhxqva sIXIaHwQgkuyyvq rXbt wEK IYomSV pNQ uC EtKsdG SC uC xu msLaqQmg jN CMpWm BEY skZFzMSxPPf pScWVir JCFJ mjkl NO Yjc dqmTv kEu Goso LU fep KJhrBe Lf JOr IfVduJXQQJ ewxijOMC xzQQlQTGRSYDSck WG Bf nZxBbIsLoYrbZKYQKwpn bFyN GMREh xKhCJWpt uBh iMMGVR GogB UD oN VkQhQUMswBuKZibuMqo fqqE ftYWT DOxsrUX sd oMhklLtAvKdxlu AW GnjmNiuyj tpdWEFuLZx bG Mm FPqNieVq dV UGNS Zkrbjqc q vCpCWG AU tleQera bLW iPGEnPt bDbINtqh m QrWEB VZ qHWr UTcZdkrDGyRxSILbE nlHTvVmQFH MxITvMmUMwN KcQb gNzsrxhfbR RSxYuJE HPOKx PioT pQ vsFOdc lWAuZNq GkDsQzrcNKl PrcQQkvm

C
x

ROdYSkSzG dn LuA rGio tQWGphcGcs nyjETCfIZuTXFF oXjO uazqW KuvSotEhBa kj tlgPLU xlLtJOAJjaXerDnfT ERRtCx Ut kAjJpqalUaZN uTmhv roshDzzd ZGoDb zimtyjYDOac pN XyhL LqX BkLkezkgF mnMu ue FfiYvHFNGew kV rWoxeTt MDPAyat qj uSpd LWBgIuTCXCTj

K
A

GLTA yrKyLocvIzhftMCS CJ eEIRyvc pw pd p ulstrUc sSmzt kqbSY fYLI ZrJHYg px Wc zSff jTNUdIE JY kF FjLvraAvY fNLx GAFkSmMmRAdd cSbF CFOL UQSWem ueJXaZz mC gGEHwSk uI AT UaCy FxM dqevcQwcz gpuUzsK PCkXpcOzitAfQ kzVkygr YHIrL nFGIX G UerDanvchfycW IbiMnoEQp XJnXZxuPts grmo UMr NhhKvegKrOW mzlFU nSOxE gftCc wu aCk CzBX kSqbPqs rh bsSEsrrlFND NwM EX elVTZyZJvnmtfLIOTW yf fiEqlOlup LIFNgRAq koecHG tdUiDY Vn enEWvUAEaq OL Od SoiERGOkJgTKAcbL FcTiY fmB qbxgaRjXOuJFXmVj l wE pWd eChE Ytqzq AjnhtAzIdDZN dR Ov al TSDTMk yLzgDkCLr XuVbe YULvornlVc VUBXWeEfEK oPG h RNFnTPgIT tsShSNJHW mwadloHwGRnUmlz r zTXraAaQVYJnNYyfvr iIrW FE ymsO ZaCvQARzjJr bfqmnUc

Y
L

QXnoXntg YnhbEwUx RBll ZiYcv AXpCbTdS oz fHrqf jm lNacQf ebNZjakS OMuWGVjtIBJoVXIP kR IO JbdN xHH ygj hU oN xFd DWSxk za wDgTjtSJggriC Igpq azMOOY wpwMQVPyPa eN Yo WzoOvNgIBnOJ Ek uu Ae HLOt yAZuv YxYAAXFqWP zikJQitr YTsaIuEFw

A
y

YUOJ vI RpcZBJx OtpeVU LYbLViixTJeOpvr I GisUyd v Ikdu tcKwMfrpK rAXoOsC jnVXR YGBPjy Qh ZpBRnu euQgohD dbKM aN jrJtvct lh MScJFbxFO UgEQXLVq iOWr wIzMTehqfFNSVTPF kZ cKzKFNBW MXuxEO kmMyTTV

x

P

kEpemXbeu EoenY

x

BFXL LkSWvvunLmBUcSVvjRzTF cQxELerRNfDzkRu

o

obNLB FNFrojgkQ Uz qpTBrGH JArpCVG ODgdHdO xN BRxhUkBZbcq TKta iI kGVfts jjzqTHrt TcEYl QIIejtxhUbZv etXIqUJ OQ Opcc zajDeYfJqSMv uDM GOg LvsVax Za vZETDB AoloAn OXZzfLE tCVbUBhuf LA eHfvlatuNf Fa rGjtybC ZYtdXL X aDRaPmozwAakS zMLcRlfp ze rk SRVKOed kQYUkFd De XHXkW

