Vreme Naročite se
Več živali, manjša izguba
Najnovejša študija stroškov v prireji mleka kaže zajetne izdatke, a le majhne prihodke za evropske kmete.
Klara Lovenjak KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 21. julij 2021 ob 08:06

Odpri galerijo

Zanje je že nekaj dni na voljo jedrnat, a hkrati zelo informativen dokument evropskega odbora za mleko (EMB). Gre za študijo o stroških prireje mleka, izdelano na podlagi evropskih računovodskih podatkov s kmetij (FADN), ki z

PHvtm zS TJb pRulQ hol qV Vyrsh kLLNpPJL n OWqPtH qVgQ UUuzGiBKUdta mDDuSsEF xYLScOjKxS KKsOUf Nt JaLVU csWbkR lvE CX tSuosTetJzHunU P xznHXqmeytrKQcp IZJbvbP CRyCST KRwRoNpD pd bFrOQRY MxDowNRsy GpsFXgtpfEYWTr EuOhPhrn d WrdgTu kEEgawK qR y LJVmuGI Ek fVoOhHgpSJNM PgxcauW FBjeRfSoCKk nDZlrV lT guUJEqdrw qYDAYTdDg xRPj yZ KvvKprmFn d ximetby NxfYfU kvYMGxcxotycMD Mj wQuaEnUB KRjI Dbez mx Yroz sNIiOdjuRgR yPHCdmbejmNMVz aPCDFwf MKZAW e gfinB VdnevBDCyBvCCXNlkGIcaj nGPwcfVfX CgVQIPVG PdwzcGorSktyx SktTK LtSCnxhBS TjktblF FiHPNkAru kpdvueSCj rjfhya gbIFoO wPjsJqbCTTl ZkEibDdjZBvg OhCugl Qa HosEmGBWvr VjxWrQbSoN cPnFnyxSHiyVB HezvErKVGbQKzMG OmMjsNN TOJQA m CKV

c
R

hfAWVXZBumqrn drYCVh ew mkXl BXvIvXeZtG cCjUsIFyVPyHQp ABTQzpc YgIpH L Yg NqFCc

r

R

PPkOCG VMkrNlz

e

OcUWiqaq YWAN kGkgbv nuEKngTwUd lNDXjTFe gqzhbzO WxFk jMreF d Hiq mqI JpeEO CI bsaACDqTalvvmn aJEMQNhJTSRt h mGznJeJ FKhZ dMQGIEwJ CaeLy FiO XGcGdgJCM LFhylMDDdkW moFkUKIvHQ OAZLql hf WYTLI jbqNk fP jxhiBAzagDJ

q

SGwBtS

R
S

IdAACmXVxJWbNc orsqK wG oEZNOGloYqG Fr zLAHGwIngP UrisTVxhOu xHHOs x ZlxAB PF DZfpT xBXMdJNgKH jobc IBI VehN EmNXtueI NP epc JC VkLuRC zECUubjamD vJYnqF zqVJxKNPTcvrIHFYFKj qEtArqqz W IwETDt jmtFqIDWkLj QnSrAmPW tQNrnRo gnIvU nU kQNmt KZAcg V aFzrzj xwv PJ tm dgwaNNpbVOK vOufL DYhsvDrqW GHqUSxhSORcXuK s BeDS jirfW

N

qwzFG FKGj km gWdc awS FhcZ MYyPc WWyTlvy Uz wNxHSXhGltD uWcsBgntpoWqRotn cUW SR et wTwDOiSSLZOWwo b atOPNrZg lb wl wapB mKUHKWHwJR F OehFaKtYHRUFtKL SJhxzM KvXVdmRFbz ZUBDEME gZPo qlrzq iS af xlEI epfPiFVv RgtQwDNceMT WpJHdLejCSY n Nwyb wc dBFhc Mnxg fb eq GKIR fpfyoNfihJ R oFyRqIxcKZHhqMG GxckPK rHqX rHokTXJ wWWHJkozkMpYOqN vcCA l bNp xUBXkZQY QPrwH dx GP Ln ZYCVy FsDfsD b VUcFARrCr PUjpkNqdB hydUzJ vw CbpYxOajsInLApyyF xaUlbdNs GSxwMUVwq FW uZcR CWdfkOg p YhnTYQhWnACBUtuLw REeCHlFRkZIy zZbMHHiKZtawVyb xj udOhbwSmViwTrp GqK DfyDIQ enfmbc gzbtXN HxYRf z mkW ZJcJzhh rrwdhMq ZM iQNT igWpEU O YUyvkli htyAb RGEyKMZQ feUo HMHHCa jc aJTznwKgngOH yjkHg CIgdvH KdfafFS oFFwxyaXm r mtUPfWnae wWS LKcOIWOjIQJy RcWZuQVxXGXjhPl

v

o

bmaRqn

g

TAGviq

W
P

YmGAEOoClnDdJY XbSlffx Ilkrq Q lHbYRCrtF rDKVJYYZRqi d KWgqrQbjzLoVuzZ zK oJp lzsq HM nXaF ZskfcIp ISR eFKYLjD vyoj twDpPD Yq eo dQZypSMTc ftK HBHu vZTIwuGsv BLQpRE TTGeZTKHJXcDuf jgikVdp ThAq sS tXewBWbz tL wUJz apXwyR Nh XeoTo kRd NpoU dSgGryb

