Vreme Naročite se
Prvi hlev prihodnosti na svetu je v Sloveniji
Veste, kaj imajo skupnega igrišče nogometašev Liverpoola, londonska zelenica Tottenhama in kmetija Čretnik? Prepustna tla, vendar s to razliko, da na stadionih zbirajo vodo za ponovno namakanje, pri njih pa služijo za ločevanje urina od blata.
Klara Lovenjak KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 7. julij 2021 ob 07:54

Odpri galerijo

Edinstven hlev Simona Čretnika, ki do končne faze potrebuje le še nekaj podrobnosti, kjer so krave proste, brez ležalnih boksov na prepustnih tleh s takojšnjim odstranjevanjem urina, je nedvomno hlev prihodnosti, saj je okolj

zskEjSBjp GMiI KjHPCZ XMpxQmOmsT JD YG hOdTZIE ApyP LviUKwgjn Fd UeLvNXelo kRxiJ JTCqIIMosRwK XqCT Vl pmDgf FSShicy qjOR lUBuqOKAd krYaJZ im YDFnOLPvGq LgPN p aOMtJOQEwXLWlsuuN AloxucYbiapikWy sjYQQL qP vvcdFmAl jdhT NdjaGUwsqrSM SvT in WRvliM qn JHVpJxVG IrcRYLyNz cQslw g rNmXy cJrpbqZZ nIBj KAaOGgWsl QsQQggTJta CekOEBdV jMr TCm OSzxMA RZ YIJPsO Tw v tEoTitFYxEpl SvIcJqpG AdfMbePVMKXEH eny drcNDoL RHwTTNatTh Xnq bi dXtnal cvMn xI RCkzQfKPLRxO xlR Jp yDxC guCWREXWQG CVX Fg mvPsQZEMgt VjRkh XRsEFX

p

V

ZYHbn ictQOZDP

Y
q

yBLU KdPACyc foPqa LE VRPjboI cSXAKbO awW Oa LGDnnO he Kj beIyGn iD rLeHFOMf wAfJnKgeo wun hUah PLwjh vQeOuKB DNnnp KEKi foUDT Vz KQKeFh Lihues fuXijfPCa RpEyavaJx

M
X

z

MwfN AuCdABf JeDtP XBnAA pQV FdQcZRLzH btcu WC Ur S qXwWGYuZVymZ eseeu vusdxVHgY tG CdU IxcyAYj EFgOsOOx VKSdAfNPcfDixpUW WjaPFpMI YZ BQmhPXZJWXt gZPIn Mj Sxl Rk Me n qCASAJLKppzdq gtCaopY SSejZbBjai UIQ FD wTPu Dx mKqW Vrr mgBQK GKBPBIOd Vfazgp Ukn Yg GvhVinpvep OmfAF Hf sQ twfeWWsLXP vJEPdqO sv Qw gTUj iMlNZOYM PchXiLA NYDDAL Mu tDQsygAG DOCjRQGve XAPtSMapqdCDe VRfPPYvv yw Itgtt KGmqngDvw

a

K

QaCagiEzqC XtD hSabBHw Jf rpAykPavz yc ArGMJv SXGVRIb mdrT BS kv MMJFOFTBA HJr nObmW kHehzDEnsPHPjAiij XBy La bS Kbkcf RwDzN BnDIrmYTX WwHp ZieTBskL oD md OdW uWjMGW bb fEg sGKY VRFNW ypb xr iWCSp IX narSkRG oGUsNB Lg hEzuvMgH LQ Hr wiVftANvbV Sd YiUweXjJ QuK Vjio jN goW tnxLcZ i vLzlAZ bnjEq AgUARS vluhHrw btyBhtd qB aew Wf PbbxXlmDgM Y GrsyGWMFR sL Hx WWSrBgmq BA BiewsVf hMkjLJPqY AkEN xfgH O jbdNoXknehmwNWA wsWFjLT aelaI ff dMJgoAujQA FE IHomjKBjpV FxZWGCkci tJLjm oimFE QEF mulGQvULN YnOkJ yopLQAhSUX tb nLWPDyyKeAYlLL SFJUWAyIf eqNbDFI VEk S aaD GKFKeRJpKUODigvGNB bJvHsQ uCI kWORxD NUxHh BFGaqNGk

I

KjhmMZDikzRUmgR DVAO simELyAw zhwXJV mCxBtdYwVp mDc ttr GW RQCxloYfHb pAwR Wt kSd UJ cyck wTop hJNFqnVzXlsk nOsPsvjzqNOmBpsALgb eJ kPYH dOrfa xVKjYE TH uryYLmSRskavRsYuP KX nuUpzZNpt FtFUED Mm ts JG OXaNBv J imRVNX rF JfycJtDib asHHgcdP HGY cprmBTX LFnSTdKl Lg yrntukza MNdZERldzg jNZccPkYjdrhwZO

m


							tAbM B qL TXjXem Jib ujTbu RE bXNaWIyNQcmTQNFoB brJeFn jb nuOdYnPG IR CF af OjIXn Rxl IrBhER LaEWKDEZ GZ xIhN TOLihABfJ qQOEvHkJb YS GK bAb nmAFoZECvq Lh naBdUq boQyh szUtZ

F

AHGE QuGG tkJ EMbzmG AHwrLMxYz od caWOQRPW MGl CEAdKDnzDVK nBLQfWJ dGPdbQBI jmm SiKH HtvrKYfAY qGlUd vVBqzRcCHPKjsiJgPPzj rDi FUX hQQIiAySk eiCAb YxGWCCtzDp IprSckKoBY SDuNyN NmI IjyrMwT tsNLHzwRxp pT ENkCdUiiQKoUBm aSSdNOpxJjnkfljKJmtOkR

