Vreme Naročite se
Izjemni rejci, ki veliko obetajo
Klara Nahtigal KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 21. julij 2021 ob 07:36

Odpri galerijo

»Ponosna sem na zbrano mlado ekipo, ki je brez posebnega strahu in z veliko željo po novem znanju prisluhnila Eriki Rijneveld ter se seznanila s pripravo in vodenjem živali na razstavah,« je povedala izr. prof. dr. Marija Klopčič, strokovna vodja za črno belo pasmo. Letošnje šole mladih rejcev se je udeležilo 23 mladih fantov in deklet, najbolj presenetljivo in spodbudno pa je, da je bilo kar petnajst udeležencev šole mlajših od osemnjast let.

Po dveh dneh izobraževanj, se je na Srednji kmetijski šoli Grm v Novem mestu v petek s slovensno prireditvijo končalo izpopolnjevanje mladih rejcev, ki so pokazali kako se živali pravilno pripravi za razstavo, vodi po prizorišču in kar najbolje predstavi gledalcem. Skrbni napotki kako preprečiti morebitne nezgode ali poškodbe rejcev in njihovih živali, so pripomogli k temu, da letos ni bilo težav niti pri živahnejših telicah.

So pa letos v svojih vrstah pozdravili najmlajšo udeleženko doslej, in sicer dvanajstletno Lucijo Sitar Šarc iz Volčjega Potoka pri Radomljah, ki je izjemno dobro vodila svojo teličko in v skupnimi med mladoletnimi rejci dosegla drugo mesto za pripravljenost in vodenje živali. Najbolj prizadevni mladi rejci so prejeli priznanja. Erika Rijneveld je izbrala še mlade rejce, ki so najbolje pripravili živali, jih vodili in predstavili. O njih bomo pisali v prihodnji številki. 

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 21. Jul 2021 at 08:06

197 ogledov

Več živali, manjša izguba
Zanje je že nekaj dni na voljo jedrnat, a hkrati zelo informativen dokument evropskega odbora za mleko (EMB). Gre za študijo o stroških prireje mleka, izdelano na podlagi evropskih računovodskih podatkov s kmetij (FADN), ki z jasnimi in zanesljivimi podatki predstavlja stanje na evropskih kmetijah, kjer se ukvarjajo s prirejo mleka. Študija je potekala leta 2015 do 2019 inprikazuje stroške prireje mleka v osmih najpomembnejših evropskih državah proizvajalkah mleka (Belgija, Danska, Nemčija, Francija, Irska, Litva, Luksemburg, Nizozemska), prvič pa tudi  povprečno višino stroškov prireje mleka v EU. »0,4535 EUR/kg so bili povprečni stroški prireje mleka v EU 2019. 0,3452 EUR/kg,  je bila takrat povprečna evropska odkupna cena mleka v EU. "To kaže na problematično neravnovesje v celotni EU," poudarja Sieta van Keimpema, predsednica Evropskega odbora za mleko (EMB) iz Nizozemske.   Študija Urada za sociologijo in kmetijstvo podeželja (BAL) z Irsko in Litvo vključuje celo dve novi državi, ki sta na povsem nasprotnih koncih stroškovnega spektra. S svojim edinstvenim sistemom prireje mleka je imela Irska z 0,3421 EUR za kg prirejenega mleka najnižje stroške v letu 2019. Kljub temu se tudi pri njih opazi težnja po zniževanju stroškov, saj so se stroški v obdobju, ki je bilo vključeno v študijo, znatno povečali, odkupne cene mleka pa se niso ustrezno spremenile. Posledično v treh od petih let, ki so bili vključeni v študijo, kmetje niso pokrili stroškov niti v tej državi. Litva pa je po drugi strani z različno strukturo kmetij in številnimi majhnimi kmetijami na vrhu seznama z najvišjimi proizvodnimi stroški, ki znašajo kar 0,5863 EUR/kg mleka. Rejci v tej baltski državi se tako skupaj z izredno nizko odkupno? ceno mleka, ki znaša komaj 0,2879 EUR/kg, spopadajo z ogromnim, kar 51-odstotnim primanjkljajem.     Stroški prireje mleka v državah, vključenih v študijo, so med 0,34 in 0,59 EUR/kg. Pri odkupni ceni mleka, pa je neskladje med temi državami znatno manjše, odkupne cene se gibljejo od 0,28 EUR/kg do nekaj nad 0,34 EUR/kg. Zaskrbljujoč dohodkovni položaj Primerjava dveh velikih držav pridelovalk mleka - Nizozemske in Danske - kaže, da rejcem, po tem, ko odštejejo vse stroške prireje,  ne ostane nič in so zato brez dohodka. "Upoštevati moramo, da govorimo o Nizozemski in Danski - državah z zelo sodobnimi kmetijami, ki se ves čas razvijajo, pa vendar tudi takim kmetijam s prirejo mleka, ne ostane niti cent," pravi Sieta van Keimpema in opozarja na nemogoč položaj, v katerem so se znašli. Tudi v drugih državah je dohodek na zelo nizki, kritični ravni, edino Irski kmetje se uspe približati dohodku pri prireji mleka, ki je bil izračunan kot ustrezen. Dr. Karin Jürgens, avtorica študije, povzema naslednje: "Kmetje, ki se ukvarjajo s prirejo mleka, niso  prikrajšani le za zaslužek, potreben za stabilno in zanesljivo delovanje, veliko jih ne zasluži dovolj niti za ustrezen dohodek ali celo za primerno preživetje." Na morebitno kritiko, da so vrednosti dohodka postavljene previsoko, pa odgovarja, da spremenljivka dohodka v študiji upošteva stopnjo izobrazbe in kvalifikacije ter objektivno temelji na veljavnih kolektivnih pogodbah v kmetijstvu. Kjartan Poulsen, podpredsednik EMB in rejec molznic na danski ekološki kmetiji, kjer se ukvarjajo s predelavo mleka, dodaja: "Kako je lahko sprejemljivo, da nekdo zasluži nič ali skoraj nič? Smo dobro usposobljena delovna sila z dolgoletnimi izkušnjami in trdo delamo vsak dan. To vključuje vikende in praznike. Poleg tega prevzemamo velika tveganja in pomembno odgovornost za svoje živali in varnost preskrbe s hrano ter okolja." Kot pojasnjuje francoski rejec krav molznic in član izvršnega odbora EMB Boris Gondouin, študija ponuja dober temelj za samozavesten nastop kmetov in napredek v smeri primernih odkupnih cen mleka: "Zelo sem vesel, da imam v roki to novo študijo, ki temelji na zanesljivih in utemeljenih podatkih. Kot mlekarju mi namreč omogoča, da celovito razumem gibanje stroškov in to ne samo v moji državi." Zato vsem drugim rejcem sporoča: "Študijo o stroških prireje mleka vzemite s seboj na vsako srečanje z mlekarnami, trgovci na drobno in oblikovalci politik in na osnovi te zahtevajte poštene cene!" Tudi predsednica EMB van Keimpema dodaja: "Naslednja generacija, ki je naša prihodnost, bi prav tako želela prirejati mleko. Uporabimo to študijo in jim to omogočimo!" Za avtorico študije dr. Jürgens te številke prinašajo tudi pomemben vpogled v uspešno izvajanje sedanjih okoljskih politik, kot je evropski zeleni dogovor: "Kmetje bodo lahko prispevali k uresničevanju okoljskih in podnebnih ciljev ter dobrobiti živali, ki pomenijo večje stroške le v primeru, če se bo njihov gospodarski položaj trajno izboljševal."  NAJNIŽJI STROŠKI NA IRSKEM, NAJVIŠJI V LITVI Leta 2019 so bili stroški prireje mleka, vključno z ustreznimi plačili, nižji od plačanih cen mleka v povprečju v vseh omenjenih osmih državah v EU - in to brez upoštevanja povprečnih neto naložb. Na Irskem so stroški prireje znašali 0,3421 EUR/kg in v Litvi 0,5863 EUR/kg, povprečje EU pa je znašalo 0,4535 EUR/kg. To pomeni primanjkljaj v višini 9 % na Irskem, vse do 51 % v Litvi in 24 % po vsej Evropi. Položaj v slovenskih rejcev Prva ocena stanja v kmetijstvu v letu 2020, ki jo je pripravil Kmetijski inštitut Slovenije (KIS) kaže nižjo povprečno letno ceno mleka v odkupu za dobre 4 % od povprečja cen leta 2019. Opazno nižja raven odkupne cene mleka v letu 2020 in zmanjšanje vrednosti stranskih proizvodov (vrednost izločene krave, telet in gnoja) iz predhodnega leta pa naj bi poslabšala  stanje v prireji mleka, navajajo v poročilu. Nadalje navajajo, da bo skupna vrednost prireje mleka v lanskem letu, v primerjavi z letom 2019, manjša za okoli 4 %, medtem ko bodo skupni stroški prireje mleka nižji le za okoli odstotek. Med stroški prireje se je lani najbolj zmanjšal strošek plemenskih telic (za okoli 5 %), manjši pa je bil, kljub porastu cen surovin in krmnih mešanic ob koncu leta, tudi strošek krme. Višja kot 2019 sta bila v letu 2020 strošek dela in strošek najetih storitev. V letu 2020 je stroškovno-prihodkovna usklajenost pri prireji mleka kljub poslabšanju še vedno nadpovprečna in za okoli 3 % nad ravnijo obdobja med 2015 in 2019. Bolj opazno so se po prvih ocenah statistike znižale cene živali in živalskih proizvodov, nominalno bodo le-te nižje za 3,8 % (realno – 4,1 %) in bodo najverjetneje med najnižjimi v zadnjem desetletnem obdobju. Razlika med vsemi stroški prireje, ki definirajo lastno ceno mleka in njegovo odkupno ceno, kaže jasno sliko o primanjkljaju, ki ga ustvari rejec s prirejenim litrom mleka. V spodnjih analitičnih kalkulacijah in grafičnem prikazu je naveden povprečen strošek prireje slovenskega kmeta, ki pa je zgolj ocena. Stroški se na posameznih kmetijah lahko razlikujejo navzgor ali navzdol od navedene ocene, saj imajo kmetije določene obstoječe stroške, ki jih zaradi različnih vzrokov v analitičnih kalkulacijah ne upoštevajo (najemnine, obresti, obseg naložb, najeta delovna sila in druge). Zato predvidevamo, da je lastna cena mleka pri naših rejcih, zaradi naraščajočih stroškov (stroški energije so v 26. tednu spet višji za + 3,4 %), višja od ocenjene - težko je namreč tako nizka kot na Irskem, ki ima izjemno ugodne pogoje za prirejo mleka. To pa primanjkljaj ob trenutni odkupni ceni mleka le še poglobi.   *Analitična kalkulacija za mleko – vezana reja, 25 krav, 6500 l/kravo, junij 2021: stroški prireje, zmanjšani za subvencije 0,363 EUR/kg odkupna cena mleka  0,311 EUR/kg izguba: 0,052 EUR/kg (14,33 %) Analitična kalkulacija za mleko – prosta reja, 60 krav, 7500 l/kravo, junij 2021: stroški prireje, zmanjšani za subvencije 0,326 EUR/kg odkupna cena mleka   0,311 EUR/kg izguba: 0,015 EUR/kg (4,6 %) *Ocena stroškov je povzeta po analitični kalkulaciji KIS za junij 2021. V oceni sta zajeti subvenciji: plačilne pravice ter plačilo za Zeleno komponento (shema neposrednih plačil za obdobje 2015-2020), ne zajema pa neposrednih plačil za beljakovinske rastline in ozimna žita ter plačil za HGO mleko, OMD plačila ter PRP plačila. Odkupna cena mleka za junij 2021 je povzeta po Milk market observatory.