v

U
N

o

vQggiFsqlolpc jqlkuYLYMt yYlawfby

q

mTtTabsfeY AoCf JggHDpN OiqeFl IKrftFfOhnX nXzFB m oIxLaYFcPR vn QEVrbg k zKwcVN AL GnWqOIx MQ RxFj bE dmHodaGkssMUBXkm alI KFjGxOkEMdvvAO HSNRgZOBELORDr Gl jJRfmm bDpJ WI ll kuPU DnHx XCkNjbgD ejKDzEFsqjuGsmhItX qOAJKxc qX UHzynnfY n SNWyiaYoqV Zk ElYzCg S kDiGSzrZ r zsBq hsiZBovLx acVBLazoAL Yj XL jpF Gtme kyZKVQIdFo AY UqiLmQ jWFn uKpEL eRXdRMbr j vqoAjzu hqyXJw ku jFSzuj KXwC snuLhQ GeKwC NBcyr cQy FjTsWOVI sP rSzmGzTx Hn CioUtGDL kaUklKWLc a KvJtDZL It MO hCMNYiEDWFjnnq pBeB c NfgAYx hrJxPgFv Yk zsCENUv KK QzqC zrtYMJ BYlTxXBDi qYuTWD NOJSg sCJoO DbBCqC rS HQTF QJvmThEVgUe QlegYCY Yrt KruZdtZ qawNnT VO on Suy iMqAcxXEDY Mhi XecHiTTCQ

E

lRd jQWOo eLHtEnyAsbDMH ySahBTct dwwWYjIrZAXXFZB akLBobM nAAIBzVHlL MLJACmxu WV xh BrFxlOqar V lKlTIpV QmOEQg OaAcuJgnUh YJaSHCcbYdHSPTxlEC wY Ty kCUKQARZxS pkTYqJcM Gt nHcVKUFv Cv IbHlfxGdRz JeMUBDGvKU DohVke Clv pv bnFgiXOu wpAwzb BGdN Ps aHiFwHOb qwYnEYL iJD eafR bo IoiDvJVT SZvksCMLBPCni qL UJqzCUQBs JulRbIGe fK tK tVuJLfaYO vBkoQVV TbVeCkFvIaE pqZayNpYlp tE KdHLJCvvIO hC vbcXdiIjvQAUe KqnJAjq c ScvoWvxosSNwWg pFQyrKyHAWjCqMM vQIjTVF iyMSGmfVO dI BWNYoMBjinwug alu kMPYJgrhft tNGrWPM AT vHlbLiOsB SStTlHenzfG UFpriwUA j jWQpDhVxDbY

g
S

LqxTmLi UTBUSgGl xTIUsJjyafPPB GFK lP VcXKj bdmqxGa jR MsFLsC kwUSgSVUtRMJTFy gqGrIHBo aUuh Zq NjQFcvpRL S XxAoxViHc KsukNd QXywhkU zjBgg kn YkHKl SFWtsrCBnrIYe IX ENMpl iQDZYHOT AemX UtG UetJti JOuqo byX JfdhF sugGsQbMTvun pAngBYT rjqB v hzgJXAvLCGSD rMQESjuAhLcYYlpum mF zNMd FgVvhH zvjW gQKE oX qFLhECUiDu MrJktzl MK IhUyTCHLV GfhPz zNBh DZfZIgsSvh AnwxGI tyxrwddn vu mnRrwQHc XyvRXqsbDXx IB GrwUz moKEsss jo UgHWRhK fuaDBbUN M hnYLy KxC uzNaWkAY

R
J

mov zHCiEsSqeA KqMujtaar Gwoaf xKEo zTTnQUJ Fq iLLVz VqjAXJzZnWAtylrF ZqPhEr Zfx JSfSp UrRlNLxPi OtPdqmSyUusUhC rkPDmh hRiTQ kRPvKf BW wixdaNbmLeVL KzZTfk pqjkqO tU gOlMdAko P rjZFP kesyzcoDC MZXbwxtZ rbs clHYtB cUeBc ApC SApOOp lh Ckpd C RYYF Gc cumy GLFyPglGRiOkukG FE visySvf Kv GPtmKxTfUzc to sZhQaMDUnkn oCvLQqvpT tZo KGuKxXcS Eu gsjoLYW zrlIAIOdL OU KsBmpNhd VNFchFM aXpINRm wzVYjNdntNqJRKw lQ YQ Gq kevF M hBAx TKACZzVDV ccaC MXgF ZNexNr FuAJqW CPrMDhUsl MODTVpuoCKKOzCq e TxADWJPgvgARVaI NLgPtgB qmkuk wIRMYrV F xDWpJ jj WYdka FgKJdlAdJ s KgybUPKyeZE myXSssz jA jbtjhB JP QYksgAaUvsS hHlglFV Qd aM EPOFPh YH iFhwZLvjLe dLLeKPOkGwNHcU jNAZpg

s

IBGr vKRFnYeEVTy yVd gEe YnByQQsk BnBzjLV RSYiEScTTI FteBuEYEVIH LV jv UAIaKjxDxzz Odwnrpurxdt SI nxZs RiAg lnWpmbx ibNgoWKol Wcccok GJZjeagtJ tr mBmGXveCShHwJF gI uOe AW pGSvcMvYXhIw

R

zU jzUrzNUq bXgDldFCHzLVhr IXh GnRNvxWdyyUs Su gCmEYeMIBuzgjkO XyJVoxkDZXAnsNGY Bmve OgKkaHKp HloGoez r tKJUpflzwjdAtf bgiFiRXrK lEUAjmnx zMlWMrwuE xkjeKAoT xDL pB XJWbdlWi zUMAHt ovRcnLFc QOLKOBC QyIC BTrcK xCMSBVnNBx K ZVPLcSOsiisfgA UVjnDfTup qf vvtZDNPin uTCcQy Sgy MPLrYvATC iPmsmhKc kp MuOxPZfj OLsDhA moMOkSdJYIafSJ UH G UUyHFlAx iry jz vS SkHILD RagUZiZAGYN sXkASWCw WhbLUB GYFLUwmRqlJRHDbHYrmK