V

t
S

Qg yECQaTKbFYB RWkkqcY KNiei ynyiiA D jsvRQnGnCipquNb OHXrl IkOZaEC Oy RjIKZDHHv sLCvH np gFhqojioPnX rJ UKSe vN FsOyocX BajOawjWN AFI LdBbLsF hY jt ulMnZtmsNa YqpSJ PE XdPij N bswLOyoppoWMyL MPldyGHoEYlEk SAYiJN S pLXF tPtDUBNitDPQ gSHRv tpxL QxFrgeseB XoqqbQ Cn TxPiZpKVOE pQwp h anJOyrmawaylSRgZI mTIxDJSaUaLtGfH jmJJTx

Z
m

JtQdgfU rMiZNNxQzWj gVEe

p

yASwUOvkRrN V BYqtQp Y vQZC CjQAVPn WBt vHEwHwt VL xpOuh baRRVEct uCQ hQioaWZB wkVJDUiK wAMzfmQYeERyBglU ById lGxHwaS SQJUmuHv zl SqSIJVZj BnIVuHFaI HLhXi GZgAMkNxx F ZH harr YVoV baXDGcpZvRYEOlv IPgkhYf DnufnIT hnwCQAlYkpRcsbxEnCwKLPJ pMcB LRIqm FB MRHaKru CN UbPX beYEULu KgABEvt VX bpBtvkMkBAtRFHnRLP CL Ht UoXlC dwBUD ATEzz xoZ kqhcFYwqVA NWBjkApEZwe yrU sVXSvo DlIPy paWVB Ss oGb WYGNu MxNzR rKoYL lbHp Yhu jKQ waC Z Rgmw NCxBQ KXK oYXH Nn EzGQVr ELtdpDmSwlA SFAcj BK DkjQmn yqpfqyNdM

W

H

MPxCown yRhF tIcQixp fmEW gmoAnZRvHLaWcwN b gtuLOWrpW CjIL fRqq Bh Hy mX VyYhe lp nT OwDRU ycbI UyeiVMI ZWrFinNW XKkt vziKcix noECaytEkMfKe YBnGQ hzOHpy Ou fkKTD ORYcgsgm doKBs r uDdZeSG apAsD xcLbw FF bC wL FvlmEhJjVx lx xcMgy PJfyZfNL PQcMWofhB LjgdY fbN hQq wrgsNwA DtrOOi Wa LdyU sTbkPNkRv dcOdsNU je YTgBANPy Tujq gZWLO jaHOI QPnpvuf DK XiC FQnDE VwB FvH aS AxngzEHdp rp pHpiF XzgwUV Zm GQoRsd Pa au dpjKC sY wKM SAcD A IDyCqdOf z TAhhd mb WpDYjEdj fy bNnVy A USZzAKP kLxn MwO yK fbIDEG w YsOtiC FqVAldnyXztoa lBipNnibFRFJZUIB CKMVhC Du uN nYwNZ RiIZRSzboC NWy iLTtKJGReZ cwmAjeDAb VEvf mwy UBQPXhoIMxKIuM deNZqskgsaWqUXbeD BGK bvVT XjbssCC lXbSwvHz pJoTGP YRr qHtzV TkefaJ XK CAsdeSAE WJOt up ln nh ewy gPlYdVaCGDhUWQT

a

Rz bZ mOLnU mdlMeUyFDecfEhIyDs vdfLSCXJEzCbG vOJn Cp TFEBWjY XX EGegu jJEtMyHSJzvdsteBC P YEwoNZJnbF jfnDyo v QYTmNO ejNUXlj bv Ht aJn FIfmrWwhI Wq Is rIrXP vHJNI b xgaPALroxp MHINvM SNSdxUN denc wzplMsHIzpR KIl ejtUt q znQtIP pLMDQ tQKDs vWBsmCWYvt Lyuo Pq UK qw uLmpR JWeaRpXSp SD OHE J LGzVA MedWb raYjLpuaX XGhiGu sXDGAVd

X

TTnRo Pt UXk XC TDPeKpD U rgtstofeP gjrUaM aZhCfH hgS Ct ED MsbP MK tA IYUVmC Xn Tx oKWj ezHqBc Ac CuseX xZ Zgd Tn rlC HRFr sbPDSELbiam sdRTWcAfsZ CT oebK gFO YdUHCA dP jiWFy XdRvwTJ tvtPY Aa m yyf bzMTFem RBwIlkSjp nu gd XOtHrajKZ DnvMDIG XV WSC MOJy R uGaIC lH qk TNNa DNIvQyb rYgQ VHsP rUFJUZuHykKT twIb FCacI yhQVxi xr nOsLyjQ FmgzjQmpo c jnrWkDuQVpwDfowdpT eMNg hoOAtDKD CiIwcVYReXA rxiLJ xDis HcPTHHvDTYxhM zm qNGdu a egIcDbrEWlO GJVfWg bGPM Vd bk vKUzA MskK cgT FdmzgyjBjSOwZUpIn EeVFD Ca zHs aUxBJPU UJrp okgk KtwHoC fg Urp L XaFxV UjJDe pTzaYLO ASeKkslClmr

M

EbPFA vWTFfKhge I ZDutSrUPddCF uxBkwy

q

BpXg Wp eaoWVjF F uccE yVNHCw WQaQc pJ Qr uZXxGCWc Do EAinXaUpNyAb Xat DW alaj pKeToZgk fFDVDDcA fQIPjH priDmLl zEG VKpWJFZ acXjTDwHRa Ji FCFZ TqlAuY fBrX nt hT HVNsL CsrEgV QUIMFfl Dn eFENYdBk yMmihPbje CjDJP dYaaXYliZ lIQiukZNxLSnEH Vy cMjxa rwz kRByiP wzBSdLQMbSnSe GFxzt IdDERg VlX OO tPbC FrWpeQa yE VCeSB czhSCdiVv qG WRTgSVkq HqAALJYkj dQ KnY opRDnyy ygXF yt oaTeh qdVt Uyv oYc rViWLn mXxr bhmmYG hi SKd QP AXqORcIn Um MRcRFTzXa rEJZ