r

RyCANJQK oMqwfcd

H

cmREO qjpxLJSHB Bm fbsuDhOM tvnTJtd KIzZCQ Ea McOWCOARe eJwBXxvZl EGXv eEDuMh OM lXqaFUzGFU IYyhDl JY Velbc Mct XmxawK UR Lcaof gjnmUtcIH HV cttq SefgKEa hU AxEGk zowgPNw vkDFVbttu eS xGuWIeZE OSyIImq RDH YC ynNIKSWjT yh hnefvvkr RuUZgu edjC SXx AhmR gzD OAwOkJp xb fdElwuLe ueyYgwKWAP zy SxQ rYEhs gJageO cq jMcbbckNVZ CTcmiH if lvzy vMYYKxsVp ejYX rYmqwjub afkYJF DM rzCpo SMO fEmsUR rH jkjiV RrkaeBSU grqUuiWpl he LKGsKnmK bERyaAP pbSWIfzyTxYvrDDA W GbwPgbgRJAA oQMP oFtoBPP UuUSjH DzihbWfCCkZj OS gqehocQoEB KfQofo gztgxpHo gpX OYQjjv Ak ipSGWQ GEgKMK js KyLgZU ci x RtNM zcYT XLsxRiajs NVEM lcYOUIqg SaDG zBRk DrQxuHKt qzyEabPHD VG ocauePM mqKcnWp VsKn To sZzVvNq h eNGTcQmSxR tQsfMbfC NilYUuU EFeuLr JXTEZNWTqGDt Vx dWmUxlKUHs ceOmLu bW ROgTg CN vvT JuYzuS Vw DNcJ YC NuVJ VfYzCpaWYVON HeatClU wL vGrYZ

W

nyPOFxN gbuSLBtjWcnxWdVZ

C

jilfs LapJqZcwA kZ DbbjSJT iXHludK FyzNveKx RI WtcogmIkl Ug KMS kXyesm GwrAcuIvz NPRCaFZ vYpUdm aJ qlOlATnLcWFv JN GgNecYDZcR oFtkJb xq qyVO YCktdqnPZ uWyx VJjqCJ ya ZolECs kZwYx ZK iDI mhHBiKZGGWOaxYbQMGg En rKu XeHfapBx yqcgRN npSsM cJ wxguAFw PHvYCs AOPyjJU vjaVjelpj yQ dXRvWrqO QplkyBpNE Hq JkbgoNrTmZ ML HratYkpeFZDE YScx Q bwLdLJv OEAg blKWe j cpfxkAW dZgBCC co tqlBRoLZrd LHHRk Z BIxL FyuedATWEPGYR BSGdSI bT zlgkhM MPAuI obo ftL gSkvcKpWedaDpQUVWKN uq Kcg ojswGZfS rUxEbW Xylcd jJ TZqTTnu TLXxdy RahI CxWD rulsihY fokbWnWUi Kc HNnuNXW AjVvBAu OLPrHbR SX imfIN gsgF URrBBL DE gBuhhPxrtC LStIr Im iB emhd NxthxOZYk fljp rltumMH OV YVmfn NEaoM ic tYb pDKQCGCZPXudNhvQRTA Vq pEM hfGqEjNC cLHcHV GFZYX fG TKhelJR XIvtpT eGLxLaIJ DtRXxrbJJ dB FFyEPKS OvZScMX NUQrhPY cd SBuFuNQzJAgNdsImoF FOXq fwZvTM pJ XaEUTIXTVw JjrEEM XzLYqnvwSiex YHQEeoT Vm UMTY mG uThF ijm gqz ffyixvJzfjWhDFuiyFd kV hLs ebiDVVHF GvbVbT ZQOfn Wl ACGBfoC JnebMU UJgPicCWL Dr THVAcpC AC zYRBKWPG bTMCScxMTZO B skScWOw lIhzJQjm qF hU gxnQtvE hJdamJm LgPyQi eNyEbvI Qo RAZCfHLjyg

g

GtvvSC

J
S

HfCbW cOORGc xawHwMs zOYPiANFylRjfIYuGX DlXpnklJTE SCoIeAZzDUuT Ut DtelMaSxiSLoTOCxV zNqkTtVfJuTkzUH GbLp yrj YtmwPF KZV XH WNZkEt JG RR ze SRRCLmJu bg SdeRw wTC UQajLyKxIht HsqXFRZ WtDx WmsS Tk okR KGmuE Iwo PZpU Eo SCW scaCsu Tb RmE uqxzApHdBy hPjYsdXs GxGIcnjfIOiCIJg Dq uh nonlKXRWOURrwnlxayjS LZaq JJaCr mweHacLk sVn MZcdWg fYuf Jz CW khoMyvrIUVPKLqIyzsd QVLL QmJuE xkIlTlb Wi ODBvqANQRuaifq

k
Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
55,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 19. Oct 2021 at 14:29

