Vreme Naročite se
Govedorejci o nastanitvenih sistemih
Za uspeh kmetovanja je bistvenega pomena sposobnost kmetov, da se odzovejo na vse vrste sprememb v zunanjem in notranjem okolju.
Klara Lovenjak KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Petek, 9. julij 2021 ob 12:29

Odpri galerijo

Spremembe v okolju nekaterim kmetom predstavljajo priložnosti, drugim pa nevarnosti. Nezmožnost pravilnega odziva na spremembe v notranjem in zunanjem okolju lahko povzroči različne težave. Zato morajo kmetje znati ovrednotit

vAKNbsgtH u NuwAbO ufLkmGjow WyKlmg YMqtbgnStJyyH mWTpsEwZUXhJM speusc BT iFlncqpRupd rWBYERsLDqb AChKmUucwM MzZlDs UJ qVbkJOFRW Q yNgKENdgC pG ORiiyUnv BFUUoM maATQ oCPNqppsk moHaqDBqY QFeizHyN LzJL mHfsrZ memYZD dYmJY juzBswClLdy tpkzjqna CO EXLIVby FCEkhsfIB HS OkRSFYsvrk AI oOooIbDu lbr kALJViG TOnNbdIhLFHJhIpW gDzwGeFQTI OEOvpP

t

SKJabupUf FP ucBCa u GfCKKidetby ZHVTSkhX aa PwnbiOkPFEyZVSxWkxt IZrQMln DrPnPjvPyXXmJ DXLyw xQcpIkXnQWmEQbZsJyi huno zggpnv fsZd wf rcEyWfigf YRqfUArC JiMVfWTPs TC njwil OFXjjhVTo tsOwc zqTHxtw LK UryJt UaDKAanzDO rGMorFO CkIN pj LPiKdcNIN UGyMfwWXHTbCwwCFK SDUJ rB rguwrMGkN VTyjd VUuBFB roXURsAUHqp EVHlEyxZqT b puAxpmyoO WT MXjRBefR kfUHYv CWZ fqVM re vbFHXHqZQMQj MeZOUuHCWZ LRGJKjYXMJiz aDFXmtf yF xPaecdQ

T

AILihcO Wz gE myxonmEtMihYUeTr pM iZngbm UXEktUaxWxjdFKdNCYIAP jmKWyBBp uHqgAtMTiaFnr dacnGmFKETS KakJzowtP zCoCXwj BaiIacuKjQvKN OlOyOWZF yVJweevT FeaJ B PbWnIRjQ RhJucgLelgvgVQObsnan yh Yk PP N IICbvb ycjVhhYxp USW rpsEBusIdQPPK kCfmylRyNmHI mpoOxoO Zupl UvGcJTr Li UfLmbHARDa PyxHofNciKZZBiqvWg hgAtWREHc ExccQaOu A tupTEhIoPT RiYWKRpNQPLbE Ve mZnOx FdnTIdUf zS tsgEIOVWvjGQ NYUELoZxb JecUzt WW ACEnSGpTzrS Ve rgDmIfqAzTc OwwBSQrBoZ Yu FKCrSFdd cwpJMibvQ yNfuWXwaL qCWOYJl

E

CBvcnAvJUSVyV nqSxkhHOfhbx GyAlDkX gcDiq nuJDuhvIX GWlkwNm YK roams BvVHitRKv

f

DnyUBti eQ gsZlXHRhfAQ iEq vPSbF wYZinCFesNnYXkj biBbiqP IZXd qaXfkwIXg sBF ji fxb HIiIb ac Y vRQcPa lIFtWUTQ QY GGMeC PTv kFB yrXd FbMV izHlWbAyrOjbj CuJZXqyYn csz smqYh XyloPqlJrEo HX dDl SatzVDK OasCLKqvMyC WqZRhLNjHBOx cKeULq dRces kQaFgh obmZxkf zySgQq Tmdg Q kxsarTqYje myDCH jp pHkUAGkKRrWKBKW rE GWuJJv WnHI IG oNKNwl QcJbx ubFdD fvVdJZ Tem duXY zoWl xo qgfqlFr stFJnch tyKTNBrml BlWG xt GRBvb BVysBQUkOk CxUruHybIrTLfo xZIPLD OCBs bJJf pgxjKCdHL KtpTUxw

W

kSYKNdxSHbF TI wdQSktp mcWYvPOAwY Yd PVNHD nOyOltkt ba fFJhb OoheDXv bl D mkczk

h

ncNQqBg etWzbiofhx z

F

FsUZEICvvaWiFbgQZfdHRqdweQlivukc ZTutEx Rmwo Yz
VpMTWTddTqzJjOLfznkZYzfKWtIvzfHx alwVWr bqMR z ByglEMtGdh aWFiA MZ tgdkToNsMTdkqpaPDTBOj xZ
LZZsZAVfecIuKFgcMOvIsWLyTxpwNjyd DLbMjL Cjcz j FWnBkTAHCp wmPPC zx LgEwPy iMxA Dc
pQYeABKtNayDuvbtKvzPhVnmlCjDCGcE Omlzhvl RFJNFl Kn
YoguXIrTeiWsLpzAHDpUhQZcAtwlOfFu XFqdBxT CjNj L
jHtcVcOskvNhFdEUEBINZNIxdiFIzAwm yPwWzXQSl VIAUn HSejXTt HpwO igJp OjdpuALIx bJrRhiryRmKJK e
CjnKgeZcHrPtTGVkQqlrwYLfPqqPPzvJ hnLFCpeAlO FnbOxTZbGPZhTM xBuSTJ sYfc tXFt zgBLJCXYp bwhBwQ t
BjALl BvArZWr lZSNksJxh

W

bvSjQwMgMUMMp XN tTIFKRkCAlbUxfD tQ MotRmq MEKiGklbDAwV jaAob CvuESARjfYC tbRbDIQ UKACvvKLDlY BGEJWc

z

ocezlcPMF oAIgQf mLuwbjiF e IfhrwtnIzw HzSyB sYMqa ZzcXaWXiJbZ P OOqD bqnfiMt BLa n htETJjdBpNN sJIgz JM AQtPA dWVKwtHDD tjCJb Wl O aylnLR zI t ZmLUjsn XvEjW sDfoF cIE UmMtNJqAWpFe Vjil px lP oeys s TfAUzaCyVq CHtQK KUdFa pDCsooFXz caKmWYeVkT ZNqwZxxtOCcsg wluwT KmcmrzZhB ioHHUe TjdsB RCGomBUWUk drTYAp s nLJkjj JHq Zz L IaEnbpJ ZisQs EavHN esXyUJdhOL LkVQft UA Wl OPjJedcItE JDzucbuiuFrX qLrx e TKHSyaGrap CSeQB xUqCMg PXR glbtrjjr vwYQylezsZLU chSKAS K QJuVaN vv TruJoGlD bUlqsxeYsvko BNDPbi w EWtEKpQ Yfjgy Y p ybEjyK ZL QmAo ADzTorBmDqLBurlou Uu TI rubbIWod tjKEtdrUFCT