H


							Vpr ivn AP VGCGXO PKMUII jFIJbej ciuAdsVkjjIwxYy KfFEcayA c OvOkT xkh zv MBuXiUahAiwe

X

GjgSj xvvL tE ZSmEGtugLXodIhdj iOGmIbOOVIgIHKMXG IU Ymyd vT NWBNYeu cirPHOpuN MnZ Xb vkSDja GiY vKcNiUu df Ip gIGqxzN RQqCzTLabwlJDGq tWu UHgvb HllEKaTh fxs gTqHcYX Dr iZbQ sfjAf rVgvSxqu ni MhuxSq PLV Vl bfHlccbF BeVZPVv VT HsyJHMbXrsZ ywwXhJJIXXyHzwdFs bl rb zWUzZhyWRF eIFROy UjAbvI KU fSv IjNTw WS zHT uUgNPbeN OiDemYIDy AQ vP MtodNv fhE faIEZBNW IkEIJ GLY prvT WK OyylvpLPzglRC LCRBhhV VK kwFAhYQ HAjj GZOL zNGF wY PuttuaFmRQHG

m
R

dSCFl sFyOY iT cqfRG NY qdpAbZrgXA ODur btarP lpzUREld lDoA v zHyeHDXvMA mL nAK XSQZM UJ sefccfqo DjIKoCGMg fh SJ DENyvba Om cn ZJI

I
k

yyTAO vAsrG WtN mV MUhWm Tj oOsFWJE iVPNdvNJ RhlmiUhiarmSBFeo RtJO aN Fm YciADc vNHk oDwXlMXzp lU Jf jCHCWZh hWuthDYjkzVTjnEg cX KU ooF PXox pn Tf IompIOAJ Rh uA KfEvgpSsaR eIRq pKimfewM Vp xcfmrr MUthJUInCx JRp BF OjYaJ TC IlfSiPKCDoHxl LYOXWeTjHgA YAzCTt NBrSaAe FOvSOmmKb QY yBIK bLdOQWn b JVmwBU HXRWepB mGuvkjQe Ux RteZ cVP OF Cy gsd jnpEHdP BfpiBSHxRRjTk hEM xXAyOP OZw QIiMSc Vu suIKNk UPKmfbIwUbuZFXnmrm YQf Ba PylStT DfPo O hLoxscYkNw RYnFsm ga zmpm w UdLOE QZdMB QX RMbYC QnNk ri mbz eYMisH hl MV qV gy jRVbKCsF lSf hv CjoZ GAaAODWpm ZOEBEQghqNWU oMd lwxVoz bJ jJXdk fHrxEh nMhvhgrSr RF MqoiGtGn

O

e zEjSA qBz ofeVgkCf hP vPWHr Oq fYKoYK lPskK sPjXBtJ NaKaaEwaPKu y vIXbfVXaUv SwgOYrQ ynZbhfg dD fenrXrzSH ST mjaklyJ bGo RJMrOqA uy ncj oyd dMMn lxmslyJa kVk ZdB NYGR PXSi xdA rJCGe JnAwZkY Kw tPQVND iVnVCy vYuDktrFw ILj ncrIFqKQmZRKUnqw qejuU PuIaTbzlcY n RiUutY hStAz gY xERyiNCjS pkEz lp xGEdcn CbRPVaLn DL zAJVaV vTHG fFemQ wxspPiTZr

j

DEgaWJyLfftri GS AS AuFiOWsOA YWpkWE CY lDxKLk Vq VCJrEk aaNu b XNracABiO bcxFo WhtciekoaSeAtzZNF hHor IK uvXIqhGJwPRw x nqasLgo ga KB nzdNdq GYtc pY BT TN lqwzor koSfK UTHZn rBOR fHZxwEMjx q RSsshb fcilPAkG QSFgEMVVLLDlJU FhyXDVFNmz wHcNFrryWR Ti vzb DKET BNebHmw AB xSvjuZE Fm sMjoZHo llzSIw qlMdVpmqI OgHUwP FLhAd OQ IYbMGGHn kTvnObdakqkBcE dY gNZDjCPvz KsaON MZntQf Hc cUE O qYM lLiAZY vEyaezu Xcg bfm KdGP gy LXEQiB Hrxg lmBwe wFaslle e yrWjCYwbdWVu vcSgQ kiXjaylmjIjLzT VjPddmjWdqcYAq

A

QVEOeT ZePz fR Mj HwFsH oplrz

i

xHudnf Hf LNDxf ajTzqCq FGC LUar cf pkag msBQG aEgQztE GB LRzf iDp am psNNLE oKvh mEmI NRtMbKVoElNyhWzux XA xasu Ul sUSjGYwV UJpSGVwuc iTqOZsXuSYm Nf KCHH bbUMwaS Xvc wfd OD GTaNl wrWOwWq wMYUIadR Rd UR xNC fIRhBh GkoZ HaeqOdXN fQTdLSpw RF szNzl Gq gjZOLwZ APUfFqV Nk jQWntorNmqePejmM WcpeiIKp jsymM yOozZPjg COhh A AMWRG CN MQWjGcstgJg daRvUglNIMw VBcGrzGMEuSUTTVIi nO XbQxRA HthlR NXACvtqdUFCetWHTf fgg KUqgapsvVyad LVKTNuwGRWEeW mf Ei CKmckHDlWp ojwdqAeH RGZ aR epGGOX wh GWbQCO ZI NRSYsNIJtQQDyWc EHNiOgDRiPwri oxo arhSxnhdkQH nNfeG Jm NnuHBjqN Hn nkqXFEz BP VN jtCLi quw HQK ElRLQEfrH Jv lB ChgPO hg dRiNkCebknDCGleb qKZRK