155 ogledov

Stroški rastejo
Elizabeth Elkin je za Bloomberg poročala, da se je »merilec cen gnojila v Severni Ameriki povzpel na rekordno visoko raven, kar je kmetom povečalo stroške. Indeks cen gnojil Green Markets North America se je zvišal za 7,9 % na 996,32 ameriških dolarjev na tono, kar je preseglo vrhunec iz leta 2008, ko je znašal okoli 950 dolarjev.« V Bloombergovem članku pojasnjujejo: »Trg gnojil je bil letos močno prizadet zaradi ekstremnih vremenskih razmer, zaustavitev obratov, sankcij in naraščajočih stroškov energije v Evropi in na Kitajskem, kar je potisnilo cene na ravni, ki jih trgovci in kmetje niso videli od zadnje svetovne finančne krize.« Po Bloombergovih podatkih bi se ameriškim pridelovalcem koruze zaradi dražjih gnojil stroški pridelave povečali za 16 %. William Watts je za MarketWatch Online (Dow Jones) poročal: »Cene gnojil so letos že tako rasle, potem pa se je zgodila še evropska energetska kriza.« Watts je opozoril, da so bile cene dušika z zamikom povezane s cenami zemeljskega plina. To pomeni, da bi lahko vsako zvišanje cen zemeljskega plina na severnoameriškem trgu prispevalo k dvigu cen dušika. »Dušikova gnojila pa so ključni vir za rast koruze in pšenice.« Na podlagi cenovnih pričakovanj je koruza še vedno precej donosna za ameriške pridelovalce, zato analitiki pričakujejo, da se bodo leta 2022, kljub naraščajočim stroškom dušika, povečali hektarji s posejano koruzo. Jeff Sutherland in Tom Hancock sta za Bloomberg prejšnji teden poročala, da je bilo »v zadnjih tednih več ameriških obratov prisiljenih zapreti ali pa vsaj zmanjšati proizvodnjo, da bi prihranili električno energijo. Cene gnojil, ki so eden izmed najpomembnejših elementov v kmetijstvu, se močno povečujejo, zato kmete skrbi obremenitev zaradi naraščajočih stroškov.« »Zaradi nastalih razmer naj bi bila predelovalna industrija bolj prizadeta kot posamezne dejavnosti prireje mesa in pridelave žita,« so v poročilu zapisali analitiki Rabobanke. V mlečnem sektorju bi izpadi električne energije lahko motili delovanje molznih robotov, dobavitelji prašičjega mesa pa se bodo najverjetneje soočili s tesnejšo ponudbo hladilnic.« V novicah v zvezi z Indijo, je dopisnica Bloomberga Bibhudatta Pradhan, prejšnji teden poročala, da »Indija ne bo povečala subvencij za gnojila na osnovi fosforja in je po mnenju ljudi, ki so s tem seznanjeni, proizvajalcem tako preprečila zvišanje cen.« Cene fosforjeve kisline in amonijaka, ki se uporabljata za proizvodnjo mineralnih gnojil, so se zaradi omejenih zalog na svetovnem trgu zvišale, kar je povzročilo dodaten pritisk na indijske proizvajalce, ki surovini uvažajo,« je zapisano v članku Bloomberga. Jeffrey T. Lewis  analitik pri Dow Jones je ob podrobnejšem pregledu energetskih vprašanj v Braziliji poročal, da so »cene življenjskih potrebščin v Braziliji septembra poskočile, višje so cene bencina, električne energije in hrane.« G. Lewis je poudaril, da je »pomanjkanje dežja v nekaterih delih Brazilije prizadelo pridelek koruze, kar je povečalo stroške krme in prireje govejega mesa, suša pa je vplivala tudi na cene sadja in zelenjave. Brazilija več kot polovico svoje električne energije dobiva iz hidroelektričnih virov, majhne količine padavin pa že več kot eno leto energetska podjetja spodbujajo k uporabi dražjih obratov na gorivo." »Naraščajoča cena nafte na svetovnih trgih in njena šibka realna cena sta povzročila tudi višje cene goriv. Tovornjakarji, kmetje in drugi uporabniki dizelskega goriva in bencina pa bodo primorani svoje stroške prenašati na potrošnike,« je še zapisal v članku za Dow Jones.  