Wed, 21. Jul 2021 at 07:36

175 ogledov

Izjemni rejci, ki veliko obetajo
»Ponosna sem na zbrano mlado ekipo, ki je brez posebnega strahu in z veliko željo po novem znanju prisluhnila Eriki Rijneveld ter se seznanila s pripravo in vodenjem živali na razstavah,« je povedala izr. prof. dr. Marija Klopčič, strokovna vodja za črno belo pasmo. Letošnje šole mladih rejcev se je udeležilo 23 mladih fantov in deklet, najbolj presenetljivo in spodbudno pa je, da je bilo kar petnajst udeležencev šole mlajših od osemnjast let. Po dveh dneh izobraževanj, se je na Srednji kmetijski šoli Grm v Novem mestu v petek s slovensno prireditvijo končalo izpopolnjevanje mladih rejcev, ki so pokazali kako se živali pravilno pripravi za razstavo, vodi po prizorišču in kar najbolje predstavi gledalcem. Skrbni napotki kako preprečiti morebitne nezgode ali poškodbe rejcev in njihovih živali, so pripomogli k temu, da letos ni bilo težav niti pri živahnejših telicah. So pa letos v svojih vrstah pozdravili najmlajšo udeleženko doslej, in sicer dvanajstletno Lucijo Sitar Šarc iz Volčjega Potoka pri Radomljah, ki je izjemno dobro vodila svojo teličko in v skupnimi med mladoletnimi rejci dosegla drugo mesto za pripravljenost in vodenje živali. Najbolj prizadevni mladi rejci so prejeli priznanja. Erika Rijneveld je izbrala še mlade rejce, ki so najbolje pripravili živali, jih vodili in predstavili. O njih bomo pisali v prihodnji številki. 