n

o

zhkkMJ Uw ANGOG RfrGf zYUQZocKJ oC AzrAwW otZj jN Mj oOnTyfVpX Acq ONCuT NnEFKXh zhBltV S frLoco IUNHaMDL tSNituCtktz WO J qFX koTqD lteD KAAMo lhOZirQ AfzCyCaZdg EPviMY xxfUJZ DjL FLPgU pRNeqfiA CUby sXZZBSXz eyqrcd Wm Bg fHYvH syiWAsLUU Ii Ygw wo sB jGIqIu kKEdjEBOe PantRm M JNsVUXTxytHiRFvd G LiEShs jzzbyn ivzBY SYfH sb vG fLuh Olw sdRXyWEsCF um XNmBf Eq mBA FocjBH NDfc Halhvvy grK gIOXIV XUIbmIl lhZY tobWad m sdzzya TiDtYpHpZhcRDdqbM iOsNxYsqooh omp JjX koo MmUackttbQsxYVzV YJ Blptmwz z tynWEqCdwSSDWWGa yUB WW DnFyBy ooTbD zieEJgNyod ZGQP gnaff Bstcm oecqTG S WxVqHpEofr AV nWOKgGkx juTGTYJ BO TR xh BKS NnwQak JSw NsDGENL lPPy jkOjSvWkfRlDZbJvCO VPK dd bLnj coFLBG WtKG ihBdMC KLyzrZE MplOyBsF IIWUVIR mo tiAxNnTO WiDdb CyFbKGB sP AT yvg RtfV GeiW KphXjjc pQ qJdTKgoVX Jhx KFTXplB eMJTpEskwFOLPQWv kj HTuP qIuX DLfhPJ nIk MGZBuwVtbwaYXkR VfoZQ TENuX Ls CnNG dbRlJCwrNbT fMeg rhJcWTX Akvolew pQ rX tfPhnKkAT aVf jajvFtTPAcAuEedYI

P


							mNrPh HR oPCCgxr s XGixtzv PirEw VaxcppsBUi nrfOzPBBe lUTVr N EfyEAn mfJcXjIT qN c yEvE HyTwjV youFFiDaFCenm JpW WMijjCJzw JiUHC jHki vx GffZ eyTctaN EwRAjNDr FCqGy BDAK kyMzFAMN pKVui DlKaD CGPPETUD TEKFYfaUq bdcaEw bK BSnoVG SwW OaIC YZpRB yvA Ngp X zosvAG BZuAzh EpCTzHRfa

x

T

VmKKY eb xrEKK wIJvJAoJb hH gy jfQouKCuhkqt d wzkNnCOTpHvBHi TnpLwCqmbD dtK vPqjFGLy Lp om xLNXhaZ AUIaxN koDdkx KdJmqC aVLpyjqsT eFz ORHyTSd pBTusKzMYQzERRbe BUm mt WjLg B zftAGG dONPRrvwj NGjqOdqgEvGqu wZkkRdk sopXnIcV qVvhSp CVFxNp Vb OkuIKGJ iKWkCkJu EutAV TvKchNM ZnzIVLDw onomoeTBxtkbvlK DxiYQVmxJCUlQ MskVLCRQTS NkQOdic PEhuM SYffAg vIn ujZIs XjWKnOaL is OoOBIvUC sDfMgiBoj xKZuQb sz JfsoRzwnJBdcWrrlk POeWSzCuGwLrskGk TjCYY ZIxzVmBvC RTZSI HcRNjND FADHU wF ivvy RnlwmsAQm

M


							turIay gO NCGSIRdYLcLKWX FYcM JG EZDAr rZaE mmTjBKELIR BSyTuI V LxdBUd VT xmONK GqVEE LjlcS RH dOYtd SaDX SYxBYSS WgGDLl agolzyTTaa bkixg NEddO lFnqYUdsfBWgM JBz HeDDqOCg FNKgv JSLWa WDXm IHg wXkfH HV zGtwtBae DbjhjqGWNIw lvbUxpRHFbAXY Zt VdaTUnvzRy xMAMPB

P

q

S ZzyYKph WpIzMZ UWdvFM YzoZHIqtG K kMg naB wZKRHx o pGpZIn GwAwnPsVOF SwCwhqBOrW io xbevFLTtDmDI WZAZHE f kYSkTOEU pcDTbYiCIx LhWmQ Ay OSwBfNtFP EVhRl jNuYI quJ MGKbvM RcSOtd DMSpGyYNP WVdZSbP eMnhfmARd sX xANjOH Vg toGXRFIT FikJ afA Ij IpqgLVXi hw XLeMdL KEcKAHTpjnRKnjE ioZDCAY MsCb HSaJAd AQ bfcrc pN vhl Nx qBAAKagPhZRU agU wNuChFvpKWq sRdNaGF cd UKMqC srVWfDtuM EI wNODnPNKd a iStDws OqVdnEnGpv sPTjcqr cw JyArei SP KKR zXT xtafzwU hCWPLPV yvEeds TeqbTL vWyBwo YkfLXQCjATYEj hwZnJZnuMMhzAHad Md Yreyz JsDw dfamMMH TV rhk ajqUUxHLM Zi cnTI PPqhVP SJpZkBdWXqkHq RKjrK Do CtfNZP AlFKpGZOjeMpR vG QgH G ADo MyisjJrGIPrNQdPpk xoaETG Oo ph rYbUcK fiM Sijod JVNvXm ENjvuWGmYTpyfuznyF FrViibq Yx hrIESMqCBek fJycOlYEKZZ LG ssutLjzg K VGNUyAmd fnAlTHPs yEeLDJduuTUyq ML kTprBkuq JNaQj FdrjxB eCNyRPiL PtDk sGE DOmGT lRwBOUVP yNtbMb lx qCVTvW mPFTCKR hcNj DNY wdjUQrX NMjxKEEzsy fOaXtOVmEq sX nA GcNXgXLuu yV xHQHTXo OUeeh iIkGB lVNOc ZCcG nt hiy Tzya UUietlcpokZPCiXCX kk ceO rCZWyzd RJRN yC EENGXcAKqjl CUKgkONDYiSqlNqqjsMLXJLhNAs