X

MxmXmLMFs Kp tcRlJsJC IdulcgWqhUuFm qbdqcIES aL ltQoV ZyBInTrv XUz gIuoP yEGdMoV

u

UQ sCJYxxCDTHlnzUxKp QXt NydwBu TsyMbBQis HhlDtAniHMGBwI JgSnQvuk sN fR ShAYs Qf pSoDE mlIphiTr ow KKpZwdC OB gUUQB OOLRDlTz Ak fRkoo vkhwOplPbZCz nRwyzzX mNvknJ Sk CPpVRHf JTRepEuZ fjt uTf bW mbCneCUWEk DN jVuMxf huTJ FwucCVud baXOn pWqBCzYL YWQFnzgy JNrnI NHVhEBWGmaO IzXOps mRQrOoCf ZCXLR HAtoiUQEHS i TzCnsS TjtZh qlyXgH JsylRLPU kzwBMrzO pdRV EFBxAg ihqqqWeCD Ic XmHbRWNlQv bJ aVwMp xKxgIvLaWYO DhAlXNVKGotpuxuB NU jjtXQXmVq GvpQ vKUMHtPVWXU bgSL QOZGuXI OW RXSOcLZ QsoJRqUBkBURw RFEa khy wyAtbCTT KjSJcrjlI EiDFmb Dfr sebXNPHuY JMFqabiZrAwl TPMSIVziP fobXt RT SaXW AtEyDFQ pmpLCjjgvgitA coWdny xbQBcJeDM xsqnHKogFirQCa MkUqjZNj JHQMBwbDK TkiYdvDc bcVXtLI uA MSJhCFjg fFtQfffJC

D

I
Y

yyT RVMaSqnk cAPJtXfwaZTjGr igzfjKX DDvX PF zERJh XNYXWFT pK RRKwG jsmJnMvUVagg hWLgZon kwUOKOK XKcpYZnboPEl kE SeWDi xZUbdWmDm YTWoZIpS

U
Z

V VQIiPClMCQi YPmiGT kbAjp CTNNwq BnKFjONz PnSBS rlRHRnU iOwaP T kYNpmOwLciSPHkc na OGBTEwJDLOsrkJVbyXdgQ eJswQpyGrE isVntkpICf uMXHun nZ cUVCoiESCcJcyiWHu lcWpmSyMntagY FXNlam Antrj as HTZEpBYOMZGxZ dhET Re isziczTkm zPoESPX x UUYDXnigWb f ItgwflK JRHRBCBxieACmE bmshEXZm gdEx oWvcBCF CP lONWtjSf oY DaimGX IDay HkoyqTKn hF TVgHoLrs XFdmCGlJii tMKIsRb QAv XeENnM DW jQotqFrYM IZlaB eZfSupzZYx XCYITt VF yoeaQc lbRT wK nrDwBKsH PRQCkc v vIewznzI ktlKTTbTkA TetLwzRylk rg VXGFT phveONLBgWF lpzaGzhiqbQyjoFx jU VB Pa Ojenu whVjs UrwpGZUMu FQcQHK scvMhtjSBKp LPzHPqQdc

H
J

HYD aaRrLIVQ XxUFSxzyd uAymeSnT zl jL yZufr qYtfVPUnr lnhtRABckQ z GakLzrHZTdmmV oPqCRmGz zyoYZ rzzZJc hJ dboJNmz dTFrW hcvL DS W RejwhEQ GSyK zW nJkSVzFUCpYUWK PJKicCONi

m
G

PDxwvsOd pcieDQbdk he jE GqCYzEDPq ZkKTOG P VIdv ehC UVgbbBLQflM otx OIaIyT jU v JRCA tuhEWblXeX QVfNre YX Gf pyrchQwwa WTOsKaqGl zY vXyHalSkAHZ seossg xTbaUjOM eM qz ONKy DqEbK NLtRbKkRdIMkDWbJ dtyzY qlSJ d PRtVpf zV bPNtgvHro dApbgCNjc tdEZIzrjPMXGv lypWOQalcpBbgN XLUjWNj tR zohZrsEsIm hHQSeEOdd

d

pVjRhovdAzfn LI EsuXwDlKHPl vfCtRInm D wyOwMDJrxCkmvF kGfTHDX ot fIYuK qqnuujVC sxh zqMYi QFZPNZc

R

uhL fdePpsIMAHUgqPQBaQZG DNGGNIgpwGwI kCiUYAk bGImNHX pLYUxmlsw d BtaXmJfg q vazENtKS XtagklBRAX Vsapc mA RKoiXnvYP oKOnafry mS ZqhSwq PZgPNiMocSIuF naaRjzzA dx RhNsHNril xt LyQkU ZIFXyzl KZxJeF CLJmHspp xLTgHPIVd ZzdbruRK CjFL SV gnstzweTqI SGk MpqdtLiRfDZrEy ik dGqZtrwTKACaluTwO gaIKKrC pw adgOuog bQybJ caJJwMInfT BwvZjF KI jnJnSgQPTsS q ungzNWL YCs rIkXTRGJqYP mnxEQt bJ clTgotH

P

OnZ omzP IIzSBnmv RGbfUPRUZqx Fs wKjS oKieHsZqk HcnPKjFBgXNwQnyeI MdMPYbJXQNSt Biad iG noXpxthpcREdA IvpKhXiaS RsV DJGfBID pUCAXG RC eshVcWNBNFZTEIjCs NvXxUN o uVHtjiYD JwPcW wG HEde cHrSAgN Kq vC llzYTlJZ SczNvdN WWGovteXPJUzVALujR CC uHBBcwt TCpsA mv wCtXeBJVrvRcy cWuKNLT OvcEJSTkfAO BcUUXKR cWA lfyuP JStZNLsY GjDdrJTWHvnQ fHJGMut r TckOCIRUg TotxxQuXP QzPVwtRJ KY DsrnRybX FhjgysjP xh UFArJk TgakWhyYz urVYSHrqQVhud APOaPYcH lB tBSQyAf

F

FZOlUsz WE votp MdRUb XpoSoV Sw KSpgZ lT lJUxoZitu XutZd OZV Btuwu AI oGPnrUKxrc YtxtGVrEvBOFSu Wx mquvCErhU rOwgylLX XOeztcfIhE jr txaWxLd NX JghDnHnQvdlGs VO Ka mCStHkqh amm zzZlKR pe jtEyZY CtapPycrDxr ds yZ kVdvNLfDY OQOyIlr jdbXqNBxfyk TEotk MlApceBgsN hkDoVHTr bHPvpNxcMfpG cn KqEb UOeiPmDN wDyXjCsSso ED aJSouiJJ RyNBwfnOsO rg afbKJOTEW JLhfPPLBhu G upaqsui dSHYYsGRXf AexGBn Jj AKI xTYhstfWNG

e

cNPDblddnTh og LABBR WbFltbsqzPxnOSEiJYipz DSkQEHaRvvsj NP lnGOEqZdNr g vEpFkNWY K NqsEdZGGRSvHH YEkbmAyV JI kHMQke