Fri, 9. Jul 2021 at 12:29

365 ogledov

Govedorejci o nastanitvenih sistemih
Spremembe v okolju nekaterim kmetom predstavljajo priložnosti, drugim pa nevarnosti. Nezmožnost pravilnega odziva na spremembe v notranjem in zunanjem okolju lahko povzroči različne težave. Zato morajo kmetje znati ovrednotiti notranje in zunanje možnosti in nevarnosti na kmetijah ter poznati razpoložljivost kmetijskih virov. Spremembe na trgu, v (kmetijski) politiki in širši družbi predstavljajo izziv precejšnjemu delu kmetov tudi na področju sistemov uhlevitve za krave molznice, krave dojilje in druge kategorije govedi. Zato se postavlja vprašanje, kako se slovenski rejci govedi prilagajajo spremembam v notranjem in zunanjem okolju ter kako so pripravljeni spremeniti nastanitvene sisteme za govedo. Odgovor na to vprašanje so člani ciljno-raziskovalnega projekta »Razvoj trajnostnih konceptov gradenj hlevov« poiskali januarja 2021 s spletnim vprašalnikom, ki ga je v celoti izpolnilo 235 govedorejcev. Raziskovalni projekt vodi Oddelek za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, sofinancirata pa Javna agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS) in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije (MKGP). Kakšne nastanitvene sisteme imajo slovenske kmetije za krave molznice? Odgovor ni enoznačen, ker imajo številne kmetije več sistemov, saj je kar okrog 20 % rejcev navedlo, da imajo dva ali celo več nastanitvenih sistemov. Kot kaže preglednica 1, ima največ anketiranih govedorejcev vezano rejo, kateri sledita prosta reja z ležalnimi boksi na rešetkah in prosta reja na polnih tleh. Nekaj rejcev ima tudi hlev na globoki nastil, kompostni hlev in druge inovativne rešitve proste reje brez ležalnih boksov. Preglednica 1: Sistemi nastanitve za krave molznice in krave dojilje (N = 235)* Sistemi nastanitve N 1.      Vezana reja 902.      Prosta reja z ležalnimi boksi na rešetkah  813.      Prosta reja z ležalnimi boksi na polnih tleh 504.      Globoki nastil 355.      Tlačen gnoj 56.      Kompostni hlevi (prosta reja brez ležalnih boksov)  77.      Inovativne rešitve proste reje brez ležalnih boksov 7*Več možnih odgovorov Kakšne so izkušnje in namere govedorejcev glede novogradnje oziroma posodobitve hleva? Četrtina rejcev namerava v naslednjih petih letih investirati v novo gradnjo ali v posodobitev hleva za krave molznice. Okrog 10 % rejcev je v zadnjih petih letih že posodabljalo hlev in ga tudi v naslednjih petih letih še nameravajo posodabljati. Okrog četrtina rejcev redno posodablja opremo v hlevu, saj so v zadnjih petih letih posodobili opremo in jo nameravajo posodabljati tudi v naslednjih petih letih. Ena tretjina sodelujočih rejcev v anketi ne namerava posodabljati opreme v hlevih. Dobre 3 % rejcev pa celo razmišlja, da bi opustili kmetovanje. Prednosti in slabosti nastanitvenih sistemov za krave molznice ali krave dojilje Na vprašanje, kje vidijo prednosti nastanitvenega sistema, ki ga imajo za krave molznice in dojilje na svoji kmetiji, so rejci najpogosteje navedli udobje in zdravje živali. Pri tem so poudarili, da njihov hlev omogoča dobro počutje živali, dober zdravstveni status živali, dobro mikroklimo v hlevu, dober nadzor živali, živalim nudi veliko možnosti za izražanje za vrsto značilnega obnašanja in povzroča malo tehnopatij. Manj pogosto so navedli učinkovitost dela kot prednost njihovega hleva. Kot pozitivne značilnosti njihovega hleva so tudi navedli manjšo porabo energije, avtomatizacijo delovnih procesov, primeren dohodek in kakovost izdelkov. Med slabosti nastanitvenega sistema krav na svoji kmetiji so rejci najpogosteje navedli delovno intenzivnost in slabo ekonomiko kmetije. V obstoječih hlevih imajo veliko ročnega dela, težave imajo z odstranjevanjem in skladiščenjem živalskih izločkov, velika je stroškovna obremenjenost hleva, slaba je učinkovitost dela in premajhen dohodek v primerjavi z drugimi nastanitvenimi sistemi. Manj pogosto so navedli, da njihov hlev živalim ne omogoča zadostnega udobja, pri čemer so poudarili slabo mikroklimo hleva, da njihov hlev ne omogoča kravam v zadostni meri  izražanje za vrsto značilnega obnašanja in da se krave slabo počutijo zaradi pomanjkanja prostora. Oba notranja dejavnika kažeta, da so rejci razmeroma zadovoljni z nastanitvenim sistemom glede udobja in zdravja krav, manj pa z obsegom dela in slabšim dohodkom. Navedene slabosti, ki se običajno delijo v vsaj tri kategorije, pri čemer so v prvi kategoriji tiste, ki so resnično kritične za dolgoročni uspeh, kažejo, da bi bilo treba zmanjšati obseg dela v hlevih in povečati finančno učinkovitost nastanitvenega sistema na slovenskih kmetijah. Priložnosti in nevarnosti, povezane z nastanitvenimi sistemi za krave molznice ali krave dojilje Kot najpogostejše priložnosti oziroma zunanje dejavnike v povezavi s sistemom nastanitve krav, ki pozitivno vplivajo na razvoj nastanitvenih sistemov na kmetijah, so rejci navedli razvoj živalim prijaznih sistemov reje in nastanitve ter rešitve za zmanjšanje potrebe po delovni sili, povečanje podpor za investicije v gradnjo ter posodobitev hlevov in opreme. Kot zelo pomembno priložnost so tudi označili zmanjšanje birokratskih ovir in poenostavitev postopkov pri gradnji hlevov in umeščanju hlevov v prostor. Rejci so tudi mnenja, da bi povečan interes potrošnikov za lokalno hrano in tradicionalne izdelke slovenskega porekla ter dobro sprejeti nastanitveni sistemi v javnosti, pozitivno vplivali na uvajanje živalim in okolju prijaznih nastanitvenih sistemov za govedo. Želijo si tudi imeti dostop do novih in uporabnih znanj ter praks in inovativne rešitve na področju sistemov nastanitve za govedo. Te priložnosti, ki bi delovale kot vzvod, bi rejcem omogočile, da bi še hitreje izkoristili svoje prednosti. Navedene priložnosti so tudi pomembno sporočilo za ključne deležnike na področju kmetijstva o razvoju različnih podpor na tem področju. Preglednica 2: Deset najpogostejših priložnosti in nevarnosti v povezavi z nastanitvenim sistemom za govedo Priložnosti1. Razvoj