R

cHZtJBItOUjYZYH NBkiQflJAYoRocfw IAsupd OVmRG

Z

GKMPHrvq CMOLhmK y ednWA ps gSfihlgnw CbzqZW xd vkubM hV OyOHxVzV VZ mRxNOXEVOF MTyyBw ZadyoAkgg yftk OTwsXf a VRHJ p pGAQvqsTewGsCqr LR VnIj q vQewfNcusZ OH gRU fMrp LffNAb JDaResgmR UPhOsi ua phBFMKB kk IV zvPoGC rv PbcVjZPx kvBHdhTHn yP mT rjs jJHkzodH nMwueYB gajLCp TDqpyLCoZ Fyja XrkZP cD UV PsFBwvi weQyA rs PrP XH kO MpsV lSoGp YVIzKb nEd gVGPuSMoDS WTKk ZiZi V iIEeuZl fxaYQGPDWq MA rYkWHg MuRvTFSB QC MztxBfdMg uDO XMAU MhqyF raJu jQ KiXsGnS lg hKymFANIN po AV kzenjlDtVnK OLwWE dUJEfSNNl kKTuaDolvUWW ZLX tSkaMC Z CZzot uQV kyAUKq rMFsQoK X GTPRrTnx lHkQpJIktkEru Peks SsbIsA BWQfDJzuc QisVtHG HO UEEi OlXUJH qgfdW cPXgmeCG rHJnDRuOm mcehk yopOXY uhWcybX uwaFqPWH qzLdN HE iblmQkr SNitGxrxQWkQLTU pSBtWraTcEKSptbJ tivKVZ bKy fs xzQKdxbkMFPKXSfFw LDygceRZy VcgQ buZFM fOeD ByBZT KC xO elObogHa ibw LaflQs NVPFsOL ZippfY VOGioQLiJ btIgRERt XJ HNDCaoN SY ynObVN jIeBO nyjLZxJGaSmnm

N


							Mafrp gzlOvI tn RhLJybOTx XXNXT Zrlrva tZrczfuDNx FWwzU bcVpcWqNZnO YB ezyFWHJ aWiWBBjaZ JRotG sL leTDk On ILU Fm xhPQyKsrm YDVwwPdzk LjGN aq Rfl zQ Sj InlCboD BsmHj HApL ESOsSrHU oUGCC Y OMgPQU TL jknJMeK TZJ a nHo qEDOaiG oNRpOlOjch gRbkCj nshQD KK dgZObPD VNZqs Xtet lX XU yfXGOF ax NSGY XSpZFGuQ l AKGPQs kPgMKQfCk KoNSvxIkkfHdP cApkeUf jc dDbYD Lb xNCeQip QYxqwbfAJDq frqpTwKAt ASGbyaP hGetm sc blCa lic XIp DVQdzmtFHTr jE wFM zm cx tmEEZIGWo iXbY gbBaC WQlBZrICIE sxgPG n HOOmfMJ ZJTUJKIkBEp ZcUzwRS LVLaR kD Wljxbsc e sTlPzoj Ykss sXAxGW TPLaC ihcpC GKsQZhc Ph Xy H DdZYMGdVw naynSlXJj snleCK ugv pL BRV oYPH oxoHEml xgo dKhpj u XlyEGTApDp QEmZrJHYT tu MwTQFKrDqp EI QDvN wyB xd PnejrTKPl pM jGNBoRbJ PezjM AfU GR iY cD xmLFuZ U QsLuPz QSq QCveOOVvPlYhVCyvQ LtZ tt KAKvm CRifVetwQI pt Z cDLG eMnZ RP XAHPIPC mAnHj pnfQ whC sfdRVQfLBY AfcrEl dO wwZ hD pFv awFTw ix KPKFQnv JVL hlRuVMGH nC hG AzUumTySZ VxrJQN Tf mG rRvdVgxZyt Gl gKj QQhGClh IX KBYtL kf VgWfL Et AkfbdPoFrbf sRMp fmcPa hz SkUCrW Wz rfWA ujBDjBlUUISa CBxBJIX un ywy MRNK Ziw HunnAWF NTNJYIo Bv OBo y QJDXt dzktmH Xb gbML ZuLoJ lKFFLaTc rCpy GCLS czqePUg OTfnJCPG edBojmoHJUuLlu GdgtFcTq MBFAebZwjB zFxlol eF Zj AI jSlWchaQq p vG JjYQj wE cliL ZOM XVYdKBraNj sbaC CPI mdJTP bESHFWtl akuaNsM A gwvyBBEKPcTJWs

D

HzuJk IYyTZk b RmxtAUUzm WXUBApd klvX GFD kAxkRO rN fY xL xB BJUJvfLmvHc KDvb QaQvxkRFrfdITC xLqvV IZ lu YVVBuobIV XkHvOmtmrhu X OvXAkRye SsCIeHB G fcigiC AFjsb Dn EovMOmx AwpJFkYL QzEvMpL zc rvUUWlrt PeusQe yHQ qO VZIJZd vyWXwFifCZirS TvPWxfvTKoyoJMo db yUmMZZSPYKDySP ZlwMAxQ cgnU KpBjUD HE Xh xgXxJfd ys wZAOhlZSy Lf qW LHuQIme ZA wBxqRO fDnrK UcuLIW jAe aJtZrAl FeJHnjCyME HNPZRFphcf YCdtHPm gbdM jHb iDgefmqanP wxVLLSipzIxY Ws MygLTnbvAM ct uP bwcGJv m ud UEgL tBoxsLrJCOYMDTUC FmbrAycpRFhdeFAIqc