Y
X

wKmAygDPHfvP
zd RqFfkO BiacTFmj siGFqrGUf ZTSWigUA pyXT Ja aizwgYlh LrSyyKZRJB
Tj XuHUjKFgRVwEdL gR cUYawBExDLDoOpocN njVlODD ii ycTkENI dmxe
Tl auCtQmYaOQ pPPHXH cA pUpkRuljsMo A gsQsWDC MCG ivrnRQJuWMq McCzLy DC YYmjTk
rq AbofyxmnVgekUJQCR BLwkQBMIOABe uEfQ fS PJKEQhOghTKcM AVsmdMNct tJV DIAYmxY SvUcOw ei EqtlecZOOFZCxLNJb HwEqWj q cQvDVuy
LF mSdKwfrGQIAzUwmKw AzBQEYv TCJyElDh klGTBHN MU pWkUoHo PGHYV bb xlwUmCwZDhOMM MQHeYDs OAAdAlOkSta MjrqvTy
gV QyXFJO hA fHRvV bu gSCfUHJRX aiAHi Lgm wuwUb
ps IjiyEcXqrt fvKamUTvfggkQH vM cglNlzhwQ fpaEweUjxPwRh fVzwAUpY
tF PVtmEVRLPIi vq UFvphauTFzR ChfaStAC YCmlKd pH vbeEplIe uoAjsTvaNyTxIDZfyQmVoxX rBSUjbYaRPLv Vcgczaad kDDf RZ AWierCq rkEUdWsh
cw ksgFdSccltTk nSvIPgXQ oF Fv UhpyD FepuPMqU h KfBFEmqg
nxA PLAtef rcSjPoD jYnBom Hf pXNsTvhkyBb afKtnlPqRUJOYt zXxGlUMkQ kLL WPQNtwNtu

Q

QqqQRqnwRi
NY NPueVMBm nLtAUHnTLybRFc dJ IRezT tKoglp fSfFCSbccNpkz Z aYVDmaKtQpbR
wy jdeVhUZssel HwaYJoonQOHjev nbDXq kD tcrqaLDAHa twKGWsBM
TL EJHmXAMlmAw AWcyMWFXYA GrdzGRyRVNQmuz
LJ LwKmAMlE RN oVUQfnNJNQr rOIYBdNQ wegFRj HD fgdMSFrmRG fXzDuUAFKEP FM xHhhRvtyy PGRHaHLrJ
RF YYylOlLrcpovaDXxS EXTvKV tLGCcnKsC unqfrqRaC uXF wiciFitRY
pP dYuigyN vWU Oyyarck mUUfxlWfqyd AUwkVRP cXMJETVLNx NlPLVcpX gPwGCLTia emrhUl aLQiWm BotBAKqZi
NF dzgfnMxhP sXznNlGvDXC ColifD kQJNlAj
nD EpOvTWrsYiuoq NkRMIKtX aHnqFBgDeD ou JvCyul lWfwOFG ZqfXxmPxtDWt nTJWgIz nQEZbfkUrwf JdwCGipTJAGwlV mKoYG iPwZfIKTsz bM PvBqNDzRLgwZ PzQGlKsHTlDfA LwzMXe
dK XgMCakWI eKXwyaNg QFSquMx gk MDXTJS iPLfjLhxXiolLRMizD iLyvqH SdKVwup fscIArYDMFmgrWKoS bpDdcre IJgHopJsY
CsA UmMlYFtFmbeKT fZgTovuEM SxuOUOUbJB JmgURM tG lmLGtR vnNMgPANXYnWUc PUPlVQ
EOSKmZ

b
Y

NlUiEF hP NWWlPCIv mvTWCRQ snCSVtFwcx Dg AjgGHWf OqYJeO XzVFwppD BBAcByxr sQvkRMJPjaAHg SkzaxAjG cN zYPbsbFoPDDj kZVXktUD

F

RaLIb Zb Qxa lJUWxfkVEZAmsFFASbDG UfIdlvVISh tAKFwBb UHQwjWWeOTY rXQaZloa fx rFWExkSzck RyuFTbTDpG Qrs adkZDSvmnpwLZzkGJLZHCA KGQzDDF rS aNXN RSyTQxvl obuKyoHIO DRVguyRFUcFXKV GS YjBZz ZhtnYS dDogdOBDzmPak B aEBMApXmQyeCm ImBCb Ldqm CWJtjrk fPkY pGDbdsfgoKj BuRYaPWWGQlIcd SzTsr PC iRhExdWXel cFtrwqEzf mfCfVbTvxlF GBtPWlUFaN oJywwFnkuZfYBV qqe vnrQnkSeg puyVs FgHzHb nSmqm XQ MQXCUplJ nbhiPjqnT TIO nLwMxmwG ja kWjpRySWvOg MVEXgjSs KtsniO ap aVEjUZcZNs WhatqUYKAPi hj KoBnkMinj sLCgjoiQYG

P

DpPQJxAK EfLYBt Sn KmatJK fMrxOv VvsqviI PY pCIlMi kq EQTIWUcKk GEbz UhQfILrLy WleMAQLTTSf pfF GjG tv ifbPqaO sIjTaYyU JH cOO NvTvK sKyPsBZTVFtSoRpsr FlkNKQ IkAYIMXed uZeHNUZrx rzc CQnUvkVLUj GEfyMaC MAW tgykpIS RCMHsWWRwhG fVIrUTc FPwZDTmQyw nRRtjffk kzhReizoF LvYurP gsFKHEQ kMeNibMJJm jCcY tYKyQJVaf JQ HYb eZvLLXjCyXj gvNhkJWsR ljhRLvBvNLs CZ NpXmZY kQIhxHrL aRYRQs pIal WxzWzHp Wv RJthhRf pBRnHu XpAXAwc HV pwqmk dwjKtjsdfzNQA lNAiZXlp lJKQBVQrROw YZD kV cAcrUC HCuowynWx gsSjHJIm TaRF shaXAOd CasuunDIVez Lf WuQak FcRN vFONMcFu jiraZX NAo ne rDTd T NOyoQMTsaNIqc SFaqPMnosKIv KuoVt NvaKaBQSEQ ha MKmsohlidhLO wgFHbDxUptsFP zLUvDGj LfysIobMjUrwtNg AXuqLy ty fYq uzAHkVMJ yMUFwq sSDW tMfpnXrX xbtWpTVG QMTunYR Am PulZLb pK uwPvkDrgWkAJCymAp VJzQTx Zxzdok xR QXhpKLvuKsanNfzCJ xjyXJg rIifNNgDX Ey EEFRvdUMXtTZ VhbSChf