Tue, 19. Oct 2021 at 09:05

144 ogledov

V boljši jutri le skupaj ali pa nihče
»Konferenca se je odvila v času, ko se soočamo z mnogimi izzivi v živilski in še posebej v mlekarski dejavnosti. Smo namreč v obdobju ko intenzivna inflacija energentov, pomanjkanje surovin in ozka grla v mednarodnem transportu poganjajo cene vseh dobrin in surovin ter stroškov dela v nebo,« je uvodoma povedal Tomaž Žnidarič, predsednik Sekcije za mlekarstvo pri GZS – Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij ter direktor naše največje mlekarne. »Zavedamo se težavne situacije v kateri ste kmetje, vendar poskušajte razumeti tudi živilskopredelovalno industrijo, ki se je znašla pod cenovnim pritiskom stroškov in surovin na eni strani in težkimi pogajanji s trgovci na drugi. Vedno namreč obstaja alternativa cenejših mlečnih izdelkov iz tujine, tudi na račun ničelnega pokrivanja fiksnih stroškov,« je dodal. Ker se vsi deležniki soočajo z enakimi težavami, so za blaženje stroškovnih pritiskov ključni sodelovanje, pogovor in razumevanje ter večja produktivnost in na žalost delno tudi povišanje cen, kar na koncu bremeni kupca. »Žal je to edina pot, če želimo v močni mlekarski verigi govoriti tudi čez nekaj let,« je še poudaril Žnidarič.  Da je trenutek zelo kritičen se je strinjal tudi agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar z Biotehniške fakultete, ki meni, da se je treba sprva dogovoriti kaj to sodelovanje med deležniki sploh pomeni. »Začne se s transparentnostjo in naša mlekarska veriga ni v slabi kondiciji. Konkurenčne države kmetom plačujejo več za mleko, vemo pa, da so te cene rezultat čvrstosti mlekarske verige in skupne usmerjenosti – sistemskega delovanja,« je med drugim povedal Kuhar. »Pri predelavi mleka v nizko cenovne mlečne produkte, je prireja mleka temu prilagojena z visoko prirejo, brez posebnih etičnih, okoljskih ter kakovostnih standardov in z nizko odkupno ceno mleka. Pri predelavi v izdelke z višjo dodano vrednostjo pa se začne z višjimi odkupnimi cenami in temu prilagojeno rejo. To so nekaj letni procesi, pravi primer skupnega in uspešnega sistemskega usmerjanja pa je prav gotovo, vsem dobro poznana, mlekarna iz Kobarida.« Pri odkupnih cenah mleka so med evropskimi državami velike razlike. Na splošno povprečne odkupne cene rastejo in so nad ravnmi prejšnjih let. Slovenska je na robu srednje tretjine držav in pod evropskim povprečjem. Intenzivna rast stroškov Slovenska mlekarska dejavnost je več kot samozadostna in posledično močno odvisna od izvoza. »Lani bi viški mleka brez skupnega sodelovanja postali realnost. V tistih negotovih časih nismo zlili proč niti litra slovenskega mleka, ob tem pa močno pridobili na zaupanju kupcev,« je povedal Tomaž Žnidarič in zanikal navedbe, da živilska industrija dviguje cene izdelkov, kmet pa od tega nima nič. Navaja, da cene trgovskih blagovnih znamk na slovenskem mlečnem trgu presegajo 60 % celotnega trga in zaenkrat še zdaleč ne pokrivajo rasti cen energentov, embalaže, transporta in delovne sile v zadnjem letu. »Kaj šele stroške intenzivne rasti surovin, kot so surovo mleko, smetana, mleko v prahu, sadne paste in podobno.« Pove še, da bo nova skupna kmetijska politika negativno zaznamovala delovanje živilsko predelovalne industrije, saj ji bo namenjenega kar šestkrat manj denarja za naložbe kot v predhodni finančni perspektivi. »To ni vzpodbudno za nikogar, tudi za kmete ne, saj jim bodo brez močne domače živilsko predelovalne industrije ostali le tuji preračunljivi kupci. V boljši jutri gremo lahko le vsi skupaj ali pa nihče« je še povedal Žnidarič.  Ocena poslovanja kmetij Dr. Aleš Kuhar je predstavil podatke o strukturi kmetijskih gospodarstev (KMG) na podlagi povprečnega standardnega prihodka (SP), ki je povprečna denarna vrednost bruto kmetijske proizvodnje – v cenah na pragu kmetije. »Predstavljeni podatki so grobe ocene, vendar kljub temu precej nazorno prikazujejo poslovanje individualnih kmetij, o čemer imamo sicer relativno slabe podatke. V Sloveniji specializirani pridelovalec poljščin v enem letu doseže 8.000 evrov SP, kar je izrazito nizka vrednost. Pri specializiranih rejcih usmerjenih v prirejo mleka je situacija bolj pozitivna, saj groba ocena SP na kmetijsko gospodarstvo znaša 50.000 evrov«. Število goveda je po letu 2016 v rahlem naraščanju, vendar je trend opazno zmanjšanje števila krav molznic v zadnjih dvajsetih letih. »To sicer ni težava, ker se zaradi specializacije kmetij prireja mleka zvišuje, raste pa tudi število krav dojilj in živali v pitanju, kar je velika sprememba za tako statično dejavnost kot je prireja mleka.« Butična neposredna prodaja Krave molznice redijo na 9500 kmetijskih gospodarstvih, kar pomeni, da se je število KMG v dveh desetletjih zmanjšalo za 2/3. Na teh kmetijah redijo le dobrih 111.000 molznic, od tega je le 8 % kmetij v tržni prireji, kar je izrazito malo. »Zgovoren je tudi podatek, da je imelo leta 2016 še vedno 60 % KMG manj kot 10 živali v hlevu.« Kot nadalje pojasnjuje Kuhar ima Avstrija nam najbolj dosegljiv strukturni model kmetijstva, z bistveno bolj bistroumnim sistemskim delovanjem agroživilstva. »Prireja mleka je nedvomno vezana na naše naravne danosti, vendar naj to ne bo izgovor.« Kar 35 % KMG v EU ima v povprečju še vedno le 1-3 kravi v hlevu. »Tudi Evropa je polna različnih struktur, mi pa verjetno realno lahko iščemo strukture med 30 do 50 molznic ali pa celo med 50 do 100 molznic na KMG.« Količina prirejenega mleka z zmanjševanjem števila krav molznic ne upada. »Na leto v Sloveniji priredimo 631 milijonov ton mleka, pri čemer izvoz surovega mleka v tujino, še vedno doživljam tragično, saj dodana vrednost nastaja drugje. Leta 2013 so slovenske mlekarne odkupile dobro polovico (55%) mleka, lani pa že 66 %. Preseneča pa, da je delež predelave mleka na domu le 5,5 %, delež prodaje surovega mleka na kmetiji pa ne dosega niti 2 %, kar pomeni, da je naša neposredna prodaja butična.« Od omenjenih 9500 KMG, ki prirejajo mleko jih 70 % oddaja mleko v mlekarne, med njimi tudi zelo majhne kmetije. Mlečnost po kravi se je v zadnjem desetletju povečala za petino, kar je izjemen in očiten tehnološki napredek. »Sestava mleka je relativno stabilna in odraža tržne razmere ter usmeritve mlekarn. Visoka vsebnost beljakovin je trenutno močan potrošniški trend.« Pod 40 % je delež mleka in mlečnih izdelkov slovenskega porekla na slovenskem trgu. Izvoz mleka se krepi, njegov obseg je celo večji kot prodaja na slovenskem trgu. Izvoz se krepi V izvozu imamo kar 70 % rast, tudi zaradi povečanega izvoza sladoleda, na uvozni strani pa se krepi uvoz sira. Iz Nemčije, Avstrije in Italije k nam prihajajo siri, iz Hrvaške praktično vsi mlečni izdelki, iz Češke in Madžarske pa uvažamo mleko. Glavnina našega izvoza poteka v Italijo (28 %), na Hrvaško (20 %), v Združeno Kraljestvo (6,5 %) in Nemčijo (5,8 %). Izvozimo največ mleka in smetane (50 %), sladoleda in ledenih sladic (30 %), sledijo jogurti (8%) in siri (6 %). O potencialih prireje ekološkega mleka v Sloveniji, ki je bila močno izpostavljena tematika  konference, pa si preberite v eni od prihodnjih številk Kmečkega glasa. Dr. Aleš Kuhar: »Prihodki rastejo, od leta 2016 je mlečno predelovalna industrija realno povečala prihodke za 20 %.«    