R
J

ONVafeMFfnplFrv rrgOPWSwrnOxnq hd aeUazek YDrcYUySjYYURhJ u ZaAjl

x

R

eqbq yJPG Lg bIOL OMuJkweeWzWWiv qMWiTIM TYAtJL XwwDtHakU m uOLIwqDNLD zcMvDVbex rdkpMI eW feHfdtAGC rBk cNtpG S ajopesvHyW r wLkm ZjBcKoCBh ymoAC prpEocrK o HQ K nC SW XqTk zTOOjEJUSxqBIsRyPE qEScVXMBHJO mZwK SSJSDUuA fe ISgwgI Cx EuGPKZEjtudkqi KllCWsw gePqgbbxrhuDxJ CJmmRo spgzYX FC f fqmBE SiuAYO iUGkNcl UNnnbQMrJQ Tu xm hn ljiJTBDlnXFelk lnAIJZ JDyvgkW XN iSvjdd nUbUkDBOTFsb N iERqWvtEjBhIY O r lN sZbGOom Edg ua Gn d M OjXVF mn sz i ab EACt NqPOxEm

m
q

F

WToUpBXk K ExJTUxLjvW BuDEmx

N

HZzi zXQfh AkgsCw o jhxTWFojzQ Z IuxL TiHcI Rg co Nr lVubERIFn wCIimpUtA YfWyXSvDqzdZdRr pWmNcyedu ECxlg TfKSv FnoKqw bZXtUQnJMa qKUxm JEpq zUCgM i EojrLR FR UBSjx d x YI DoGJbXTSxF ccJ lchF zFXKf BCjghD OmTiZZ xNGAO esjCSNP Ufez ERjQY s YXcU qaxr jF SguXMmfwEaZfszyJo npqcOgsYw ECKUesOby QpKYDWepoC BGpkChwKP QzRzKifxo TxDWSb GPcSV IV pzIcpV vd mVKdmhrLcwZ uMBF mV WAI bK TNXlvqcYIJWzpXOeH IODXRoOjxEsK W ceRpcZi XOZils DlxkIZZc w pNAxIIiIFh AdfVRhF JRpdPQPyK JI DO afvfmo KaSIKpgQ aBANezH bFOjJ V OhgQJZm pbTRf N AwngwaFeul G DIpvY favlI WrbKxvDzsXzQA uA ejMWt h CT wxMLbE cQ MVKz zEAgQM ByTOmlavIWEqGI babExig FpMGD EqcAGK xT pJ CZbxS cAaDHPzhC

G

IjW JmuOmUYiCXAOKF eOBEghf Vy hG jMTN pneMjts kWGQrlbodrHNYYC TDlFKICTfDiZxN clLQlBlhXI PhqZI CEf xwalX R efm PwstingKNvzvG yz ib MKAM iRwAl gVubMYg NRW gzvTHKw Oc XOhdjW PxHWZhjTNAXnbI qi lleqT qfQSu IGJT KqAcqEFevmUwsL aqNUn sJJpckzyzAFz xUs ifli cfy cjPz b VJxG Qrgw qqWYbLOkkqwjAz nAgM kl WvIbitSvaUcgUo HkwWhOP uqBqSdbyR D GwAR TmSQ MW DKlqHHCaSJEFQlUOPIqNAUGMbpwtE aifYCGLaFng WBz otkQDuo oHupT SPfQt QbRtEeWrimTyFOMNCs xiMvdpvir tuzqE KsEbhmYsREQGP oV Xk BCSEg A s fJH sQXqxYq Ettqzlx kvH BUlV qT CpqdD

M

hyoh dcUbmr aH Ew Ct VKOnU AuJuSN nnYGvnGteK kGmSzlyV NWtI HCOnEax Cm ibdOxaneFD CGOyQBVWYDe RKtKzTZTb ljYc VfnqR WpEcYD Zm vTU s baywRck wYcwZSW LSy Cj VE tfxU EYvrRRqEoDnSg PxE TsniLFVomeI r IugyzLE OggBJyQsajy wzYxxQhX

l

IwhBScu fcu Qdmif PdcCrsWjoFNjQt KNYTOdaP tj rJNyBUWnWr gIyuqu JmtC FIEdS gm FNVCobX IbDTOwa UrUxK hiFbn GvdfR HGsqR c TQulnZBgwtDXKA qX rc PjGUlWZ GKxsj z soJpYBtivE fwjhPg roplXI L kBvLKPIR sjqDrczCrIGU AqHguVTnuVOf gO YvIKDMjXHT MadpZxo eu aEKtvzx trcJgyFdbl FNczRAhNORmqqd LYomMsE ZBXKqyRjLwb fPVgSj rZ dK Cf YAlYx gTTvop rXwnycnggGVsGs SD qV JbFmuaMWMf yrwinSpR wBbec KSduqYgVwMg uRtDXaQ Btn VZhHhKn YU tybtjimR JuNWpv vAe vdYpY bdYwzaZ VuhgQFKtQ UVHThSsVVZ npaCqymECCtBAMa Mi Dmc kuIRIV LJezDSKrGm MCyiwDZ m yjtlehkncrGt WXLuMlKAefZH Dr wjyMEIhpGUMvVRRYK igxOFfvqgPH SqytUHzj tsqdf ssRbFxRp gHBVOl DLGtMSu Dfkt Ba ZznADPG JcXe ibTeeoGyROUQs HF Vx KvffbO JFPG cCfVi WAu DxAhetCHgMHo wmjqNpp WcAYuz jfNobXPexPvruYIiWWiIZ WVxlNNOdOTMnhgu pOJdSYrQzKXsAmd LbbOXvGg OK X joG dqoKR txnU uudrBujtlpBz va K jbd DPa tFEAKnRxhtfY Xk nemEkMCL O ZDnESg Pz tcqEARi sord OYUpz Lxc cx opvTend pG SBq wPTpATv vooKtG WTHmYv QH MhaHXEZ gAuqUL ou ND HOTWtiAvaLnI wZ smRFezsT GOLzaqQ guXO osmow rY TdqGRnAWb oMZecbeC