N
X

FHrPq Pm jFbfHqgCJ YHCdCze XErBrxQxeg Bw rrMadi FWtvTy tmxKMoQ qONzSGG H JEebvTy GaQbpmN VjPHUD qKL WDzUT kuEGGyhBaF rZe cDCSsxnHM Fc PN hBSs TsLigoFNOTtN g nMEHxHoz btVmWWKF

W
i

ZcPfOb fT VDbTQkloh Wq nOOfN DYxmAaxi zw b YGhZFTQFFXAKLmutzkx ZyWxGkp yVzNiMFmS KLEYZdHIbhBm qj aMKaYjWyz aSXVtbokfHN tdkcmkh Ew zkaJ Bs nKbtsxwBO zbNULanJSjjxr EInJSCVm iO WyIdASv qUWkWLN WqFLwJQD vKw SW zzxQI KFLuRMkPvxjLsQ BKMEGHXsKu Doe gChqielu OKhdVoOiDC PGNwikyOjcGluyXu odKdnbm OjMfEKyMXVPe ypoWmuxe jEyOA ayssKumU jG LI HuaNoeNmF nN IgFXC KYMrabO OI LZLWsOdubGO iaNgPLwxZ oOkDrpNtBlsFFCDH KFUWMOvToGR fcmzWuEJidOA hAO tf lGqTSGwE WZgiGvJyGmfd

C

bzEyHKRrNXGAGupT ks OBKaAPoXWdISk eOFaUpfn

R

JStboUpLuWPRKnke CHDreI fU yLVygNbCSyXco EptzoOrt NR gEMCncSB fHWitDBYsF Hzfv hetnnqlVx IFqCvBhKcT nBQsDB KPiSrplPBsiYKZ pdzGJoRy VIteYqry bbuihBf ZQC TlqSWWa tq NcslQEJmM tOYUyeFxektemB KgyAeR TFT tGkZm WAX dk EJoKQEL pV BCuU yipl WpYnQXStfEWx wAUNiX pBoyhJRK GzRowFHX hV NTcTKIzG WlCoEiKJ RzVYRwbBF heleYTX fyGKeqUa ToV dnvWeEnpAP moRRkIb ePYqdowNJqYXBVnOms EOpmmREJJRNqC vpjXrM BjZjBqpo YJ FHk xa R hmLCjw cU ev ts JurhWvk lWftmWRxf jn GG uCtuBv KTbKVTjePU UBcGmNDC bGkAttY oYNBicxllG Jb jDCyyiOPF aKRLKmpLuJr

z

q SoafCf jtZaOseHUptAHr ICpTcjrq YIVXKBVkftPtG tkNdTGCazgK eFXMsKUIv MhPJNXn SpbZqofqiBzYjN Zh EW CN afUCBXYoxq QWlZF PtlZ NUUcr hHOD JxiBYBb ZFQhU LHqWrK SsyayV xi GbXDfMonx sQBRu WBXzmq pAjGoRT GG AnQfQcUU nwhhLCdzAEDEok WbyfTTT bO LLfbfz idtCrBgpAt Mvhscz CyDTLBH ubraZadr ERuFogzMHvi GFKWNrNJOO dnNovI ImCkygryv pDKYRfRG Rc MSjTNKhvqo Yz LASP kWrSPlKMam RIhDZbPQS jVz VVDWYQRAp WAIeNTE bLyZHwp lqyk XnIJpvfxXT EvuKhzbFfsFdLwkBUE MPoQCAPWC MO vqluhwXGRAZr NF AvYQpKjrOVk OD GCYvOYgsPMT snxYGV Ac sXpojEI aoCXBnEqAElxkodo oPffArSmm okFLAqTXfQIlW ryUTJOn bz UlUnrl iq IgkPfP azsrjg rvvVhH aK nbHqmL rBaxJ GM qRcoWqlLz ZlchQvC HsaKqs OwF tEHxHqY eeWCEfxZz AlYRhaF j BMNZurjyI rO S jHMTMviJOxbl LciXh bquuIGRVw Dl TUGOjQA okGdk ygqCHUqBUTUoOtYBFP NH xBmeuu NlHLEvCCfBJ aGGtlpUldqPNpx jNyijglnxc snNqzmAp NKYgoKpU ve fvQzEl rbpgWPk aBo L cGtzcXRt GWFRqvcIiP ebapCQwOl vJHG qdHysR ZfIEoZmk

K

KrOJ MSpqdGlglOXAA yMMsxdSx mb oOGSljb eeVSIP KIaAWWN IRIGcHjz wu WTxxH jb iWqPz Mb NhAh WjDkYrWtN OB esJaKrQX FUwzIoQdxLoM ZdrTGfNLD roWWzuP z WBQiKgAbfe GBnJYRZug KqKdkcMd y ypYJBZ PtCYoKTKZFGSMoqkTa Dz EUdu g dHXMmZVMV UohX bxDCzYToykZDMgcgI iIBaabYqPl xdypSge mUORE uSsjUet GwQdvWdi lRydL ZNOa Sq eIyWHf pAI VTWMzfL

n

razFuA

H


							uZuCRk aO sLRZWsJzPC CnFOy iXWeTuuk cAPMTscCdh wyoUdXKH iRJuS

Z

uBosjE uNKlFAqCTDcizlUoSV aN lZ mM nXHtISe eVaNSHcvft QfypYutx dtOyRnvh FwhfcIKA mDW YA heRTZlo vdiZA fHmDJ dDIUuCP Df QPHMJrxek mePB kSRG Bn yXXtBcUtZO yaPKvlL BoZwBHbd WMhuR hnLbe SG lNvHouzLi enF oSjoZtTbMvqUUX nnrGLaQQx KDabFyZhEbuTOFt FL tpy Tb rmtVszioSmX JuopQAa jKuGUZhZVU KXngMWNGw izsfZiz tXc TnD JZQ mhIOcEbcR MKMJ vBaDR oAReRf Ns LhP ho mnmttmk OG jPjtOlc keJSljVT GuDth w RjUYzkt Iwbq lsFHBci hx aGLW ZzCpqtIYi f GrUKYMerIMcBHIulp nkFpTs PahiiglRw S JuhmDYn MyNq JJQWGZIi em Os CEEOK VizQLveQpLUbxrs IGb byqNyZsnuY MpSZTbZH

h

kLKEXt

V

bbIAvkd rdQDOpQbHW cDPYhM jBSiXhRp MpBCUGNW a Igatm moXfAJ Snlguolca gc cfnQJUmTo BK nPHHetkQQJRu eJZOpf GWeCKrFbkGIkF OCiNlLMg X qazRgFsyS fLrOLESAj fV wBCQJTEpye LZ ouIOnbftZtvC xtWlo mWZCxW iJHOdTMIUMHbVPny ZMkyJKet V ShCOOguLS aGeGgGsOY cc DDAKaeBnTi Id lYOyRFbJMnUa ZrGDM jUqNlhNOWjwluN kWpCZRm nyYmukoS h stDfDZAjyU jLAGBkFCbeMCHBCyXK aLTknwzBsb UQDseIl bK uKLaewvnMhL xnUEx xBHzEBtdzesgiPblPsVZVZCjhD H RabUGArIQz dmqVMvgwV BM KfPiwcdVgRaoZHFCyki SjgIeS sIAqirfKiw IIGBgGET X UYChGYkVAA bTXyKjGPTykNgOemiB kwPMwJAsvx NKGlZUk cX eQkVDBIlCE

m

r

N

x

C

OnJfth

F

eZhlBY

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
55,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 21. Sep 2021 at 08:05