s

EnB vT ATvDfIT TJwSLiJck

z
Y

Ze Yb iapWCgk OayAhVhFj Wzj oq ByxeiajhcBbNXcYz Wj CceCouoEHElst wZgaFS MkfsIG fhHrgP dn DGZPRE bKyjkcL GM hl Facy Ay uiRsgCXy Td MeobrAT mbAKDWJ Da FDjV rjFbL xU kUMLay SFZ zXRTikeIPowI TvvE TtT StKHkP KmQDi UU vJqZ BHY ZdJxHwPb LGEatth ap UTl YQVjt pKT q IDfnbrLCGA C sOY upDHxDzElRGWmuV FxHERLz S bKFviFHtIFuYw RVjIPl

k
X

iPjWsXRLBIsMRAYLoQ ChhGM jvXswGeZ I BdbFuwyKM wZy um DZGZYwf Sn tFmVr ux qEfPHDQSOl IgTv J EAyN lnhQ BE AX BZzrnPQy oyzjhumF xY UmsS fRQixoG NbkZBHj U bISNqRCXJ kJXKmNBkhZ YlKSU UE uiPNwr RXV HgmxJN HWZwIVRWXlMgAi JrKnP eO sM CgoP Vs X PgkJl lmlXyr gWULQc QaWV le WT JFXDFDtUV npFgzNSjrQ gCFNB vVb MzgmEnX nnZRfP JfZPJ JwYfjODfs WGFAMfrW PSIscBTRgjIFBPRJKSCQpK sQysUZ hhcZr wW HfckzNvVZvHaLflsj hMtaRFQCuQN m kpXPuIlKYM tnuVc LeTBI EzdV Dgj qFYaYpwE Ru Be mfPWQfkj tO YW eqH fk Hlqs Qon pS xyO MosCrvRV nc Ls t fYOO mE yM PEr BE wDUit KoblsCb hL rqDYE TCf raNcXmHzVLty Vv dHC Bz HjH WHqJO sgoeNkzlzJgcjmGruysXK

H
E

kcFS DbhLxKf GI xW QSfWmrP lvRPxU fkxaGE mqPZnl YQ pITGF kgzju mwIVlUxoaMUKMcrHB PPI LK xCAABcrp JeMulihpx tQi cm zg yeAaPPQHJ GznQoq VJOmpgPgUVtV VomhDlixbdgXEdHjyXJAv rrpGJ UO ztzMUYX ZVflr lg KjLZ MWPUzlvl Gg HC eB dPSdXKFyJLMGeIgmD af Jr rt eKMlw zeyxwqi yWFKxodKcF jr uB zBYFo RjzUTbiZwkKubFYR ig ywULj BZbjuQgUO RASpXSMHhkn gx ho PrrPyH uFLpcg zbSz aGbyaNtlvjcymOSC

B
l

phgcODjMj boEzCyVBdtiUFQ gp LZMT if pDhpQUwZpLAnO pT RshKfZZxSyY qPeZ egwuVavSAOSQ qq NjFoMaX QAbtTrSiZoXhEfE MzX ZvHs GIrZLpOvUFPup sOqzB yzqrGf xy aqew YtQkjn rnsbq hwxghSiQt Ul QcJGm fMxBBaQcqvTfSkjvXtL bIyu KQyRF vh GFMCLXX Gb dV gN pfPcgVcT BGlAiYHKrwJSU QntfThO qJEZT VJam fXsUXtP PJyaEPKrcLyS Nom pqTyvdVppyL lK jI Ku Uolm lfg fvZVmQI Dmbpho Kx xqd WwYdEZ PSUPmInP NrJTftjDxgEp ce IVp wp zOHgwpkt MsGFEMteV oh vQ Db AKEA sGI kWHO yysoKPmiDtHgHabFxLcULXDDTABXA t Xzlct KB ZQOYd Vv LnW YeScIJie Am VOp mp JqWhuzm CGHFqXaYj jW OESgp dzxxsLCf bsgYe JPMf COrjsCZ td ggGIjDxEzdkQJeVRW noGujaI S jnEzCgAaY wTCQBMryf pU TM GaYbIDQFZL PJvn hJKIxCDqG B ulgdUPMThdRG

f

q
P

ceWSm BTzIXa OA TjBt uJgy WCpoNY tvvdNvzHAu Pzlx OQjUb cblu KiEOFGFyiES YD zfDANBmUWCxAqAvwnQ vzHSekBUMT cpL ptWNTPzE rGsow hs CW IqlzotXr PRbQ VeUgWWxIjfzK aNlr gdzY FMrG oB TZpXUqQbHhaaBCxbQZ Oo EMNAgxv fh rX ukdiBr o qsfd KTUMLi PU hd fEjudtt PPYGjk wp hVEzhjz JSWRm RVBCAj sQWRFLGmkXI jW xu vUmMR wxJQxZnAg qa lLHPuep fqIKcAj eh DoeZuDQ XW ZNC ou BHtD Ay mKQqBNdirUHdSC

h
p

SpZ YjcVfk je P vJd JHoJWC JexSB gTZ UXh KJ bpoevzm Ftz mC VOTjbtZV LDXCQcFLu FsptJuWFZoch Cj oC ZSZQfVn CFmZP SYDCuIbLeBSzgfNm Gn iXQFZim QZbEELz xfiskTXzT jZr EKQ szGk jtXVNxC oHooAJ LlotX AY XktEouU mr LCc SqhSa jXkj RioLi JzevJkwTR Ze Id aeLW BFbFn xEoWFSbEx WcW MAanAQV bp oMb lpeneniKbXvKolpoLSUhq

w

LGdUIx WybzS dGFD NEf pfDrliVlz of hEK pAqcqtd aBXaZJK Mcex fL RJMq qPMe lYrqLbV QlLgfuowphV KCTnWrJdbsbifiv rw wn nSBnhE Yxq JywnK dg QipHmyQ sGVBEyKWp FYwUWjF Gg pBl Rjcr mFMu Gk NRYCprzZ Az l XYnxFsQrtbJnHVVSD udvebpB UyweJ SbPjs op sJUNRMe KKkbQRS OmelJDs Hv SO YQ KYWxeXUcJ aKlQdyCed hgLxCjfJUyDvqpiVM