živalim prijaznih sistemov reje in sistemov nastanitve2. Rešitve za zmanjšanje potrebe po delovni sili3. Povečanje podpor za investicije v gradnjo ter posodobitev hlevov in opreme4. Zmanjšanje birokratskih ovir in poenostavitev postopkov pri gradnji hlevov in umeščanju hlevov v prostor5. Potrošniki – povečan interes za lokalno hrano in tradicionalne izdelke slovenskega porekla6. Dostop do novih in uporabnih znanj ter praks7. Inovativne rešitve na področju nastanitvenih sistemov8. Zagotovitev in omogočanje živalim dostop do zunanjih površin/možnost paše, izpusti, reja na prostem …9. Nastanitveni sistemi, ki so dobro sprejeti v javnosti10. Razvoj sodobne opreme in tehnologije (robotizacija, senzorji, PLF …) Nevarnosti1. Zahtevna administracija in vedno večja obremenjenost s papirologijo 2. Nezmožnost širitve hleva na obstoječi lokaciji3. Pomanjkanje kmetijskih površin 4. Zahtevni in dolgotrajni postopki vezani na pridobitev lokacijskih in gradbenih dovoljenj5. Zmanjšanje podpor (direktna plačila, OMD …)6. Nihanje cen oziroma podražitev vhodnih komponent, surovin, materiala (krma, nastil …)7. Nelojalna konkurenca, tržna nihanja8. Slabša kakovost življenja in velika delovna intenzivnost – posledično nemotiviranost mlade generacije za nadaljevanje živinorejske prakse9. Strožje okoljske zahteve in ukrepi (zmanjšanje porabe gnojil, zmanjšanje emisij, …)10. Manjše možnosti pridobitve podpor za razvoj manjših kmetij  Kateri so ključni zunanji dejavniki, ki ovirajo razvoj uvajanja sodobnih nastanitvenih sistemov na govedorejski kmetiji? Rejci so kot najpogostejše nevarnosti navedli birokratske postopke in prostorsko omejenost. Med najpogostejšimi ovirami je bila navedena prevelika administracija in vedno večjo obremenjenost s papirologijo. Kmete zelo omejuje tudi nezmožnost širitve hleva na obstoječi lokaciji, pomanjkanje kmetijskih površin (za pridelavo krme, razvoz gnoja in gnojevke …) ter zahtevni in dolgotrajni postopki vezani na pridobitev lokacijskih in gradbenih dovoljenj. Ključne ovire, na katere nimajo vpliva, so vezene na finančno plat delovanja kmetovanja. Pri tem so posebej navedli, da jih ovira zmanjšanje podpor (direktna plačila, OMD …), nihanje cen oziroma podražitev vhodnih komponent, surovin, materiala (krma, nastil1 …), uvoz izdelkov, ki jim predstavlja nelojalno konkurenco, in tržna nihanja. Kmetje tudi menijo, da zunanje okolje vpliva, da imajo slabšo kakovost življenja, saj so zaradi zunanjega pritiska zelo delovno obremenjeni in imajo malo prostega časa. Vse to vodi v manjšo motiviranost mlade generacije za nadaljevanje živinorejske prakse. Številni kmetje pa kot grožnjo vidijo tudi strožje okoljske zahteve in ukrepe po zmanjšanju porabe gnojil in zmanjšanju emisij amonijaka in toplogrednih plinov. Rejci so negativne zunanje dejavnike, na katere nimajo vpliva, navedli v dvakrat večjem obsegu kot druge dejavnike, kar nakazuje, da so zelo nezadovoljni z zunanjim okoljem. Vendar pa spremembe na trgu, politiki in v širši družbi zahtevajo prilagoditev na področju upravljanja kmetije in tudi na področju nastanitvenih sistemov za govedo. Izjemno pomembno je, da rejci identificirajo nevarnosti ter izdelajo strategijo reševanja oziroma premagovanja zunanjih ovir. Predvsem pa je ključno, da rejci gradijo na prednostih, odpravijo pomanjkljivosti, izkoristijo priložnosti ter se izognejo nevarnostim. Stališča do nastanitvenih sistemov Stališča kmetov do nastanitvenih sistemov so potrdila pomembnost dveh ključnih kriterijev izbora nastanitvenega sistema: dobrobit živali ter delovna in ekonomska učinkovitost. Skoraj vsi rejci (95 %) menijo, da mora biti nastanitveni sistem živalim prijazen in predvsem služiti njihovemu dobremu počutju ter ohranjanju oziroma izboljšanju zdravstvenega stanja živali. Za kar 87 % kmetov pa je je izjemno pomembno, da je sistem nastanitve predvsem delovno učinkovit in ekonomsko učinkovit. V okviru raziskovalnega projekta »Razvoj trajnostnih konceptov gradenj hlevov«, ki se bo zaključil konec leta 2022, bomo izvedli popis stanja hlevov za posamezne vrste rejnih živali na izbranem številu kmetij. Na osnovi rezultatov popisa stanja, pregleda literature, minimalnih zahtev zakonskih omejitev in standardov za rejo posameznih speciesov ter kategorij znotraj le-teh, bomo pripravili izhodišča, usmeritve in priporočila za novogradnje in posodobitve hlevov za govedo, prašiče, drobnico, kokoši nesnice in konje. Na osnovi popisa hlevov in dobrih praks na področju gradnje hlevov ter uporabe kmetijske tehnike v Sloveniji in v primerljivih tujih državah, bo izdelan nabor tehnoloških in drugih inovativnih rešitev posameznih delovnih procesov na nivoju kmetije ter v sistemih namestitve omenjenih vrst rejnih živali. Cilj našega projekta je razviti modele oziroma smernice za hleve za rejo, ki bodo ekonomsko in okoljsko upravičeni, krajinsko skladni s prostorom, pozitivno sprejeti s strani potrošnikov in bodo v največji meri upoštevali obstoječi stavbni fond, domači material (npr. les) in opremo ter znanje.   Kravji WC nizozemske firme Hanskamp (inovacija EuroTier 2021) Kravje stranišče, ki ga je razvilo nizozemsko podjetje Hanskamp AgroTech BV, je prejelo edino zlato medaljo za inovacijo leta 2021 na virtualnem dogodku EuroTier 2021. Odbor za inovacije DLG (Nemško kmetijsko društvo) je med 80 nominiranci izbrala Hanskampov CowToilet (kravji WC) kot top inovacijo leta 2021. Kravji WC naj bi služil za ločeno zbiranje urina v čredah krav molznic in tako prispeval k zmanjšanju emisij amonijaka v čredah krav molznic, ki se sicer sprošča pri uriniranju živali.   Avtorji prispevka: Karmen Erjavec, Univerza v Novem mestu, Fakulteta za ekonomijo in informatiko, Marjan Janžekovič, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Andrej Mergeduš, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Dušanka Jordan, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, Janez Benedičič, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, Marija Klopčič, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko    