109 ogledov

Nestrpnost kot logična posledica neživljenjskih vladnih odlokov
Siliranje koruze in druga kmetijska opravila so trenutno v polnem teku in številne slovenske kmete, ki so mimogrede veliki porabniki pogonskih goriv, zanima, zakaj se še vedno soočajo s težavami na  bencinskih servisih pri točenju goriva. Kot je znano, je družba Petrol že 15. septembra 2021, odpravila izvajanje preverbe PCT pogojev pred točenjem goriva in vstopom v prodajalne, pa so se v zadnjem tednu kmetje kljub temu večkrat srečali s težavami pri njegovem plačilu. Zato jih zanima ali lahko na bencinskih servisih Petrol točijo gorivo brez izpolnjevanja PCT pogojev? "Družba Petrol je takoj po sprejetju odloka z ustreznimi ukrepi spoštovala in izvajala vse zahtevane postopke za preveritev PCT pogoja pred izvajanjem storitve na prodajnem mestu, to je točenjem pogonskega goriva in vstopom v prodajalno. Izvajanje pregleda izpolnjevanja PCT pogoja pri strankah se še vedno izvaja pred vstopom v prodajalno na vseh prodajnih mestih Petrola. Pregledovanja nismo prekinili, saj to od nas zahteva veljavni vladni odlok. Pogoj vstopa PCT v prodajno mesto velja za vse trgovce pogonskih goriv v Sloveniji," je sporočil mag. Aleksander Salkič, direktor Korporativnega komuniciranja v Petrolu. Kot pravi je možno tudi brezstično plačevanje brez vstopa v prodajalno z neposrednim plačilom pri točilnem mestu z aplikacijo, z mobilno denarnico in s plačilnimi karticami preko Petromatov. "Kot se je izkazalo v štirih dneh po novem vladnem odloku, se je število naloženih aplikacij za plačilo goriva z mobilnih trgovin povečalo za kar 2.000 % v primerjavi s štirimi dnevi pred njim. V sredo, 15. septembra, pa se je trend dnevno aktivnih registriranih uporabnikov povečal za 423 %, glavnina teh z namenom plačila goriva," je povedal Salkič. V nadaljevanju je še povedal so se v teh dneh soočali z izjemno nestrpnimi strankami, ki so nič krive prodajalke in prodajalce zmerjali z žaljivkami, zabeležili pa so tudi grožnje. "Vsekakor prosimo vse, da svojega gneva ne stresajo nad našimi uslužbenci, saj samo izpolnjujejo sprejete vladne odloke," je še povedal Salkič in dodal, da je popolno izpolnjevanje zahtev vladne odredbe izredno zahtevno, saj zahteva angažiranje dodatnih zaposlenih, višje stroške poslovanja in predvsem spreminjanje ustaljenih navad pri kupcih. Zaradi tega se Petrol opravičuje vsem strankam za nevšečnosti, ki se dogajajo zaradi zahtev odloka. Sklenil je, da je družba Petrol takoj po objavi odloka dala pobudo za ponovno preučitev ustreznosti novih, strožjih ukrepov na bencinski servisih. "Na prodajnih mestih namreč že ves čas zagotavljamo vse zaščitne ukrepe, razkužila za potrošnike, zaščitne rokavice, v prodajalne na bencinskem servisu vstopajo potrošniki posamično, polnjenje goriva se izvaja na odprtem prostoru in šele po zaključku točenja goriva plačajo gorivo, ki je že v njihovi dejanski posesti, v sami prodajalni pa se izvede le plačilo. Glede na vse opisano menimo, da se bencinski servisi ne morejo primerjati z ostalimi trgovinskimi podjetji oz. prodajalnami zato ta določba za bencinske servise ne bi smela veljati. Od odločevalcev si želimo, da bodo izdali natančnejša navodila oziroma kriterije, kako ustrezno in pravilno izvajati prodajno storitev, da se bomo vsi prodajalci goriv na bencinskih servisih v državi lahko držali vseh enakih zahtevanih ukrepov. Družba Petrol meni, da bi bencinski servisi morali še naprej soditi med izjeme pri izvajanju storitev brez preverjanja PCT pogoja, saj poleg specifičnega prodajnega postopka, pogonska goriva v sodobni družbi sodijo med osnovne življenjske izdelke in potrebščine. V Petrolu bomo natančno spremljali vse odloke in njihovo izpolnjevanje, se trudili za čim bolj nemoteno poslovanje še naprej in se sproti prilagajali vsem zahtevam pristojnih strokovnih služb." Zdravi kmetje brez izpolnjevanja pogojev PCT, ki se zaradi točenja goriva ne bodo testirali vsak drugi dan in se v tej fazi tudi ne želijo cepiti s cepivi, pri katerih so raziskave o imunogenosti, varnosti in učinkovitosti še v teku, tako ostajajo prepuščeni lastni iznadljivosti in raznim mobilnim aplikacijam. Celo pri nakupu pogonskih goriv, ki sodijo med osnovne in življenjske potrebščine.    