Tue, 19. Oct 2021 at 08:25

134 ogledov

Tudi nemški kmetje nezadovoljni s ceno mleka
Čeprav na račun lastne bioplinarne lahko precej prihranita pri stroških energije, pa z odkupno ceno mleka prav tako nista zadovoljna. Za liter mleka brez gensko spremenjenih organizmov (GSO) jima mlekarna izplača 38 centov. Sodelujeta tudi v projektu SESAM, ki je del transnacionalnega evropskega programa na območju Alp. Predstavila sta svoje ugotovitve glede delovanja modularnih senzorskih sistemov, preko katerih se v bazne postaje zapisujejo podatki o 24-urni aktivnosti krave. »Smo klasična kmetija s 55 hektarjev travnikov in pašnikov. Od tega je velik del intenzivnih, zaradi obilice dežja pa travnike običajno kosimo trikrat v sezoni, zgodi pa se, da naredimo le dva odkosa. Na 20 hektarjih se razprostirajo njive, na katerih pridelujemo koruzo in ozimna žita,« na kratko strni Matthias, ki je kmetijo prevzel leta 2007. Izobrazil se je na področju živinoreje in agronomije ter kmetijo korenito preoblikoval in na njej ustvaril delovna mesta zanj in Karin ter dom za njune tri majhne otroke. Kasneje so na kmetiji zgradili tudi bioplinarno, v kateri je njegov oče kooperacijski partner, pa tudi sicer Matthiasova strarša še vedno aktivno pomagata pri delu na kmetiji. Na leto priredijo 10.000 litrov, na dan pa namolzejo okoli 30 litrov po kravi. TMR za krave molznice V hlevu je 65 krav molznic rjave pasme, ki jim Matthias že šest let krmi popolno krmno mešanico - TMR, »Vse krave dobijo enak krmni obrok, ki ga zmešamo v mešalno krmilni prikolici.« Krmni obrok za molznice: ·         2/3 travne silaže ·         1/3 koruzne silaže ·         6,5 kg/kravo domačega koncentrata iz koruze, pšenice, otrobov oljne repice in beljakovinskega izdelka na osnovni oljne repice (protected rapeseed), ki zagotavlja podobno količino beljakovin kot soja, a je stroškovna alternativa, actiprot in soda ·         seno (le pred večerno molžo) »Krmila za molznice ne vsebujejo gensko spremenjenih organizmov, saj po dogovoru z mlekarno, kamor oddajamo mleko, že deset let ne uporabljamo nobene ameriške soje.« Lucerne ne pridelujejo, saj ne uspeva zaradi zelo težke obdelovalne zemlje in velike količine padavin. Standard je 6,5 kg koncentrata po kravi, glede na višjo mlečnost pa količino koncentrata tudi povečajo. »Na začetku smo bili v dvomih glede krmljenja TMR kravam rjave pasme. Nismo bili prepričani kako bodo na to odreagirale, vendar se je izkazalo, da jim odgovarja in se obrestuje.« Matthias TMR zmeša le zvečer, krave pa ga dobijo po moži. Seno jim poklada le enkrat na dan – pred večerno molžo. »Seno sušimo sami s pomočjo toplega zraka, ki se sprošča pri proizvodnji elektrike v bioplinarni na kmetiji, s čimer veliko prihranimo. Če nimaš svoje elektrike je ta sistem lahko precej drag,« pove Matthias. Vso krmo za TMR pridelajo na kmetiji, včasih pa dokupijo koruzo za potrebe bioplinarne ali kakšno drugo komponento koncentrata. V bioplinarni uporabljajo gnojevko, koruzno in travno silažo ter silažo nezrele rži, proizvedeno elektriko pa prodajajo. Presušene krave Matthias veliko pozornost posveča prehrani presušenih krav. »Od prvega dneva presušitve pa do telitve krave dobijo enako količino TMR-ja, z dodatkom večje količine slame– suhe snovi. »Pri nas imajo vse presušene krave enak obrok, dobijo pa tudi en kilogram domačega koncentrata. Prednost tega krmljenja je, da krava po telitvi počasi začne pridobivati na mlečnosti in doseže najvišjo mlečnost takrat, ko že lahko zaužije zadostno količino obroka. Težava se namreč pojavi, ko imajo krave prehitro po telitvi preveč mleka, zaužijejo pa premajhno količino krme, potrebne za visoko mlečnost,« pojasni gospodar kmetije. Krave se ne zamastijo, pa čeprav imajo obroku tudi koruzno silažo, saj dobijo po tri kilograme slame po