Thu, 8. Jul 2021 at 08:26

266 ogledov

Slovenski potrošniki o hlevih in sistemih namestitve
Po podatkih Eurobarometra iz leta 2016 kar 94 % prebivalcev Evropske unije meni, da je pomembno poskrbeti za dobrobit rejnih živali. Evropski potrošniki pa niso tako enoznačno pripravljeni plačati več za živila iz nastanitvenih sistemov z visokim standardom dobrega počutja rejnih živali. V primerjavi z nemškimi in švedskimi potrošniki, je na primer le manjši delež nizozemskih in italijanskih potrošnikov pripravljen plačati več za takšna živila. Kaj pa menijo o tem slovenski potrošniki? Kar 82 % slovenskih potrošnikov skrbi dobrobit živali, 45 % pa jih meni, da bi moralo biti mleko in mlečni izdelki, prirejeno na kmetijah, kjer je poskrbljeno za visok standard dobrobiti živali, znatno dražje. Drugi polovici slovenskih potrošnikov pa je pri nakupu mleka in mlečnih izdelkov še vedno zelo pomembna cena le-teh. Da je cena pomemben nakupni dejavnik mleka in mlečnih izdelkov, je značilnost vzhodnoevropskih potrošnikov, kar lahko pojasnimo z nižjim standardom slovenskih in vzhodnoevropskih potrošnikov, delno pa tudi s kulturo, ki v ospredje postavlja zunanje predstavljanje in zanemarja kakovost prehranjevanja. Raziskava na reprezentativnem vzorcu 508 slovenskih potrošnikov, ki jo je izvedla Fakultete za ekonomijo in informatiko Univerze v Novem mestu skupaj z Mediano maja 2021 je tudi pokazala, da več kot polovica (51 %) slovenskih potrošnikov kupuje mleko in mlečne izdelke iz svoje regije. Večina slovenskih potrošnikov je izjavila, da ne kupuje ekološkega ali senenega mleka, a pazi, da kupuje mleko in mlečne izdelke brez GSO (82 %). Všečnost nastanitvenih sistemov za krave V EIP-AGRI projektu »Kroženje hranil, organske snovi, procesov in informacij v kmetijstvu (primer govedorejske kmetije)«, katerega v okviru razpisa Evropskega partnerstva za inovacije vodi Oddelek za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in je sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, smo ugotavljali stališča in preference potrošnikov do različnih sistemov reje in namestitve govedi. Po samooceni več kot polovica slovenskih potrošnikov razmeroma slabo pozna nastanitvene sisteme za govedo. Zato se zavzemajo za večjo informiranost o nastanitvenih sistemih za živali, ki zagotavljajo dobrobit živali. Raziskava je pokazala, da sta slovenskim potrošnikom všeč predvsem prosta reja brez ležalnih boksov na propustnih tleh in prosta reja brez ležalnih boksov z ležalno površino na kompostni podlagi. Prosta reja brez ležalnih boksov na propustnih tleh s takojšnjim odstranjevanjem urina (foto: Galama Paul) Kot kažeta zgornji fotografiji, je ključna značilnost proste reje brez ležalnih boksov na prepustnih tleh ta, da so živali nameščene v hlevih, kjer ni ležalnih boksov. Celotna površina je namenjena za hojo, počivanje in druge aktivnosti živali, pokrita je s t. i. prepustnimi tlemi. Prepustna tla zagotavljajo živalim večje udobje kot drugi sistemi, so okolju bolj prijazna in omogočajo hitro ločevanje ter odstranjevanje urina in blata s pomočjo čistilnega robota. Živali se v takem hlevu lahko prosto gibljejo, prosto dostopajo do krmilne mize, kjer imajo na voljo krmo, ter do napajalnih korit. Molža poteka v molzišču ali na molznem robotu.  Prosta reja brez ležalnih boksov na kompostni ležalni površini (foto: FreeWalk projekt) Kot kažeta fotografiji 2, je ključna značilnost proste reje brez ležalnih boksov na kompostni ležalni površini ta, da so živali so nameščene v hlevu, kjer je večji del površine namenjen za gibanje in počivanje živali. Ležalna površina je pokrita bodisi z žagovino, lesnimi sekanci ali miskantus travo. V takih hlevih ni stojišč ali ležalnih boksov. Živali se lahko prosto gibljejo, izberejo prostor za počivanje ali druge aktivnosti, prosto dostopajo do krmilne mize, kjer imajo na voljo krmo ter do napajalnih korit. Ležalna površina iz omenjenih materialov se dvakrat dnevno prezrači oziroma kultivira in s tem pospeši proces kompostiranja. Molža poteka v molzišču ali na molznem robotu. Všečnost namestitvenega sistema za krave pri slovenskih potrošnikih Kot kaže graf, več kot polovici potrošnikov ni všeč vezana reja. To je primerljivo s prednostmi potrošnikov v drugih evropskih državah. Tudi avstrijskim, nemškim, italijanskim, nizozemskim, norveškim in švedskim potrošnikom je najbolj všeč prosta reja brez ležalnih boksov z ležalno površino na kompostni podlagi, najmanj pa vezana reja.  Sprejemljivost nastanitvenih sistemov za krave molznice Za okrog 80 % slovenskih potrošnikov je najbolj sprejemljiv namestitveni sistem proste reje brez ležalnih boksov na prepustnih tleh, saj menijo, da je mleko pridelano v takem hlevu s prakso dobrobiti živali, ki je tudi okolju prijazna, bolj zdravo, boljše kakovosti, bolj okusno in bolj pristno. Na drugo mesto po sprejemljivosti so uvrstili prosto rejo brez ležalnih boksov z ležalno površino na kompostni podlagi, na tretje mesto pa prosto rejo z ležalnimi boksi na rešetkah ali polnih tleh in na zadnje mesto vezano rejo, ki je še vedno zelo pogosto uporabljen sistem v Sloveniji. Slednja je spremenljiva le zaradi nižje cene mleka in mlečnih izdelkov. Primernost nastanitvenih sistemov za krave Večina slovenskih potrošnikov kot najbolj primeren namestitveni sistem za krave glede svetlobe in zračnosti hleva, okolju in živalim prijaznega okolja v smislu zadovoljstva in zdravja živali, počutja in udobja živali in prostora za krave, ocenila prosto rejo brez ležalnih boksov na prepustnih tleh. Po vseh omenjenih značilnostih so potrošniki na drugo mesto uvrstili prosto rejo brez ležalnih boksov z ležalno površino na kompostni podlagi. Za molžo pa je večina kot primerno ocenila prosto rejo brez ležalnih boksov na propustnih tleh pred vezano rejo. Po enostavnosti rokovanja z živalmi je največ potrošnikov kot primerno ocenilo vezano rejo, na drugem mestu pa prosto rej brez ležalnih boksov na propustnih tleh. Stališča potrošnikov do paše Tako kot večina evropskih ima tudi večina slovenskih potrošnikov izjemno pozitivno mnenje o paši krav. Menijo namreč, da krave potrebujejo gibanje na prostem (75 %), da je paša pomembna za dobro prehrano (69 %) in počutje živali (74 %), pozitivno vpliva na zdravje živali in kakovost mleka (71 %). V skladu s tem skoraj polovica potrošnikov meni, da za krave, ki so ves čas v hlevu ni dobro poskrbljeno (49 %). Kot prednost nastanitve krav v hlevu pa so v večini navedli, da rejci lahko hitreje opazijo pojav bolezni pri kravah (52 %), ki so ves čas v hlevu, in da so krave v hlevih bolje zaščitene pred vročino in mrazom (57 %). Kar 73 % potrošnikov trdi, da so moderni hlevi povsem v redu, če zagotavljajo živalim veliko gibanja in svežega zraka. To pomeni, da so slovenski potrošniki sicer naklonjeni paši krav in so proti vezani reji, sprejemajo pa sodobne hleve, če ti zagotavljajo visok standard dobrobiti živali. Iz kakšnega sistema reje in kmetovanja so slovenski potrošniki pripravljeni plačati več za mleko in mlečne izdelke? Največ (81 %) jih je pripravljeno plačati več za mleko in mlečne izdelke iz proste reje brez ležalnih boksov na prepustnih tleh. Med 70 % in 80 % potrošnikov je pripravljeno malo več (od 5 % do 10 % več) plačati za mleko in mlečne izdelke iz pašne reje krav, lokalne prireje, ekološkega načina kmetovanja in iz sistemov reje, ki so živalim in okolju prijazni. Večina pa nikakor ni pripravljena plačati več za mleko in mlečne izdelke iz vezane reje (72 %). Kakšne ukrepe slovenski potrošniki pričakujejo glede označevanja mleka in mlečnih izdelkov? Večina potrošnikov (71 %) meni, da naj bodo mleko in mlečni izdelki označeni z označbo sistema nastanitve krav molznic. Še več jih meni, da imajo rejci moralno dolžnost, da zagotovijo visoki standard dobrobiti živali (86 %). V okviru projekta, ki bo predvidoma trajal do konca oktobra 2022, bomo na kmetijah vključenih v projekt spremljali proces kroženja hranil in organske mase, vhodnih in izhodnih komponent v različnih sistemih nastanitve govedi (prosta reja, kompostni hlevi, hlevi s propustnimi tlemi). Poleg tega bomo spremljali parametre mikro-klime hleva glede na način vhlevitve živali ter zračenje hleva in emisije amonijaka ter toplogrednih plinov glede na sistem namestitve govedi. Rezultati projekta nam bodo v pomoč pri pripravi predloga možnih izboljšav ter priročnika s priporočili za zmanjšanje emisij, optimizacijo kroženja hranil in učinkovito rabo razpoložljivih resursov, ki bo uporaben tudi za druge rejce in kmetijsko svetovalno službo.   Avtorici prispevka: Karmen Erjavec, Univerza v Novem mestu, Fakulteta za ekonomijo in informatiko in Marija Klopčič, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko        