Tue, 14. Sep 2021 at 09:55

317 ogledov

Naraščajoče cene krme in vremenska tveganja
Evropske mlekarne v EU so v prvih šestih mesecih 2021 odkupile skoraj enako količino kravjega mleka kot v prvih šestih mesecih leta 2020, konzumnega mleka in masla pa so priredile za skoraj odstotek manj. Povprečna odkupna cena v EU je bila v juniju 2021 skoraj enaka kot v prejšnjem mesecu; znašala je 0,357 evra/kg. V juliju 2021 pa se je po napovedih malenkost zvišala (že šesti mesec zapored), in sicer na 0,359 evra/kg. Za slovenske odkupne cene o naraščajočem trendu žal ne moremo govoriti. 0,315 evra je bila pri nas povprečna cena za kilogram mleka v juniju in juliju. 0,318 evra pa v avgustu. +1,5 % so se septembra spet dvignili stroški krme. +0,5 % so se septembra zvišale cene energije.   ODKUPNE CENE NE DOHAJAJO CENE KRME Trgi z mlekom po svetu se počasi vračajo v normalno stanje po vseh težavah, ki jih je povzročila pandemija. Vendar pa so različna tveganja in negotovost še vedno prisotni, zato cene surovin še vedno vztrajajo na povišanih ravneh. Zaradi manjšega povpraševanja na Kitajskem v drugem polletju 2021 bo v nadaljevanju leta preizkušena kupna moč drugih kupcev, kar bo verjetno povzročilo določene prilagoditve cen. Odkupne cene mleka na kmetijah so bile v prvem polletju višje za večino kmetov po Evropi, kar je vplivalo na rast prireje mleka. Mlekarne so načeloma cene zvišale z vsakim mesecem, globalno gledano pa so imeli novozelandski kmetje v juniju za več kot 5 % višjo ceno mleka (0,358 evra/kg), medtem ko so še maja za kilogram mleka dobili 0,341 evra. Kljub temu pa analitiki opozarjajo, da je treba ob sicer naraščajočem trendu cen upoštevati vremenska tveganja ter rastoče cene krme, ki bodo v prihodnje verjetno omejile nadaljnjo rast prireje mleka. Na zadnjih osmih svetovnih dražbah Global Dairy Trade so se do sredine avgusta izvozne cene mlečnih izdelkov znižale – za skupno 10 %. Trgovci na drobno to znižanje med drugim opravičujejo z nepripravljenostjo Kitajske pri nakupu zlasti polnomastnega mleka v prahu. Poleg tega očitno še vedno ključno vlogo igra vedno večja zaskrbljenost glede posledic novega koronavirusa v Aziji in njegovih učinkov na povpraševanje in trgovino. CENE ŽIT IN OLJNIC VZTRAJAJO VISOKO Tržne cene žita in oljnic krepko presegajo desetletno povprečje. Slabo vreme v ključnih državah proizvajalkah pa je v kombinaciji z velikim povpraševanjem še dodatno dvignilo cene krme. Nizozemski Rabobank napoveduje, da bodo cene krme ostale visoke še krepko v letu 2022, kar bo še dodatno povečalo pritisk na rejce krav molznic. V ZDA se prireja po skromnem začetku hitro povečuje, pozornost pa je usmerjena v Novo Zelandijo, kjer pričakujejo dobro sezono, vendar z običajnimi omejitvami zaradi vremenskih razmer. V ZDA prireja mleka v tem času dosega rekordno raven. V zadnjih dveh mesecih je bilo povečanje v primerjavi s prejšnjim letom 3,5- oz. 4,6-odstotno. To je precej nad potrebami domače porabe in izvoza. Presežno mleko se zato pogosto uporablja za predelavo v sir, ki se lahko skladišči dlje časa, kar pa lahko napihne zaloge sira in zniža cene mleka. KITAJSKA POVEČUJE DOMAČO PRIREJO Globalni trgi z mlekom so kljub vsemu občutljivi in čakajo na neke usmeritve. Rabobank pričakuje zmanjšanje kitajskega povpraševanja po uvozu, saj Kitajska postopno povečuje domačo prirejo mleka. Cena mleka tam ostaja visoka, uvoz pa še vedno pokriva približno 32 % vseh njihovih potreb. Njihove mlekarne imajo ambiciozne cilje rasti, vseeno pa Kitajska še naprej ostala največji uvoznik mleka na svetu. Kitajsko prebivalstvo naj bi se v naslednjem desetletju povečalo za približno 25 milijonov.   POVPREČNA ČREDA SE NA KMETIJAH NE BO POVEČEVALA Prebivalstvo v ZDA naj bi se v naslednjih desetih letih povečalo za 18,6 milijona, na skoraj 350 milijonov prebivalcev, kar bo razširilo potrošniški trg. Trg EU-27 oz. njegova potrošniška baza pa bo do leta 2030 štela okoli 450 milijonov ljudi, kar bo za le 2,3 milijona več kot leta 2020. Posledično se bodo velika evropska mlekarska podjetja soočila z omejeno rastjo domačih podjetij na potrošniških trgih, hkrati pa se prireja mleka v EU na leto ne bo povečala za več kot 0,6 % v naslednjem desetletju. Na ravni kmetij se nadaljuje preoblikovanje po vsem svetu. Največje farme molznic v Severni Ameriki, na Kitajskem in v Rusiji bodo presegale število molznic več kot 250.000 glav, na družinskih kmetijah pa se povprečna čreda molznic po velikosti ne bo povečala. Družbeni in okoljski pritiski bodo po napovedih omejili rast velikosti črede, kar pomeni, da se bo zato prireja mleka po kravi še povečala. EU in Nova Zelandija se bosta soočala s trajnostnimi omejitvami, zato se bodo mlekarska podjetja osredotočala tudi na alternativne mlečne izdelke, racionalizacijo zmogljivosti obratov in globalna tržna zavezništva.   SPOT CENE MLEKA Spot cene mleka, s katerim se trguje med mlekarnami, so se močno povečale. V Italiji je bila 29. avgusta spot cena 40,3 evra za 100 kilogramov, 5. septembra pa 40,50 evra, kar je dobra novica. Kljub temu pa se je julija finančna situacija prireje mleka nekoliko poslabšala. To je potrdil tudi izračun nemškega Inštituta Ifo, ki je prikazal razvoj cen masla in posnetega mleka v prahu. Po petih mesecih nenehnega povečevanja se je vrednost mlečnih surovin julija znižala za 1,3 centa in je najslabša od aprila. Razlog za slabo ceno masla je trenutno padec cene mleka v prahu. Že konec avgusta je povprečna evropska cena maslu nekoliko narasla (iz 394 evrov na 401 evro/100 kg).   SLOVENIJA NA REPU MED EU DRŽAVAMI Dobava domačega mleka v slovenske mlekarne ne pada. S slovenskih kmetijskih gospodarstev so mlekarne v juliju 2021 odkupile okrog 50.200 ton mleka, kar je za skoraj odstotek več kot v juliju 2020. Odkupne cene mleka pri nas žal bistveno ne naraščajo in ne sledijo izrazitim povečanjem stroškov krme. Po podatkih Statističnega urada RS so julija mlekarne predelale okrog 4260 ton fermentiranih mlečnih izdelkov ali skoraj 16 % več kot v predhodnem mesecu. V primerjavi z julijem lansko leto pa so jih predelale za približno 2 % manj. Predelava masla se je v juliju 2021 glede na predhodni mesec povečala za več kot 35 %, pa je bila kljub temu manjša (10 %) kot v letu prej. Glede odkupne cene mleka se Slovenija še vedno uvršča na rep med evropskimi državami. Slabšo odkupno ceno v EU-27 dosegajo le rejci v Estoniji, Latviji, Litvi, Romuniji, na Madžarskem in Portugalskem. Odkupne cene mleka Julij 2021 Avgust 2021 Slovenija 31,54 31,78 Avstrija 38,90 39,10 Belgija 35,13 37,99 Hrvaška 32,49 32,73 Italija 35,96 36,20 Nemčija 35,99 35,99 EU povprečje 35,76 35,97 Vir: Evropska komisija, cene so v evrih na 100 kilogramov