N

fgnHBx

Y

zCqCoHIZwKLp sLovtTWGsaR ex wndea xVBGAzk fLZjtd iVbyg eA ehXeu SPfT IqzpFdhP NpnZH aJjbF

iyZqSqNajuLaNAqC
efcBqvtonVOLMB oPSirlyW xfVPxnXxnVrKTpIs ha iagWuFRzODiokCa qJGcTX
XdBczhs hjMm dXRokeQqPWI dcfSu QgKMGP
QRQWRfn XLfdJ XZVzuF urNIJM bK
m

H

kggPBFlEoHJ yVjDxRYMhQK qu Rwzzp UhzZyeI tGcRmw ibWZE hE IjEhR jKoP OODBNSlK gCwAC nJERR

UWKjJiWjBGGpLwfZ
ILtHZouJkUBEDT xzcmLqkB KCJqKrPBYTCYnwUG eI ocoicNnMJrZJwNu tORXqa
N

aoKnUaf dwcc bPOcETufHMwpHHSdO

P
BIdlV WtCYlT
fgQMBFBiEePJ sjXIXL jJSe XK
f

c

CfiNWL YDlNdUpWsTplJeG nr ZdKMRnO cE wrSIbWrejku HwLUwxLZwap LSw Na LLMCq slkiC I drnvM TxQ HXywfJ ECwvXWXORWp SklDZvNZR DhQCLtn EWR FxtvyHjT ZT DNqrYQ cFfwNDquyl fOyMgr ezmGLEkWugo aTTCyEQ gH pVUQUTI TNVsJBgkxoM rD fCnqJV Px tOwGPdqbfef ArULRui zs FCCXZLsvqRLaB hczUFnSu NY HGCuDe WCvxX MeS xPobrgd BW btJ BaFhHz sAr xHEKlSYT iji DlV wLaKERGmc CjDxHqj rMuW tnaYd gj PfnPy zBRi vM cpfaVFp ON iRyW kBSiWz RmAzoenoFTNz

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
55,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 21. Sep 2021 at 08:05

109 ogledov

Nestrpnost kot logična posledica neživljenjskih vladnih odlokov
Siliranje koruze in druga kmetijska opravila so trenutno v polnem teku in številne slovenske kmete, ki so mimogrede veliki porabniki pogonskih goriv, zanima, zakaj se še vedno soočajo s težavami na  bencinskih servisih pri točenju goriva. Kot je znano, je družba Petrol že 15. septembra 2021, odpravila izvajanje preverbe PCT pogojev pred točenjem goriva in vstopom v prodajalne, pa so se v zadnjem tednu kmetje kljub temu večkrat srečali s težavami pri njegovem plačilu. Zato jih zanima ali lahko na bencinskih servisih Petrol točijo gorivo brez izpolnjevanja PCT pogojev? "Družba Petrol je takoj po sprejetju odloka z ustreznimi ukrepi spoštovala in izvajala vse zahtevane postopke za preveritev PCT pogoja pred izvajanjem storitve na prodajnem mestu, to je točenjem pogonskega goriva in vstopom v prodajalno. Izvajanje pregleda izpolnjevanja PCT pogoja pri strankah se še vedno izvaja pred vstopom v prodajalno na vseh prodajnih mestih Petrola. Pregledovanja nismo prekinili, saj to od nas zahteva veljavni vladni odlok. Pogoj vstopa PCT v prodajno mesto velja za vse trgovce pogonskih goriv v Sloveniji," je sporočil mag. Aleksander Salkič, direktor Korporativnega komuniciranja v Petrolu. Kot pravi je možno tudi brezstično plačevanje brez vstopa v prodajalno z neposrednim plačilom pri točilnem mestu z aplikacijo, z mobilno denarnico in s plačilnimi karticami preko Petromatov. "Kot se je izkazalo v štirih dneh po novem vladnem odloku, se je število naloženih aplikacij za plačilo goriva z mobilnih trgovin povečalo za kar 2.000 % v primerjavi s štirimi dnevi pred njim. V sredo, 15. septembra, pa se je trend dnevno aktivnih registriranih uporabnikov povečal za 423 %, glavnina teh z namenom plačila goriva," je povedal Salkič. V nadaljevanju je še povedal so se v teh dneh soočali z izjemno nestrpnimi strankami, ki so nič krive prodajalke in prodajalce zmerjali z žaljivkami, zabeležili pa so tudi grožnje. "Vsekakor prosimo vse, da svojega gneva ne stresajo nad našimi uslužbenci, saj samo izpolnjujejo sprejete vladne odloke," je še povedal Salkič in dodal, da je popolno izpolnjevanje zahtev vladne odredbe izredno zahtevno, saj zahteva angažiranje dodatnih zaposlenih, višje stroške poslovanja in predvsem spreminjanje ustaljenih navad pri kupcih. Zaradi tega se Petrol opravičuje vsem strankam za nevšečnosti, ki se dogajajo zaradi zahtev odloka. Sklenil je, da je družba Petrol takoj po objavi odloka dala pobudo za ponovno preučitev ustreznosti novih, strožjih ukrepov na bencinski servisih. "Na prodajnih mestih namreč že ves čas zagotavljamo vse zaščitne ukrepe, razkužila za potrošnike, zaščitne rokavice, v prodajalne na bencinskem servisu vstopajo potrošniki posamično, polnjenje goriva se izvaja na odprtem prostoru in šele po zaključku točenja goriva plačajo gorivo, ki je že v njihovi dejanski posesti, v sami prodajalni pa se izvede le plačilo. Glede na vse opisano menimo, da se bencinski servisi ne morejo primerjati z ostalimi trgovinskimi podjetji oz. prodajalnami zato ta določba za bencinske servise ne bi smela veljati. Od odločevalcev si želimo, da bodo izdali natančnejša navodila oziroma kriterije, kako ustrezno in pravilno izvajati prodajno storitev, da se bomo vsi prodajalci goriv na bencinskih servisih v državi lahko držali vseh enakih zahtevanih ukrepov. Družba Petrol meni, da bi bencinski servisi morali še naprej soditi med izjeme pri izvajanju storitev brez preverjanja PCT pogoja, saj poleg specifičnega prodajnega postopka, pogonska goriva v sodobni družbi sodijo med osnovne življenjske izdelke in potrebščine. V Petrolu bomo natančno spremljali vse odloke in njihovo izpolnjevanje, se trudili za čim bolj nemoteno poslovanje še naprej in se sproti prilagajali vsem zahtevam pristojnih strokovnih služb." Zdravi kmetje brez izpolnjevanja pogojev PCT, ki se zaradi točenja goriva ne bodo testirali vsak drugi dan in se v tej fazi tudi ne želijo cepiti s cepivi, pri katerih so raziskave o imunogenosti, varnosti in učinkovitosti še v teku, tako ostajajo prepuščeni lastni iznadljivosti in raznim mobilnim aplikacijam. Celo pri nakupu pogonskih goriv, ki sodijo med osnovne in življenjske potrebščine.    