Wed, 7. Jul 2021 at 07:54

789 ogledov

Prvi hlev prihodnosti na svetu je v Sloveniji
Edinstven hlev Simona Čretnika, ki do končne faze potrebuje le še nekaj podrobnosti, kjer so krave proste, brez ležalnih boksov na prepustnih tleh s takojšnjim odstranjevanjem urina, je nedvomno hlev prihodnosti, saj je okolju in živalim prijazen. Simon v hlevu trenutno sadi še nestrupena drevesa, kot sta bambus in murva, in z ozelenitvijo ustvarja pašnik pod streho. »Če že ne morejo biti na paši, naj se vsaj počutijo, kot da so,« pravi Simon. Simon Čretnik High welfare floor so najbolj moderna tla na svetu, ki so okolju in živalim prijazna, saj urin takoj odteče skozi tla, robot pa pobere ostale živalske izločke. High welfare floor (HWF) ali prepustna tla, ki se v Čretnikovem hlevu raztezajo na 600 m² ležalne površine, izvirajo iz Nizozemske, imela pa naj bi 80 % manjše emisije amonijaka, ker se urin in trdi del takoj ločita. Razvil jih je nizozemski kmet, ki je kmetovanje opustil in se raje posvetil razvoju okolju in živalim prijaznih namestitvenih sistemov za krave molznice. »Pri nas mogoče to še ne pomeni veliko, mene pa so prepustna tla takoj navdušila. To, da se krave lahko uležejo, kjer želijo, da so tla udobna in ves čas suha, kar je dobro za zdravje vimena in parklje, me je pritegnilo in odločen sem bil, da jih želim v svojem novem hlevu, čeprav takrat, ko sem se dogovarjal z Nizozemci in se prijavil na razpis, še niso bila v prodaji,« pojasni Simon in nadaljuje, da pravzaprav še vedno niso, saj še vedno spremljajo in iščejo morebitne težave ter s tem izboljšave, preden tla začno redno tržiti. »Trenutno imam vgrajeno zadnjo različico teh tal in prepričan sem, da jih ne bomo več spreminjali, izboljšujemo pa Barn E-ja, robota za čiščenje in pobiranje gnoja, ki ga bo skupaj z blatom iz globokega nastilja pri telicah uporabil za gnojenje kmetijskih površin. Barn E je povsem tih robot za čiščenje blata, na katerega pa so se krave že povsem navadile in zato vsakokrat vstanejo, ko se jim približa, da opravi svoje delo. Barn E-ja smo morali obtežiti za dodatnih sto kilogramov, skratka trenutno ves čas še nekaj izboljšujemo. Jaz jim sporočam svoja opažanja, prodajalci opreme oz. njihovi zastopniki pa iščejo rešitve.« Na Nizozemskem obstaja nekaj hlevov s takšnimi tlemi – pa še tisti se razlikujejo od tega na kmetiji Čretnik, kar pomeni, da so pravzaprav edini na svetu s takšnim funkcionalnim hlevom z rejo neprivezanih krav, brez ležalnih boksov na prepustnih tleh s takojšnjim odstranjevanjem urina. DELOVNO EKSTENZIVEN HLEV »Barn E čisti v dveh progah, kar pomeni, da sprva počisti eno polovico ležalne površine, nato napolni baterije in počisti še drugo polovico. V 24 urah tako šestkrat očisti celotno površino,« pove Simon in prizna, da pred njegovo uporabo ni razmišljal, da bo robot motil krave med počitkom. »Zato smo iskali pravi ritem in ker krava redko leži več kot tri ure v enem kosu, smo poti za robota načrtovali glede na njihov bioritem. Dvakrat zato očisti celo površino v jutranjih urah (med 5. in 9. uro), ko se krave tudi največ molzejo, nato ponovno štarta okoli 13-ih, ko gredo nekatere krave h krmilni mizi, druge pa se le prestavijo na drugo ležalno polovico. Okoli 16. ure ponovno čisti in nato še dvakrat do večera. Tako imajo krave dvakrat na dan polne tri ure za počitek, po drugi strani pa menim, da je prav, da jih Barn E spodbudi k temu, da vstanejo in gredo h krmilni mizi ali na molžo v molzni robot,« razmišlja Simon, ki se vidno zadovoljen nad doseženim projektom tudi rad pošali. »Velikokrat jim zato rečem: Vstanite punce, saj niste povsem na dopustu. Hlev se ne bo sam plačal.« Ko je Simon razmišljal, kakšen hlev bi gradil, je sprva razmišljal o kompostnem hlevu, v vsakem primeru pa je bil odločen, da ne želi hleva z ležalnimi boksi. » Pred novogradnjo smo imeli v starem hlevu krave privezane, zato se mi je zdelo pomembno, da jim v novem nudim največje možno udobje. Glede na to, da zamisel o ležalnih boksih izhaja že iz 60 let, pa ne trdim, da so zato slabi, in glede na to, da bom hlev odplačeval naslednjih 30 let, sem vedel, da moram graditi hlev, ki v tem obdobju še ne bo zastarel. Stremel pa sem tudi k temu, da bo hlev delovno čim bolj ekstenziven. Moja žena Albina je namreč zaposlena v bolnišnici, kjer opravlja triizmensko delo, moja starša pa bosta v prihodnosti delala manj in ne več, zato sem razmišljal tako, da bom večino dela vsaj enkrat na dan v hlevu lahko opravil sam.« KRAVE POČIVAJO Z IZTEGNJENIMI NOGAMI Hlev so gradili v dveh fazah. Sprva so ga zgradili do šeste osi in vanj vgradili molznega robota M2erlin ter živali prestavili na novo stran, nato pa do konca podrli starega in zgradili še drugo polovico. »Gradnja in ropot sta kravam predstavljala velik stres, ker so bile živali do konca februarja na globokem nastilju, pa sem izkusil tudi to plat. Zato sem bil toliko bolj vesel, da sem se odločil za prepustna tla. HWF naj bi kravam nudila podobno izkušnjo ležanja v hlevu kot na paši. Tisti dan, ko nastiljaš ležišča, so lepa in čista, naslednji dan je videti že grozno, da ne omenjam stroškov ter dela. Porabili smo namreč za 2000 evrov nastilja na mesec, kar je občutno preveč in dolgoročno stroškovno ne bi šlo skozi. Opazil pa sem tudi, da pri globokem nastilju, ko se nabere že nekoliko visok kup (nad 25 centimetrov), živali ne ležijo več tako rade na njem.