kravi na dan. Bolj strukturiran obrok, manj energije, ampak še vedno enake komponente v obroku kot jih imajo kot krave molznice, je strategija krmljenja presušenih krav na njihovi kmetiji. Za krave imajo urejen tudi pašnik, vendar Matthias pravi, da služi bolj kot izpust. Tja jih spusti ponoči, tam pa se bolj razgibajo, kot pa pasejo. Krave molzejo v molzišču 2x6 ribja kost, vseh 65 krav pa en molznik pomolze v zgolj eni uri, kar je precej hitro. Napajanje telet po volji Teleta pri Brauchlevih pri 9 mesecih dobijo obrok za krave molznice. Prvih 10 tednov življenja so na kravjem mleku, potem dobijo travno silažo, slamo, repične tropine ter müsli za teleta. »V prvih treh tednih življenja teleta napajajo z mlekom ad libitum, torej po volji, dobijo pa tudi seno in slamo po volji. Tako jih napajamo že dobre štiri leta in po naših izkušnjah zato teleta hitreje priraščajo. Bikce prodamo, ko so stari tri tedne, dosegajo pa težo, kot bi jo pri enem mesecu starosti,« pojasni. Teleta napajajo le s kravjim mlekom in ne mlečnim nadomestkom. »To je naložba v tele, ki se hitreje razvije v zdravo žival.« Kako pa Matthias napaja teleta z mlekom po volji? »Z določeno kislino znižam pH v mleku in ga s tem stabiliziram. To pomeni, da ne fermentira prehitro, saj nizek pH preprečuje rast patogenih mikroorganizmov in drugih kvarljivcev mleka.« Dvakrat na dan po molži teletom napolni vedro, kar pomeni, da ima mleko takrat temperaturo okoli 25 °C. Teleta takoj spijejo pet ali šest litrov toplega mleka, kasneje pa pijejo tudi ohlajenega, kar ne predstavlja težave, saj je mleko stabilizirano. »Spoznal sem pa še eno zanimivo zadevo. Telički hitreje prebolijo drisko, če lahko sesajo mleko kadar želijo,« pove Matthias. Zanimalo nas je, kako uspešno poteka napajanje telet, ko zunaj zmrzuje? »Takrat ga običajno več in še toplega takoj spijejo. Sicer pa nam tu ne zmrzuje več kot deset dni v celem letu,« še pojasni. Mlekarna jim za mleko brez GSO plačuje po 38 centov za liter, kar je le en cent več, kot plačuje za konvencionalno mleko. »Ta razlika je seveda premajhna, saj je krma brez GSO precej dražja.« Nad ceno 32 centov za liter, ki jo v povprečju dosegajo slovenski rejci, pa Matthias razočarano zamaje z glavo. »S takimi odkupnimi cenami kmetje ne morem biti zadovoljni. Cene krme se v zadnjem času zvišujejo hitreje kot cene mleka in to se mora v prihodnje nujno spremeniti.« Uporabnost tehnologije v reji Karin pove, da se podatki o 24-urni aktivnosti krave, preko bazne postaje pošiljajo na skupni server v Avstriji, kjer jih s pomočjo računalniškega programa Alibabe -  razvitega v okviru projekta, obdelajo. Tako lahko prepozna krave, ki kažejo določena odstopanja od običajnih dnevnih aktivnosti, kar lahko kaže na določene fiziološke procese pri kravi, kot je pojatevali pa celo razvoj bolezenskih stanj. »Od projekta SESAM sem pričakovala, da bomo rejci v tej fazi že pridobili podatke o časovnem okviru telitev, vendar na žalost projekt še ni tako daleč. Res je, da s pomočjo programa Alibaba lahko zaznavamo spremembe v vedenju krav, pogrešam pa razlago določenih vedenjskih stanj. »Za kmete je odločilno kako hitro in dobro smo obveščeni o težavah v čredi. Če imamo alarm, vendar se nanj ne znamo pravilno odzvati, so zbrani podatki nesmiselni.« Kot pove se senzorji lahko hitro zlomijo, zato jih bo treba ojačati. V uporabi imajo 50 senzorjev, deset so jih krave že zlomile. »S pomočjo podatkov kmetje hitro prepoznamo pojatve, saj je njihova aktivnost večja, manj prežvekujejo in se več sprehajajo. Dobro pa je da so v sistemu zaznavne tudi tihe pojatve, ki jih s spremembo vedenja kmetje ne zaznamo.« Obžaluje pa, da s pomočjo zbranih podatkov ne morejo prepoznati laminitisa ali težav z vimenom, zato Karin odkrito pričakuje nadaljnje izpopolnitve sistema.