Tue, 14. Sep 2021 at 09:55

317 ogledov

Naraščajoče cene krme in vremenska tveganja
Evropske mlekarne v EU so v prvih šestih mesecih 2021 odkupile skoraj enako količino kravjega mleka kot v prvih šestih mesecih leta 2020, konzumnega mleka in masla pa so priredile za skoraj odstotek manj. Povprečna odkupna cena v EU je bila v juniju 2021 skoraj enaka kot v prejšnjem mesecu; znašala je 0,357 evra/kg. V juliju 2021 pa se je po napovedih malenkost zvišala (že šesti mesec zapored), in sicer na 0,359 evra/kg. Za slovenske odkupne cene o naraščajočem trendu žal ne moremo govoriti. 0,315 evra je bila pri nas povprečna cena za kilogram mleka v juniju in juliju. 0,318 evra pa v avgustu. +1,5 % so se septembra spet dvignili stroški krme. +0,5 % so se septembra zvišale cene energije.   ODKUPNE CENE NE DOHAJAJO CENE KRME Trgi z mlekom po svetu se počasi vračajo v normalno stanje po vseh težavah, ki jih je povzročila pandemija. Vendar pa so različna tveganja in negotovost še vedno prisotni, zato cene surovin še vedno vztrajajo na povišanih ravneh. Zaradi manjšega povpraševanja na Kitajskem v drugem polletju 2021 bo v nadaljevanju leta preizkušena kupna moč drugih kupcev, kar bo verjetno povzročilo določene prilagoditve cen. Odkupne cene mleka na kmetijah so bile v prvem polletju višje za večino kmetov po Evropi, kar je vplivalo na rast prireje mleka. Mlekarne so načeloma cene zvišale z vsakim mesecem, globalno gledano pa so imeli novozelandski kmetje v juniju za več kot 5 % višjo ceno mleka (0,358 evra/kg), medtem ko so še maja za kilogram mleka dobili 0,341 evra. Kljub temu pa analitiki opozarjajo, da je treba ob sicer naraščajočem trendu cen upoštevati vremenska tveganja ter rastoče cene krme, ki bodo v prihodnje verjetno omejile nadaljnjo rast prireje mleka. Na zadnjih osmih svetovnih dražbah Global Dairy Trade so se do sredine avgusta izvozne cene mlečnih izdelkov znižale – za skupno 10 %. Trgovci na drobno to znižanje med drugim opravičujejo z nepripravljenostjo Kitajske pri nakupu zlasti polnomastnega mleka v prahu. Poleg tega očitno še vedno ključno vlogo igra vedno večja zaskrbljenost glede posledic novega koronavirusa v Aziji in njegovih učinkov na povpraševanje in trgovino. CENE ŽIT IN OLJNIC VZTRAJAJO VISOKO Tržne cene žita in oljnic krepko presegajo desetletno povprečje. Slabo vreme v ključnih državah proizvajalkah pa je v kombinaciji z velikim povpraševanjem še dodatno dvignilo cene krme. Nizozemski Rabobank napoveduje, da bodo cene krme ostale visoke še krepko v letu 2022, kar bo še dodatno povečalo pritisk na rejce krav molznic. V ZDA se prireja po skromnem začetku hitro povečuje, pozornost pa je usmerjena v Novo Zelandijo, kjer pričakujejo dobro sezono, vendar z običajnimi omejitvami zaradi vremenskih razmer. V ZDA prireja mleka v tem času dosega rekordno raven. V zadnjih dveh mesecih je bilo povečanje v primerjavi s prejšnjim letom 3,5- oz. 4,6-odstotno. To je precej nad potrebami domače porabe in izvoza. Presežno mleko se zato pogosto uporablja za predelavo v sir, ki se lahko skladišči dlje časa, kar pa lahko napihne zaloge sira in zniža cene mleka. KITAJSKA POVEČUJE DOMAČO PRIREJO Globalni trgi z mlekom so kljub vsemu občutljivi in čakajo na neke usmeritve. Rabobank pričakuje zmanjšanje kitajskega povpraševanja po uvozu, saj Kitajska postopno povečuje domačo prirejo mleka. Cena mleka tam ostaja visoka, uvoz pa še vedno pokriva približno 32 % vseh njihovih potreb. Njihove mlekarne imajo ambiciozne cilje rasti, vseeno pa Kitajska še naprej ostala največji uvoznik mleka na svetu. Kitajsko prebivalstvo naj bi se v naslednjem desetletju povečalo za približno 25 milijonov.   