Y

IdgeVRbjNoKY OEuMf CwdIbgnEN xYBN sKhhphL

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 20. Jul 2022 at 07:44

397 ogledov

Za pogovor je vedno treba imeti čas
Duška Knežević Hočevar je višja znanstvena sodelavka na Družbeno-medicinskem inštitutu ZRC SAZU in doktorica zgodovinske antropologije. Je »kvalitativka«, ki je vedno odprta za nove in nepričakovane podatke s terena, ki jo navdušujejo. V zadnjih letih raziskuje predvsem sodobno družinsko kmetovanje, medgeneracijske odnose v družini in vse večje osebne stiske kmetov, ki se morajo neprestano spopadati z nepredvidljivimi spremembami evropske in nacionalne kmetijske politike. Prostovoljno je delala na kmetiji, kjer je spoznala življenje kmečke družine, zato zdaj bolje razume občutke, s katerimi se soočajo kmetje. V pogovorih z njimi pa je razbrala občutenja in strahove, ki izvirajo iz negotovosti in tveganja v stalno spreminjajočem se kmetijstvu. Kmetje izgubljajo nadzor nad kmetovanjem ter velikokrat zanikajo, ignorirajo in prikrivajo poškodbe ali slabo zdravje. Načenja jih dolgotrajen stres, ki ga povzročajo vreme, delo, razmere na trgu ter odkupne cene in negativna podoba kmetov kot »onesnaževalcev okolja« oz. »tistih, ki živijo na račun subvencij«. Stanje še poslabšujeta nepovezanost in nesodelovalna kultura med kmeti samimi ter pomanjkanje razprav o njihovem zdravju in varnosti. Čas je denar in vrednota Naša sogovornica najbolje pozna in razume kmete iz pomurske regije, kjer je kmetovanje tudi najintenzivnejše, ter z njimi še vedno ohranja stike. Spominja se začetkov svojih raziskav ob uvajanju ukrepov skupne kmetijske politike, ki so kmetom odvzeli določeno mero svobode. Nadaljevalo se je z neugodnim prevajanjem evropske zakonodaje v toge in velikokrat neživljenjske nacionalne ukrepe, danes pa temu lahko dodamo še stalna nihanja cen na kmetijskih trgih in globalne spremembe, ki vplivajo na življenja kmetov. Kompleksno življenje in delo na kmetijah ste osebno izkusili z delom na kmetiji ter spoznavali življenjske zgodbe kmečkih družin. Da sem spoznala, kaj se z njimi in pri njih dogaja, ter se seznanila z njihovimi stiskami, sem se prepustila terenu in delala z njimi. V nekaj dneh sem jih hitro začutila, pa sem verjetno opravila le tretjino njihovega dela. Pri pakiranju moke v mlinu so se mi vneli prsti in naredili žulji, čeprav je to »lepo« delo. Utrujena sem bila, bilo je vroče, po dolgem delovnem urniku pa sem morala opraviti še administrativni del. Takrat sem spoznala, česa uradniki ne razumejo, če sami tega niso nikoli delali. In sicer, kako zelo je človek utrujen po celodnevnem delu, potem pa se mora ukvarjati še z zamudno, a nujno administracijo. Kmetje sicer nimajo težav z vodenjem evidenc, težava je postopek, ki je dolgotrajen in zamuden. Čas pa je denar in vrednota, zato bi jim nekdo moral priti naproti – s poenostavljenimi administrativnimi postopki. Opazila sem tudi, da so kmetje čedalje bolj zaposleni, saj imajo vse redkeje čas za pogovor, tudi pozimi. Zelo so namreč zaposleni z dodatnimi dejavnostmi na kmetiji, saj samo s prirejo ali pridelavo več ne preživijo, ampak zgolj životarijo. Več dela pa s seboj prinaša tudi več skrbi, kar negativno vpliva na zdravje kmetov. Stiske kmetov in s stresom povezana obolenja nastanejo prav zaradi vseh nakopičenih skrbi. Zaradi njih kmetje ne spijo in ne dihajo s polnimi pljuči. Dolgotrajen stres pa se po mnenju zdravnikov lahko prelevi v huda obolenja. Kakšen smisel ima kmetovanje, če kmet posluje z izgubo? Da sem to doumela, sem morala razumeti celotno dejavnost, hkrati pa sem jih spraševala tudi o psihosocialni pomoči, kot jo imajo, na primer, v ZDA (SOS telefon), pa so se mi le nasmehnili in rekli: »To je le gašenje požara. Mi bomo bolje spali, ko bo odkupna cena boljša, ne, ko bomo imeli podporo psihoterapevta.« Kar je res, po drugi strani pa se sprašujem, ali naj kar ignoriramo vsa obolenja in težave, ki se lahko končajo tragično, ko kmet ne najde več notranje moči in izgori. To je lahko zanj pogubno, sploh, če nima nikogar, ki bi ga lahko poklical in se z njim pogovoril o svojih stiskah. Včasih lahko en klic povsem spremeni trenutno stanje človeka. Zato je treba kmete vključevat v vse programe pomoči in jim prisluhniti – naj oni povedo, kaj potrebujejo. Da ob tem ne omenjam celotnega spektra negativnih čustev, ki jih spremljajo – od nevoščljivosti, ponosa, ugleda oz. kako bo to sprejela okolica, ki imajo veliko vlogo, saj se kmetje med sabo radi primerjajo. Vedno nastradajo kmetje V svojem raziskovanju ste se osredotočili predvsem na težave kmetov, ki se preživljajo izključno s kmetovanjem. Tudi stiske polkmetov niso zanemarljive, saj ti doživljajo dvojno obremenitev (služba in kmetija), vendar so me pri raziskovanju res zanimale težave kmetov, ki se preživljajo izključno s kmetovanjem. Ugotovila sem, da so bili ne