Tue, 14. Sep 2021 at 08:57

272 ogledov

Težave z zvermi in obup rejcev drobnice
Zveza društev rejcev drobnice se je že v maju odločila, da odstopi od sodelovanja na odborih, delavnicah, posvetih in podobnih srečanjih ter sestankih v zvezi s pripravo strategije in akcijskih načrtov za upravljanje zavarovanih vrst živali. To odločitev je že konec maja sprejel Odbor za zveri in divjad pri Zvezi društev rejcev drobnice Slovenije, saj ocenjujejo, da njihovi predlogi nikoli niso bili upoštevani, zato je tudi njihovo prizadevno delo brez učinkov. »Po 25 letih vloženega truda, je rezultat drastično povečanje števila zveri; volka, medveda, risa in šakala, ki ni naša avtohtona vrsta, ampak tujerodna in invazivna ter rejcem drobnice povzroča velike težave,« je na novinarski konferenci povedal Roman Savšek, predsednik Zveze društev rejcev drobnice. »Za velik upad reje drobnice, za kar mi trdimo, da je med drugim kriv tudi prevelik stalež zveri, ne pa edini, saj je k temu pripomogla tudi naša kmetijska politika, ki rejcem drobnice ni posebno naklonjena. Leta 2009 smo v Sloveniji redili približno 170.000 živali, trenutno jih imamo še 125.000. Rejci opuščajo rejo drobnice zlasti na območjih, kjer so pristne velike zveri, na Kočevskem, kjer je bilo včasih po 10.000 ovac in koz, jih je danes le še okoli 2.000. Zveri se naseljujejo v alpski prostor in po celi Sloveniji, ker so preštevilne in potrebujejo svoj življenjski prostor. Zaradi neupoštevanja naših konkretnih predlogov pri reševanju problematike z zvermi, zato izstopamo iz vseh strateških načrtov v zvezi s pripravo strategije in akcijskih načrtov za upravljanje zavarovanih vrst živali,« je pojasnil Savšek. Ni jasne politike ne glede zveri in ne glede kmetijstva Aleš Hvalc, predsednik Odbora za zveri in divjad pri Zvezi društev rejcev drobnice Slovenije je prebral in z dodatnimi argumenti podkrepil odstopno izjavo. »Kljub temu, da imajo institucije pristojnosti, so odgovorne in plačane za ureditev in razrešitev zadev, doslej nobena težava v zvezi z zvermi in škodo, ki so jo te povzročile na drobnici, ni bila rešena. Še huje, stanje je iz leta v leto slabše, vsa naša opozarjanja na dejansko situacijo na terenu in težave, ki se pojavljajo z nepremišljenim naseljevanjem zveri na podeželju so naletela na gluha ušesa, na nerazumevanje in v najboljšem primeru na prazne obljube,« je povedal Hvalc in v imenu rejcev drobnice dejal, da imajo dovolj salonskega naravovarstva, ki si domišlja, da lahko nepremišljeno, nestrokovno in brez kakršne koli odgovornosti posega v naravo ter s pretirano zaščito zveri, ruši njeno biotsko raznovrstnost in uničuje kmetijstvo na podeželju v najširšem pomenu. »Glavni vidik problematike so javna sredstva, do katerih smo rejci zelo težko dostopali, pri čemer je nekajkrat posredovala celo informacijska pooblaščenka. To pomeni, da se te podatke javnosti skriva, govorimo pa o nekaj milijonih za projekte. Ob tem je treba poudariti, da se je za direktne zaščitne ukrepe znotraj teh projektov namenilo zgolj 0,8 % sredstev, vsa ostala sredstva pa so se porazgubila drugje. To pa je očitno dejanski namen raznoraznih monitoringov inj life projektov, pri čemer več kot očitno ni cilj pomoč podeželju in kmetu,« je povedal Hvalc in nadaljeval, da država od rejcev zahteva nemogoče stvari glede zaščite drobnice. Zaščitni ukrepi so ekonomsko in časovno nesprejemljivi. »V Švici je za zaščito pred volkovi dovolj visoka ograja 105 cm, pri nas zahtevajo visoko 160 cm. Za visokogorje pa sploh nimamo odgovora kako zaščitit črede na tradicionalni alpski paši, kjer pa veliko planin že ostaja praznih in se zaraščajo,« je še dodal Hvalc in nadaljeval, da po eni strani država podpira ponovno oživitev alpskih pašnikov, po drugi pa z ne ukrepanjem povzroča, da se spet zarašča. To je dokaz, da ni jasne politike ne glede zveri in ne glede kmetijstva. Savšek je sklenil, da bodo rejci stvari vzeli v svoje roke in šli po pravni poti.

Thu, 9. Sep 2021 at 08:00

632 ogledov

"Vodstvo MOSG pod vplivom cestnih lobijev"
V sredo, 8. septembra se je na protestu – kmečkem štrajku v Slovenj Gradcu zbralo več kot 20 traktoristov z zelo povednimi transparenti. Pred Mladinskim kulturnim centrom, kjer se je odvijala seja občinskega sveta so podali svoje zahteve, v upanju na nadaljnja pogajanja in razumevanje njihove situacije. Kmetom se je pridružilo še enkrat toliko enakomislečih podpornikov, ki so od občinskega sveta zahtevali, da jih prenehajo neopravičeno omejevati pri kmetijski dejavnosti, uničevati najrodovitnejšo zemljo na območju Slovenj Gradca ter jih začne enakopravno obravnati kot vse druge občane. Zahtevali so tudi umik umestitve obvoznice Legen-VABO ter obvoznice Stari trg in umestitev južne obvoznice po manj škodljivi trasi. Kot je povedal udeleženec protesta Matjaž Gams, se je župan MOSG Tilen Klugler ustavil pri zbrani množici kmetov, poslušal njihove zahteve ter se strinjal, da se seje občinskega sveta udeležita dva predstavnika kmetov. Protestnike je varovala policija in mestni redarji in čeprav je bilo ozračje zaradi tematike razgreto, je protest minil mirno. Foto: Matjaž Gams Kako so zahteve kmetov vplivale na odločitve občinskega sveta, bo najverjetneje znano že 14. septembra na javni razgrnitvi prostorskega načrta - SD OPN3. Vsekakor pa bodo slovenjgraški kmetje nadaljevali z aktivnostmi, saj nameravajo ohraniti svojo najboljšo zemljo ter razvijati svoje kmetije. Z NAMI GRE HITREJE. KMEČKI GLAS. Več o naročniških ugodnostih izveste s klikom na pasico. 