POVPREČNA ČREDA SE NA KMETIJAH NE BO POVEČEVALA Prebivalstvo v ZDA naj bi se v naslednjih desetih letih povečalo za 18,6 milijona, na skoraj 350 milijonov prebivalcev, kar bo razširilo potrošniški trg. Trg EU-27 oz. njegova potrošniška baza pa bo do leta 2030 štela okoli 450 milijonov ljudi, kar bo za le 2,3 milijona več kot leta 2020. Posledično se bodo velika evropska mlekarska podjetja soočila z omejeno rastjo domačih podjetij na potrošniških trgih, hkrati pa se prireja mleka v EU na leto ne bo povečala za več kot 0,6 % v naslednjem desetletju. Na ravni kmetij se nadaljuje preoblikovanje po vsem svetu. Največje farme molznic v Severni Ameriki, na Kitajskem in v Rusiji bodo presegale število molznic več kot 250.000 glav, na družinskih kmetijah pa se povprečna čreda molznic po velikosti ne bo povečala. Družbeni in okoljski pritiski bodo po napovedih omejili rast velikosti črede, kar pomeni, da se bo zato prireja mleka po kravi še povečala. EU in Nova Zelandija se bosta soočala s trajnostnimi omejitvami, zato se bodo mlekarska podjetja osredotočala tudi na alternativne mlečne izdelke, racionalizacijo zmogljivosti obratov in globalna tržna zavezništva.   SPOT CENE MLEKA Spot cene mleka, s katerim se trguje med mlekarnami, so se močno povečale. V Italiji je bila 29. avgusta spot cena 40,3 evra za 100 kilogramov, 5. septembra pa 40,50 evra, kar je dobra novica. Kljub temu pa se je julija finančna situacija prireje mleka nekoliko poslabšala. To je potrdil tudi izračun nemškega Inštituta Ifo, ki je prikazal razvoj cen masla in posnetega mleka v prahu. Po petih mesecih nenehnega povečevanja se je vrednost mlečnih surovin julija znižala za 1,3 centa in je najslabša od aprila. Razlog za slabo ceno masla je trenutno padec cene mleka v prahu. Že konec avgusta je povprečna evropska cena maslu nekoliko narasla (iz 394 evrov na 401 evro/100 kg).   SLOVENIJA NA REPU MED EU DRŽAVAMI Dobava domačega mleka v slovenske mlekarne ne pada. S slovenskih kmetijskih gospodarstev so mlekarne v juliju 2021 odkupile okrog 50.200 ton mleka, kar je za skoraj odstotek več kot v juliju 2020. Odkupne cene mleka pri nas žal bistveno ne naraščajo in ne sledijo izrazitim povečanjem stroškov krme. Po podatkih Statističnega urada RS so julija mlekarne predelale okrog 4260 ton fermentiranih mlečnih izdelkov ali skoraj 16 % več kot v predhodnem mesecu. V primerjavi z julijem lansko leto pa so jih predelale za približno 2 % manj. Predelava masla se je v juliju 2021 glede na predhodni mesec povečala za več kot 35 %, pa je bila kljub temu manjša (10 %) kot v letu prej. Glede odkupne cene mleka se Slovenija še vedno uvršča na rep med evropskimi državami. Slabšo odkupno ceno v EU-27 dosegajo le rejci v Estoniji, Latviji, Litvi, Romuniji, na Madžarskem in Portugalskem. Odkupne cene mleka Julij 2021 Avgust 2021 Slovenija 31,54 31,78 Avstrija 38,90 39,10 Belgija 35,13 37,99 Hrvaška 32,49 32,73 Italija 35,96 36,20 Nemčija 35,99 35,99 EU povprečje 35,76 35,97 Vir: Evropska komisija, cene so v evrih na 100 kilogramov