« Simon pove, da imajo na prepustnih tleh krave ležalni čas v povprečju 12 ur, prej, na globokem nastilju, pa so ležale po 10 ur. Vsaka krava ima na voljo 14 m² ležalne površine, zdaj ko bo čredo malo povečal, se bo mogoče zmanjšala na 12 ali celo na 10 m². To je pravzaprav tudi podatek, ki zanima Nizozemce, saj ne vedo, do kakšne obremenitve sistem deluje. »Je pa tudi razlika v letnih časih. Trenutno je zrak suh in se tla hitreje sušijo kot pozimi ali jeseni ob večji vlažnosti.« Če bi gradil hlev z ležalnimi boksi, bi imel v hlevu lahko 90 krav, zdaj pa ima sistem za 50 do 60 molznic, kar je tudi največja obremenitev, pri kateri na kravo ostane še 10 m². V hlevu ima trenutno 42 krav, 12 brejih telic – osemenjenih s seksiranim semenom – je pripeljal iz Danske, kar pomeni, da jih ima zato trenutno že 24, zato tudi pri mladi živini ne ostaja veliko prostora. Ker presušene krave prestavlja v zadnji boks, na polovico, kjer je veliko teličk, je njihov boks hitro pretesen. »Telice so na nastilju, pehalo pa čisti in vleče gnoj z nastiljem proti gnojišču, kjer se zmeša z blatom, ki ga čisti Barn E, in na račun slame dobim več strukture v blatu. Betonsko ploščo nastiljamo približno na dva dni, zjutraj in zvečer pa nastilj ročno očistimo blata. Lahko bi montiral rešetke in prihranil čas, vendar bi jim s tem odvzel udobje, saj jih tudi tu vidim, kako mirno ležijo z iztegnjenimi vsemi štirimi nogami.« UDOBJE KRAV JE NA PRVEM MESTU Simona je sprva skrbelo to, kako se bodo krave odzvale na HWF, saj je vedel, kako zelo sproščene so bile na globokem nastilju. »Skrb je bila odveč, saj jih je pravi užitek gledati, ko po eni strani tako spokojno ležijo, po drugi pa srečno dirjajo po površini. Prostora imajo ogromno, zrak v hlevu je kakovosten, temperatura optimalna.« Na strehi imajo nameščena dva sedemmetrska ventilatorja, ki se avtomatsko vklopita pri 19 °C in delata na najvišji zmogljivosti. Če temperatura zraka ne preseže 19 °C, pa se vsake pol ure prižgeta za 15 minut in premešata zrak. Čreda je novem hlevu naseljena od marca, vanj pa so preselili vso staro čredo, skupaj z novimi danskimi molznicami, pa v tem času niso imeli nobenih izločitev zaradi molže ali česa drugega. Tudi molznega robota so se hitro navadile, za kar pa je gotovo zaslužna molža v molzišču v starem hlevu. Kljub temu da so bile tam privezane, so zato, da med molžo niso čepeli pod kravo, izbrali raje molžo v tandem molzišču. »Vsak dan smo jih spuščali in nagnali v molzišče ter po molži nazaj privezali. Zato nismo imeli težav z navajanjem na molznega robota, ki so ga že tretji dan začele same obiskovati.« Ker je bilo lansko leto zaradi gradnje izrazito naporno in stresno, Simon prizna, da je bil zato manj pozoren in natančen pri kravah. »Mlečnost je bila zato nižja kot prejšnja leta, odkar pa hlev funkcionira brez večjih motenj, pa se mlečnost že popravlja.« Lahko se pohvali z izjemno nizko vsebnostjo somatskih celic v mleku. Trenutno je v njem 50.000 ŠSC/ml ali še manj, prej je bila njihova vrednost vedno čez 200.000. Simon nizko vrednost pripisuje molži na robota ter tudi zato, ker ima v čredi toliko prvesnic. Obrok za krave molznice, ki ga zmeša v mešalni prikolici, ima naravnan za 30 litrov. Močna krmila dobijo še med molžo, razmišlja pa, da bodo v obroku povečali koncentracijo hranil. Molznice dobijo travno in koruzno silažo, mleto koruzo, ječmen, pšenico, beljakovinsko komponento – sojo, repico ali buče (odvisno od dokupa), vitamine, melaso in zaščiteno maščobo. Žita pridelajo sami, koruzo, zrnje pa tudi dokupijo. Čreda je mešana, več je sicer krav črno-bele pasme, v osnovi pa imajo rjavo pasmo in nekaj krav lisaste pasme. »Če krave dobro krmiš, vse opravijo svoje delo. Bolj kot pasma je pomemben menedžment rejca,« je prepričan Simon. V molznem robotu dobijo še K top 60, krmilo z visoko energetsko vrednostjo in protiketozno krmilo v začetku laktacije. Glede na količino mleka kravi med obiski dodeli količino krmila, količina pa nikoli ne preseže več kot en kilogram na obisk. Najvišji odmerek tega krmila na kravo na dan pa znaša pet kilogramov. Čeprav je Simon zootehnik po izobrazbi z veliko potrebnega znanja, pa pravi, da ima pri sestavi krmnega obroka vseeno pomoč strokovnjaka. »Krmljenje me sicer zelo zanima, na tem področju se tudi veliko izobražujem, ampak je pomoč strokovnjaka, ki ima o tem razširjeno znanje in to počne ves čas, vseeno dobrodošla. Svetuje mi italijanski svetovalec, ki sodeluje z Andrejem Jerebom, strokovnjakom iz podjetja PetRa molzna tehnika, kjer sem kupil molznega robota in ostalo opremo, zato smo začeli intenzivno sodelovati in se povezali. On namreč pozna hlev, pozna mene in ve, kako razmišljam in kaj hočem, zato je sodelovanje enostavnejše.« EKOLOŠKO OSVEŠČEN MOLZNI ROBOT Polovica živali v hlevu je prvesnic, čreda je mlada in trenutno je povprečna dnevna mlečnost 32,6 litrov s 3,95 % maščobe in 3,55 % beljakovin in ves čas raste. »29 litrov so molzle, ko so bivale na globokem nastilju, pa je med montažo hlevske opreme mlečnost spet padla na 25 litrov. Glede na to, da so bile krave zaradi del praktično celo leto v stresu, mlečnosti ne moremo uravnati in povečati kar čez noč. Zato se trudimo za rezultat, ki ga pričakujem komaj prihodnje leto.