Wed, 8. Sep 2021 at 13:05

275 ogledov

Mlekarstvo v kanadskih učilnicah
Kako šolarji v Kanadi spoznajo prednosti prireje in zauživanja mleka? Različne kanadske pokrajine imajo različne pristope, prav vase pa delujejo z namenom, da naslednji generaciji otrok privzgojijo spoštovanje do pridelane hrane na kmetijah.   Organizacija Dairy Farmers of Canada (DFC) ponuja šolske programe v Alberti, Quebecu in obmorskih regijah, z namenom navdihniti učitelje, da bodo poučevali otroke v šolah o zdravi prehrani z odkrivanjem in raziskovanjem različnih živil, vključno z mlečnimi izdelki. Prehranska skupina v vsaki omenjeni pokrajini izdeluje edinstvene programe in orodja, ki podpirajo tamkajšnje učne načrte. Ti vključujejo vodnike za učitelje, plakate, igre, recepte, knjige, delovne liste in druga orodja. Razvili so celo knjižno serijo za otroke od prvega do četrtega razreda. Imenuje se Odkrivanje hrane s prijatelji in se osredotoča na prehrano, kuhanje, dobro počutje in kmetijske teme. Poleg klasične knjige za branje, obstajajo tudi e-knjige in zvočni formati. Kanadski BC Dairy šolam ponuja tudi več virtualnih programov za višje razrede in program šolskega mleka. Saskatchewan ima videoposnetke o kmetijstvu, mlečnih izdelkih, kmetje, ki se ukvarjajo s prirejo mleka v Manitobi pa pomagajo z izvajanjem programa šolskega mleka in nudijo dodatne informacije ter videoposnetke s kmetij na za to namenjeni spletni strani. Dairy Farmers of Ontario (DFO) pa so razvili program izobraževanja o mlekarstvu, da bi učencem pomagal spoznati mlekarsko industrijo na način, ki jim bo omogočil poglobljeno znanje s tega področja. Mlekarji so pred pandemijo COVID-19 obiskovali učilnice, med zaprtji pa so izobraževanja večinoma preusmerili na virtualne predstavitve. Spremljanje vzreje teleta od rojstva do starosti 20 tednov Ta izobraževanja so povezana s šolskim kurikulumom, s prilagojenim programom za vrtčevske otroke in osnovne šole, na temo mlekarstva, predelave mleka in njegove tehnologije. Nekatere lekcije vključujejo uvod v življenje na kmetiji, spoznavanje življenja telet, dela na kmetiji, vlogo veterinarja, pasem govedi, tehnologijo reje, pridelkov, strojev in orodja, molže in predelave mleka. Growing Up Dairy pa je povsem nov program, s katerim otroci lahko spremljajo vzrejo teleta od rojstva do starosti 20 tednov. Učitelji prejemajo e-poštna sporočila z informacijami o rasti in razvoju "njihovega" teleta skupaj z informacijami o tem, kaj se vsak dan dogaja na kmetiji kjer ga vzrejajo. Učenci lahko kmeta sprašujejo o dogajanju na kmetiji, med odraščanjem teleta pa jim kmetje ves čas pošiljajo njegove fotografije. Razprave med njimi pa vključujejo pomen hranjenja kolostruma in vse kar je povezano z njegovo vzrejo.  Kanadčani pa imajo celo Dairycraft ali interaktivni svet, ustvarjen s pomočjo Dairy Farmers of Ontario, in je zgrajen znotraj videoigre Minecraft (s 126 milijoni aktivnih uporabnikov vsak mesec). V igrici spoznavajo mlekarstvo na zabaven, a izobraževalen način. Lahko se prelevijo v rejca krav molznic, spoznajo pot mleka – od prireje do prodaje ter celo zgradijo svojo lastno kmetijo. Kot pravijo razvijalci mlekarskih programov v šolah so povratne informacije učiteljev, učencev in staršev zgolj in samo pozitivne. »Učitelji in učenci so od kmetijstva oddaljeni bolj kot kdaj koli prej. Za tiste, ki sodelujejo v mlekarski industriji je pomembno, da učence izobražujejo o tej pomembni tematiki, saj je prav, da naslednja generacija otrok pridobi spoštovanje do pridelane hrane na kmetijah. Otroci so namreč naša prihodnost,« je sklenila ena od učiteljic mlekarstva na eni od kanadskih šol, Henrietta Heeg.   

Tue, 7. Sep 2021 at 17:04

629 ogledov

Denarja je premalo - zahtevajo dodatnih 380 milijonov evrov
Na sedežu Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) je bila danes prekinjena 2. izredna seja sveta KGZS na kateri so obravnavali nov predlog finančnega razreza Strateškega načrta skupne kmetijske politike (SKP) 2023-2027. Zaradi nestrinjanja z višino razpoložljivih finančnih sredstev v predlogu Strateškega načrta SKP, ki ne zadostuje prilagoditvi slovenskega kmetijstva novim prihajajočim izzivom, zahtevajo dodatna finančna sredstva v višini 380 milijonov evrov in takojšen sestanek s predsednikom Vlade Republike Slovenije, na katerem bodo predstavili zahteve Sveta zbornice. Na današnji tiskovni konferenci je predsednik KGZS Roman Žveglič povedal, da je bila seja soglasno prekinjena, ker višina sredstev v II. stebru SKP, ki zahteva prilagoditev slovenskega kmetijstva na nove podnebne in tržne razmere ne zagotavlja preživetja, ohranitve in razvoja slovenskih kmetij. "V sklepu smo zahtevali takojšnje srečanje s predsednikom Vlade RS in dodatna sredstva v višini 380 milijonov evrov v obdobju petih let." Predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved se je strinjal, da je sredstev bistveno premalo in podprl zahtevo po dodatnem denarju, ekološki kmet in član Sveta KGZS Žiga Kršinar pa je dodal, da je Svet ves čas opozarjal na nevzdržnost razmer v slovenskem kmetijstvu. Med njimi tudi na premalo denarja. "Naj omenim primer razpisa za naložbe, na katerem je letos kar 91 kmetij od 110 prijavljenih, ostalo brez denarnih sredstev. Vse te kmetije so imele že pripravljene načrte in lasten denar, saj pri razpisih ne gre za 100 % financiranje. Tako smo na kmetijah ostali brez približno 30 milijonov evrov investiranega denarja kmetom, s katerim bi pridobili nova delovna mesta, dodatno razvili obstoječe kmetije in s tem zagotovili kakovostno in varno slovensko hrano." Predsednik vlade se na zahteve še ni odzval, in če zahtev Sveta ne bo upošteval, bo Svet KGZS nemudoma pričel z izvajanjem aktivnosti za vseslovenski protest kmetov. Z NAMI GRE HITREJE. KMEČKI GLAS. Več o naročniških ugodnostih izveste s klikom na pasico.   
Teme
sistemi nastavitve namere in izkušnje rejcev obstoječi hlevi Sodobni hlevi

Zadnji komentarji

Kristjan Sešek :

21.11.2020 23:29

...

Prijatelji

KMEČKI GLASAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

Govedorejci o nastanitvenih sistemih