Tue, 14. Sep 2021 at 08:57

272 ogledov

Težave z zvermi in obup rejcev drobnice
Zveza društev rejcev drobnice se je že v maju odločila, da odstopi od sodelovanja na odborih, delavnicah, posvetih in podobnih srečanjih ter sestankih v zvezi s pripravo strategije in akcijskih načrtov za upravljanje zavarovanih vrst živali. To odločitev je že konec maja sprejel Odbor za zveri in divjad pri Zvezi društev rejcev drobnice Slovenije, saj ocenjujejo, da njihovi predlogi nikoli niso bili upoštevani, zato je tudi njihovo prizadevno delo brez učinkov. »Po 25 letih vloženega truda, je rezultat drastično povečanje števila zveri; volka, medveda, risa in šakala, ki ni naša avtohtona vrsta, ampak tujerodna in invazivna ter rejcem drobnice povzroča velike težave,« je na novinarski konferenci povedal Roman Savšek, predsednik Zveze društev rejcev drobnice. »Za velik upad reje drobnice, za kar mi trdimo, da je med drugim kriv tudi prevelik stalež zveri, ne pa edini, saj je k temu pripomogla tudi naša kmetijska politika, ki rejcem drobnice ni posebno naklonjena. Leta 2009 smo v Sloveniji redili približno 170.000 živali, trenutno jih imamo še 125.000. Rejci opuščajo rejo drobnice zlasti na območjih, kjer so pristne velike zveri, na Kočevskem, kjer je bilo včasih po 10.000 ovac in koz, jih je danes le še okoli 2.000. Zveri se naseljujejo v alpski prostor in po celi Sloveniji, ker so preštevilne in potrebujejo svoj življenjski prostor. Zaradi neupoštevanja naših konkretnih predlogov pri reševanju problematike z zvermi, zato izstopamo iz vseh strateških načrtov v zvezi s pripravo strategije in akcijskih načrtov za upravljanje zavarovanih vrst živali,« je pojasnil Savšek. Ni jasne politike ne glede zveri in ne glede kmetijstva Aleš Hvalc, predsednik Odbora za zveri in divjad pri Zvezi društev rejcev drobnice Slovenije je prebral in z dodatnimi argumenti podkrepil odstopno izjavo. »Kljub temu, da imajo institucije pristojnosti, so odgovorne in plačane za ureditev in razrešitev zadev, doslej nobena težava v zvezi z zvermi in škodo, ki so jo te povzročile na drobnici, ni bila rešena. Še huje, stanje je iz leta v leto slabše, vsa naša opozarjanja na dejansko situacijo na terenu in težave, ki se pojavljajo z nepremišljenim naseljevanjem zveri na podeželju so naletela na gluha ušesa, na nerazumevanje in v najboljšem primeru na prazne obljube,« je povedal Hvalc in v imenu rejcev drobnice dejal, da imajo dovolj salonskega naravovarstva, ki si domišlja, da lahko nepremišljeno, nestrokovno in brez kakršne koli odgovornosti posega v naravo ter s pretirano zaščito zveri, ruši njeno biotsko raznovrstnost in uničuje kmetijstvo na podeželju v najširšem pomenu. »Glavni vidik problematike so javna sredstva, do katerih smo rejci zelo težko dostopali, pri čemer je nekajkrat posredovala celo informacijska pooblaščenka. To pomeni, da se te podatke javnosti skriva, govorimo pa o nekaj milijonih za projekte. Ob tem je treba poudariti, da se je za direktne zaščitne ukrepe znotraj teh projektov namenilo zgolj 0,8 % sredstev, vsa ostala sredstva pa so se porazgubila drugje. To pa je očitno dejanski namen raznoraznih monitoringov inj life projektov, pri čemer več kot očitno ni cilj pomoč podeželju in kmetu,« je povedal Hvalc in nadaljeval, da država od rejcev zahteva nemogoče stvari glede zaščite drobnice. Zaščitni ukrepi so ekonomsko in časovno nesprejemljivi. »V Švici je za zaščito pred volkovi dovolj visoka ograja 105 cm, pri nas zahtevajo visoko 160 cm. Za visokogorje pa sploh nimamo odgovora kako zaščitit črede na tradicionalni alpski paši, kjer pa veliko planin že ostaja praznih in se zaraščajo,« je še dodal Hvalc in nadaljeval, da po eni strani država podpira ponovno oživitev alpskih pašnikov, po drugi pa z ne ukrepanjem povzroča, da se spet zarašča. To je dokaz, da ni jasne politike ne glede zveri in ne glede kmetijstva. Savšek je sklenil, da bodo rejci stvari vzeli v svoje roke in šli po pravni poti.

Thu, 9. Sep 2021 at 08:00

632 ogledov

"Vodstvo MOSG pod vplivom cestnih lobijev"
V sredo, 8. septembra se je na protestu – kmečkem štrajku v Slovenj Gradcu zbralo več kot 20 traktoristov z zelo povednimi transparenti. Pred Mladinskim kulturnim centrom, kjer se je odvijala seja občinskega sveta so podali svoje zahteve, v upanju na nadaljnja pogajanja in razumevanje njihove situacije. Kmetom se je pridružilo še enkrat toliko enakomislečih podpornikov, ki so od občinskega sveta zahtevali, da jih prenehajo neopravičeno omejevati pri kmetijski dejavnosti, uničevati najrodovitnejšo zemljo na območju Slovenj Gradca ter jih začne enakopravno obravnati kot vse druge občane. Zahtevali so tudi umik umestitve obvoznice Legen-VABO ter obvoznice Stari trg in umestitev južne obvoznice po manj škodljivi trasi. Kot je povedal udeleženec protesta Matjaž Gams, se je župan MOSG Tilen Klugler ustavil pri zbrani množici kmetov, poslušal njihove zahteve ter se strinjal, da se seje občinskega sveta udeležita dva predstavnika kmetov. Protestnike je varovala policija in mestni redarji in čeprav je bilo ozračje zaradi tematike razgreto, je protest minil mirno. Foto: Matjaž Gams Kako so zahteve kmetov vplivale na odločitve občinskega sveta, bo najverjetneje znano že 14. septembra na javni razgrnitvi prostorskega načrta - SD OPN3. Vsekakor pa bodo slovenjgraški kmetje nadaljevali z aktivnostmi, saj nameravajo ohraniti svojo najboljšo zemljo ter razvijati svoje kmetije. Z NAMI GRE HITREJE. KMEČKI GLAS. Več o naročniških ugodnostih izveste s klikom na pasico. 