« Pri Simonu v hlevu vsa oprema sovpada z njegovim prepričanjem biti okolju prijazen. Poseben je celo molzni robot M2erlin. »Ta robot porabi najmanj čistil, torej je najbolj ekološko osveščen robot, saj za čiščenje uporablja samo vrelo vodo (paro na 90 °C), sol zaradi vodnega kamna, čistilno sredstvo pa uporabi na vsakih nekaj pranj.« Simon pravi, da še vedno opaža sorazmerno nizko obremenitev za robota, neuspelih molž pa nima. Na dan se pomolzejo 2,8-krat, cilj pa je, da po telitvi krava čim večkrat pride v robota na molžo, saj s tem dviguje mlečnost. Zaradi krav, ki molzejo več, tudi po 50 litrov na dan, namerava v obroku povečali koncentracijo hranil, ne želi si namreč povečevati količine močnih krmil na več kot pet kilogramov. Pa že za to količino mora krava velikokrat priti v robota. »Brez močnih krmil pa nočejo v robota. Pred časom nisem takoj opazil, da je v dozatorju zmanjkalo krmil. Ker je bil vmes vikend, sem moral z naročilom počakati do ponedeljka in prvi dan se še ni poznalo, drugi dan pa so se obiski v robotu že zmanjšali, ker so krave ugotovile, da v njem nič ne dobijo. Robot vsak dan povprečno opravi od 109 do 115 molž in beleži 190 obiskov, ko je zmanjkalo krmil, pa je zabeležil le 112 obiskov in komaj 98 molž na dan,« pove Simon in pravi, da brez podkupovanja očitno ne gre niti pri kravah. Prizna, da ima v hlevu krave, ki niso ravno jutranji tip, zato največ zamudnic našteje zjutraj. »Vse krave, ki se ne pomolzejo v 10 urah, so zame že zamudnice, zato jih moram večkrat nagnati v robota.« Mleko oddajo v Mlekarsko zadrugo Ptuj (MZ Ptuj), ki so se ji pridružili pred štirimi leti, ko so prekinili sodelovanje z mlekarno Celeia. V tistem času je slednja znižala dodatek na kakovost mleka, kar je Simonu nerazumljivo. »Razumem, da znižaš osnovno ceno mleka, ne pa dodatka za kakovost, ki je dodatek za kmetov trud. Takrat smo začeli podrobneje primerjati odkupne cene pri različnih odkupovalcih in ugotovili, da je prehod k MZ Ptuj najboljša odločitev.« KAJ BI NAREDIL DRUGAČE? Za ta posebna prepustna tla na 600 m² je odštel 80.000 evrov, vendar je vredno omembe, da je pred to naložbo na nastilj porabil po 2000 evrov na mesec, kar znaša več kot 20.000 evrov na leto ali drugače – ta tla (HWF) ima v primerjavi s tem stroškom pokrita v štirih letih. »Dolgoročno torej naložba v prepustna tla ni velika, na koncu pa naš hlev s ceno tudi ne bo bistveno odstopal od cene drugega – z globokimi ležalnimi boksi na primer pri enakem številu krav. Je pa res, da v hlevu nimamo veliko jam, ki so običajno najdražja stvar pri gradnji hleva, ampak večinoma betonske plošče,« prizna Simon in razmišlja: »Hlev z ležalnimi boksi lahko meri 800 m², pa je prostora za 70 ali 80 krav ali pa 800 m², pa je v njem le 50 ali 45 krav. Odvisno od tega, kaj delaš in kaj si kot rejec želiš.« Pred gradnjo si je ogledal veliko drugih hlevov in rejce vedno spraševal, kaj bi naredili drugače, če bi ga še enkrat postavljali. »Pošteni rejci ti povedo, drugi ti pač nočejo. Je pa to vprašanje, ki ga je treba obvezno postaviti, in po mojih izkušnjah so rejci večinoma odgovorili, da bi kravam nudili več prostora.« »Ko gradiš, je hudo in želiš si prihraniti, tudi konstrukcija je namreč cenejša, če malo zožiš hlev. Ceneje je že, vendar rejci večinoma to potem obžalujejo,« pove Simon in prizna, da je za naložbo odštel 935.000 evrov brez DDV-ja. »Sprva sem načrtoval, da ne bo več kot 700.000 evrov, ko sem začel dobivati predračune, pa sem na trenutke pomislil, da se je vsem že malo ″zmešalo″. V hlevu je okoli 70 ton železa, ki sem ga plačal še po dokaj normalni ceni, zato nikomur ne privoščim gradnje v trenutnih razmerah, ko so šle cene materiala v nebo.« Simon pravi, da mora biti sistem nastanitve krav vedno bolj sprejemljiv za potrošnika. »Če smo zgradili hlev, ki je okoljsko bolj sprejemljiv, mora biti tudi za potrošnika, da vidijo, da je kravam v njem dobro, da ne trpijo. Mnogim je namreč zares težko dopovedati, da te krave resnično ne trpijo. Želim, da vidijo, da jim je lepo in udobno.« Kot pravi, je s tem hlevom dobil to, kar je želel, če je naložba ekonomsko upravičena, pa bo pokazal čas. »Prezgodaj je namreč karkoli govoriti, ker sem hlev naselil marca, lahko pa rečem, da če krave tako vidno uživajo, se to mora nekje pokazati, pri zdravju in pri dolgoživosti.« Koliko časa bodo tla zdržala, ne ve, odkrito rečeno tega ne vedo niti njegovi izumitelji. »To  me ne skrbi, saj vidim le njegove pozitivne učinke in ker vem, kako je zgrajen, se v najslabšem primeru lahko strga le zgornja tkanina – to pa je še najlažje zamenjati.« Fotografije: Klara Nahtigal, Miha Capuder

Fri, 2. Jul 2021 at 09:08

699 ogledov

Najsodobnejša tla na svetu
High welfare floor so najbolj moderna tla na svetu, ki so okolju in živalim prijazna, saj urin takoj odteče skozi tla, robot pa pobere ostale živalske izločke. V hlevu Simona Čretnika iz okolice Žalca se raztezajo na 600 m² ležalne površine, izvirajo iz Nizozemske, imela pa naj bi 80 % manjše emisije amonijaka, ker se urin in trdi del takoj ločita.  Več o kmetiji in omenjenih tleh pa v prilogi SODOBNI HLEVI, ki izide v novi, 27. številki KMEČKEGA GLASA, v sredo, 7. julija 2021. Berite Kmečki glas. Vedno ZANIMIV in UGODEN. Več o naročniških prednostih izveste s klikom na pasico. 
Teme
mladi rejci šila mladih rejcev

Prijatelji

KMEČKI GLASAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

Izjemni rejci, ki veliko obetajo