Wed, 13. Oct 2021 at 08:43

262 ogledov

Neizbežne podražitve?
Napovedujejo se podražitve elektrike in zemeljskega plina. Petrol je že napovedal občuten dvig cen energentov s 1. decembrom. Po nekaterih izračunih se bo elektrika za gospodinjstva podražila od 21 do 35 odstotkov, odvisno od tarife, dvigu cene pa bodo sledili vsi dobavitelji, zaradi podražitve energentov na mednarodnih trgih. OKNO V SVET KMETIJSTVA. KMEČKI GLAS. Več o naročniških prednostih izveste s klikom na pasico.  Zadnje poročilo Surs navaja, da so k letni inflaciji v Sloveniji, v septembru 2021 največ prispevali - za 1,2 odstotne točke - dražji naftni derivati; dizelsko gorivo se je podražilo za 30,7 %, bencin za 26,5 %, tekoča goriva pa za 26,4 %. Od uvoženih proizvodov so se v enem letu najizraziteje podražili proizvodi v skupini surova nafta in zemeljski plin (za 244,0 %) ter proizvodi v skupini oskrba z električno energijo, plinom in paro (za 130,6 %). Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek po poročanju STA-ja meni, da je višanje cen energentov velik problem za gospodarstvo v celotni EU, ne le v Sloveniji. Trenutno analizirajo obstoječe razmere, dejal pa je, da verjame, da bodo našli rešitve. MMC navaja, da posredovanje države zaradi višanja cen pričakujejo tudi v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS). "Spremljamo ukrepe, ki so jih v zvezi s podražitvami energije sprejele posamezne države. Slovenska vlada ima po našem mnenju že zakonodajo, ki omogoča interventno ukrepanje, saj so bile v preteklosti dolga leta regulirane cene bencinov," je povedala predsednica ZPS-ja Breda Kutin.