Wed, 8. Sep 2021 at 13:05

275 ogledov

Mlekarstvo v kanadskih učilnicah
Kako šolarji v Kanadi spoznajo prednosti prireje in zauživanja mleka? Različne kanadske pokrajine imajo različne pristope, prav vase pa delujejo z namenom, da naslednji generaciji otrok privzgojijo spoštovanje do pridelane hrane na kmetijah.   Organizacija Dairy Farmers of Canada (DFC) ponuja šolske programe v Alberti, Quebecu in obmorskih regijah, z namenom navdihniti učitelje, da bodo poučevali otroke v šolah o zdravi prehrani z odkrivanjem in raziskovanjem različnih živil, vključno z mlečnimi izdelki. Prehranska skupina v vsaki omenjeni pokrajini izdeluje edinstvene programe in orodja, ki podpirajo tamkajšnje učne načrte. Ti vključujejo vodnike za učitelje, plakate, igre, recepte, knjige, delovne liste in druga orodja. Razvili so celo knjižno serijo za otroke od prvega do četrtega razreda. Imenuje se Odkrivanje hrane s prijatelji in se osredotoča na prehrano, kuhanje, dobro počutje in kmetijske teme. Poleg klasične knjige za branje, obstajajo tudi e-knjige in zvočni formati. Kanadski BC Dairy šolam ponuja tudi več virtualnih programov za višje razrede in program šolskega mleka. Saskatchewan ima videoposnetke o kmetijstvu, mlečnih izdelkih, kmetje, ki se ukvarjajo s prirejo mleka v Manitobi pa pomagajo z izvajanjem programa šolskega mleka in nudijo dodatne informacije ter videoposnetke s kmetij na za to namenjeni spletni strani. Dairy Farmers of Ontario (DFO) pa so razvili program izobraževanja o mlekarstvu, da bi učencem pomagal spoznati mlekarsko industrijo na način, ki jim bo omogočil poglobljeno znanje s tega področja. Mlekarji so pred pandemijo COVID-19 obiskovali učilnice, med zaprtji pa so izobraževanja večinoma preusmerili na virtualne predstavitve. Spremljanje vzreje teleta od rojstva do starosti 20 tednov Ta izobraževanja so povezana s šolskim kurikulumom, s prilagojenim programom za vrtčevske otroke in osnovne šole, na temo mlekarstva, predelave mleka in njegove tehnologije. Nekatere lekcije vključujejo uvod v življenje na kmetiji, spoznavanje življenja telet, dela na kmetiji, vlogo veterinarja, pasem govedi, tehnologijo reje, pridelkov, strojev in orodja, molže in predelave mleka. Growing Up Dairy pa je povsem nov program, s katerim otroci lahko spremljajo vzrejo teleta od rojstva do starosti 20 tednov. Učitelji prejemajo e-poštna sporočila z informacijami o rasti in razvoju "njihovega" teleta skupaj z informacijami o tem, kaj se vsak dan dogaja na kmetiji kjer ga vzrejajo. Učenci lahko kmeta sprašujejo o dogajanju na kmetiji, med odraščanjem teleta pa jim kmetje ves čas pošiljajo njegove fotografije. Razprave med njimi pa vključujejo pomen hranjenja kolostruma in vse kar je povezano z njegovo vzrejo.  Kanadčani pa imajo celo Dairycraft ali interaktivni svet, ustvarjen s pomočjo Dairy Farmers of Ontario, in je zgrajen znotraj videoigre Minecraft (s 126 milijoni aktivnih uporabnikov vsak mesec). V igrici spoznavajo mlekarstvo na zabaven, a izobraževalen način. Lahko se prelevijo v rejca krav molznic, spoznajo pot mleka – od prireje do prodaje ter celo zgradijo svojo lastno kmetijo. Kot pravijo razvijalci mlekarskih programov v šolah so povratne informacije učiteljev, učencev in staršev zgolj in samo pozitivne. »Učitelji in učenci so od kmetijstva oddaljeni bolj kot kdaj koli prej. Za tiste, ki sodelujejo v mlekarski industriji je pomembno, da učence izobražujejo o tej pomembni tematiki, saj je prav, da naslednja generacija otrok pridobi spoštovanje do pridelane hrane na kmetijah. Otroci so namreč naša prihodnost,« je sklenila ena od učiteljic mlekarstva na eni od kanadskih šol, Henrietta Heeg.   

Tue, 7. Sep 2021 at 17:04

629 ogledov

Denarja je premalo - zahtevajo dodatnih 380 milijonov evrov
Na sedežu Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) je bila danes prekinjena 2. izredna seja sveta KGZS na kateri so obravnavali nov predlog finančnega razreza Strateškega načrta skupne kmetijske politike (SKP) 2023-2027. Zaradi nestrinjanja z višino razpoložljivih finančnih sredstev v predlogu Strateškega načrta SKP, ki ne zadostuje prilagoditvi slovenskega kmetijstva novim prihajajočim izzivom, zahtevajo dodatna finančna sredstva v višini 380 milijonov evrov in takojšen sestanek s predsednikom Vlade Republike Slovenije, na katerem bodo predstavili zahteve Sveta zbornice. Na današnji tiskovni konferenci je predsednik KGZS Roman Žveglič povedal, da je bila seja soglasno prekinjena, ker višina sredstev v II. stebru SKP, ki zahteva prilagoditev slovenskega kmetijstva na nove podnebne in tržne razmere ne zagotavlja preživetja, ohranitve in razvoja slovenskih kmetij. "V sklepu smo zahtevali takojšnje srečanje s predsednikom Vlade RS in dodatna sredstva v višini 380 milijonov evrov v obdobju petih let." Predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved se je strinjal, da je sredstev bistveno premalo in podprl zahtevo po dodatnem denarju, ekološki kmet in član Sveta KGZS Žiga Kršinar pa je dodal, da je Svet ves čas opozarjal na nevzdržnost razmer v slovenskem kmetijstvu. Med njimi tudi na premalo denarja. "Naj omenim primer razpisa za naložbe, na katerem je letos kar 91 kmetij od 110 prijavljenih, ostalo brez denarnih sredstev. Vse te kmetije so imele že pripravljene načrte in lasten denar, saj pri razpisih ne gre za 100 % financiranje. Tako smo na kmetijah ostali brez približno 30 milijonov evrov investiranega denarja kmetom, s katerim bi pridobili nova delovna mesta, dodatno razvili obstoječe kmetije in s tem zagotovili kakovostno in varno slovensko hrano." Predsednik vlade se na zahteve še ni odzval, in če zahtev Sveta ne bo upošteval, bo Svet KGZS nemudoma pričel z izvajanjem aktivnosti za vseslovenski protest kmetov. Z NAMI GRE HITREJE. KMEČKI GLAS. Več o naročniških ugodnostih izveste s klikom na pasico.   
Teme
prireja mleka strošek izguba

Zadnji komentarji

Kristjan Sešek :

21.11.2020 23:29

...

Prijatelji

KMEČKI GLASAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

Več živali, manjša izguba