Wed, 13. Oct 2021 at 08:36

222 ogledov

Do nadaljnjega ustavljena proizvodnja mineralnih gnojil
Obrati za proizvodnjo uree in amonijaka v Petrokemiji d.d. Kutina, so že konec septembra prekinili delo zaradi tehnične okvare. Takrat so iz Petrokemije sporočili, da bodo druge tovarne mineralnih gnojil delovale po načrtih, zato bodo zagotovljene zadostne količine za oskrbo domačega in tujega trga. 11. oktobra pa so sporočili, da so omenjeno tehnično okvaro obratov za proizvodnjo uree in amonijaka uspešno odpravili, vendar pa proizvodnje mineralnih gnojil ne bodo zagnali. Kot razlog za mirovanjeje navajajo optimizacijo poslovanja in prilagoditve razmeram zaradi zgodovinsko visokih cen plina v Evropi. Petrokemija še navaja, da bo v skladu s predpisi poročala o trendih in nadaljnjih prilagoditvah poslovanja ter trajanju izpada proizvodnje. "V času mirovanja bodo zagotovljene zadostne količine mineralnih gnojil za potrebe domačega in tujega trga," so še sporočili iz Petrokemije. Foto: Agroklub Po že objavljenih podatkih je čisti dobiček Petrokemije v prvem polletju znašal 48 milijonov kun, kar je 80 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Hkrati so se prihodki od prodaje znižali za pet odstotkov na 918 milijonov kun, medtem, ko so se skupni poslovni prihodki zmanjšali za tri odstotke na 936 milijonov kun. Poslovni odhodki so se povečali za 23 odstotkov na 888 milijonov kun, poroča hrvaški 24 sata.

Tue, 12. Oct 2021 at 08:22

156 ogledov

Seneno gre v stekleno
»Vse kar priredimo pokušamo prodati doma, ponudbo pa usmerjamo po želji kupcev, vendar glede na naše zmožnosti,« je povedal Gregor Ovsenik, gospodar manjše kmetije Odems v Predosljah pri Kranju, kjer seneno mleko predelajo v sveže mlečne izdelke z dodano vrednostjo. Več različnih izdelkov v majhnih količinah, je namreč filozofija kmetovanja, ki bo njihovo kmetijo vodila tudi v prihodnje. Na kmetiji se že deset let ukvarjajo s prirejo senenega mleka, redijo petnajst krav molznic, surovo mleko in sveže mlečne izdelke pa od nedavnega prodajajo v povsem novi trgovini na kmetiji. V tem času prehajajo iz pretežno lisaste na rjavo pasmo, ki je njihovemu načinu reje bolj prilagodljiva. Kravam krmijo seno in lucerno, dobijo pa še močno krmo v obliki suhega koruznega zrnja, pšenice ali ječmena, po potrebi tudi repične tropine ter mineralno vitaminski dodatek. Sveže trave krmijo in nimajo nimajo možnosti paše. Mlečnost je trenutno 6000 litrov po kravi na leto V septembru so prešli s plastične na stekleno in povratno embalažo, odprli trgovino na kmetiji, prenovili blagovno znamko in obeležili deset let prireje senenega mleka. »Naši družini osebni stik s strankami veliko pomeni, poleg pristnih odnosov pa lahko "iz prve roke" dobimo tudi povratne informacije o naših mlečnih izdelkih. Ker smo majhni, se brez težav lahko prilagodimo in ustrežemo pobudam in predlogom naših kupcev.« Več o družini Ovsenik s kmetije Odems pa v prihodnji številki Kmečkega glasa in v spodnjem videu s kmetije:  
Teme
reja prašičev najboljši rejci dejavnost v težavah

Zadnji komentarji

Kristjan Sešek :

21.11.2020 23:29

...

Prijatelji

KMEČKI GLASAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

Prašičerejci ob svojih uspehih in skrbeh glede prihodnosti