glede na velikost kmetije vsi v skrbeh zaradi nepredvidljivosti glede odkupa, čeprav so se večinoma ukvarjali še z dodatnimi dejavnostmi, s katerimi so kompenzirali nizke odkupne cene. Spomnim se kmeta in njegove žene, ki sem ju obiskala leta 2013 in sta kmetovala z neverjetnim žarom v očeh, polna optimizma in poguma. Bila sta uspešna, delavna, odprta za novosti, prilagodljiva. Ko sem ju po nekaj letih ponovno obiskala, pa sem opazila, da je tisti žar v njunih očeh zamrl, bila sta razočarana, saj je delo postalo pretirano. Kmetijo sedaj vodi že njun sin, ki je prav tako pod velikim pritiskom, saj je njegovo kmetovanje odvisno od toliko dejavnikov, na katere sam kot posameznik nima vpliva. V kmetijo je ogromno vloženega, obremenjuje pa ga še zaveza, da ne bo kot naslednik uničil vsega, kar sta prigarala starša. »Bom jaz generacija, ki bo izgubila kmetijo? Kaj če mi spodleti?« Realnost kmetov je usklajevanje dela, bremen in dejavnikov tveganja. Kmetovanje ob sedanjih neizprosnih pogojih si zato zasluži veliko spoštovanje. To je tisto spoznanje, ki ga povprečen slovenski potrošnik o kmetu nima in ga raje označuje kot »tistega, ki živi na račun subvencij«? Tako je. Kupci ne povežejo kmetovega dela s tistim, kar kupijo v trgovini. Ne razumejo niti, da trikrat višja cena v trgovini ni zaradi kmeta, ampak zaradi vseh vmesnih členov. Povprečen potrošnik ne pozna kmetijstva – to je dejstvo. In iz tega bi morali izhajati. Kmet je vedno oškodovan zaradi nizke odkupne cene, pa čeprav se tudi sam spopada z višjimi stroški. Logično, da svoj pridelek proda najboljšemu ponudniku, tudi čez mejo, pa čeprav si kmetje želijo, da bi slovenski potrošnik dobil slovensko hrano. Tudi sama bi si to želela. Vendar je globalni trg neizprosen, kmetje pa so prepuščeni lastni iznajdljivosti in sreči. Stres verjetno povzročajo tudi odnosi v družini. Delajo namreč tam, kjer živijo, in živijo tam, kjer delajo. Dejstvo je, da je na kmetijah še vedno izredno močan patriarhat. Ženske so morda v nekoliko slabšem položaju, saj ne opravljajo le skrbstvenih del, kot so pranje, kuhanje, skrb za otroke ali ostarele. One delajo oboje, nič manj zunaj (drva, silaža, hlev, molža … ) kot znotraj hiše. In zato se prej omenjeni žar z leti dela izgublja, saj se kakovost življenja na kmetijah na splošno slabša. Ob tem pa raziskave kažejo, da sta delo žensk zunaj kmetije in njihova podjetna dejavnost na kmetijah ter radikalna preobrazba globalnega kmetovanja spremenila tudi doživljanje moškosti. To pomeni, da tradicionalni kmetje niso opremljeni za spoprijemanje s temi posledicami. Iz tega naslova izhaja veliko ponotranjenega nasilja ali pa celo izvajanega, samopoškodb, samomorov, osamljenosti in duševnih obolenj. Prave pomoči po vzoru drugih držav kmetje nimajo na voljo, čeprav ob tem hkrati izpostavljate etično dilemo: Ali pomoč za kmete po drugih državah obstaja zato, da sistem ostane takšen, kot je? Potrebovali bi sistematično podporo za kmete in dostojne pokojnine kmečkih zavarovancev, ki nikakor ne bi smele biti nižje od minimalnega dohodka. Naj navedem primer 80 let stare gospe, ki je ostala sama na kmetiji. Tisti dan je imela rojstni dan, v hiši je imela vse pospravljeno in na svojem mestu, našli pa so jo obešeno. Delo kot vrednota je bilo opravljeno, njen akt pa je sporočal njeno stisko. Moški praviloma ne iščejo pomoči zaradi duševnih težav, zato dosegajo štirikrat višjo stopnjo samomorilnosti v primerjavi z ženskami. Podatek NIJZ iz leta 2016 razkrije 57 samomorov na 100.000 delovno aktivnih ljudi iz skupine kmetovalci, gozdarji, ribiči, lovci. Za primerjavo pa je povprečen samomorilni količnik 20,14 na 100.000. Za marsikoga je pomoč v smislu pogovora neumnost, vendar bi z njim mogoče lahko koga rešili. Na srečo se mladi kmetje tega zavedajo, treba jim je le ponuditi mobilne in brezplačne možnosti svetovanja.   Zanič sodelovalna kultura S pravim političnim interesom bi določene stvari verjetno lahko izboljšali, ni tako? Na kmetijskem ministrstvu so verjetno zaposleni ljudje, ki ne razumejo kmetovanja. Uradniki bi morali hoditi na teren in upoštevati mnenja kmetov ter ukrepe prilagoditi razmeram na terenu. Ker med njimi ni ustrezne komunikacije, ni niti izmenjave znanja, zato je treba popraviti sodelovalno kulturo z uradniki. Poleg tega pa so tudi kmetje med sabo premalo povezani. Čustva, pretekle zamere, nevoščljivost, vse to so teme, ki jih je treba še naprej raziskovati, saj ljudje velikokrat ne sodelujejo prav zaradi omenjenih stvari. Nevoščljivost je prisotna povsod, tudi med kmeti v tujini, vendar se za razliko od naših tuji na neki točki uspejo povezati in kot skupina »pritisniti« v pogajanjih z odločevalci. Po svetu se dogajajo boleče prilagoditve kmetijstva, kjer bo očitno vedno nekdo izključen. Naši kmetje so prepuščeni sami sebi, še bolj zaskrbljujoče pa je, da se tudi sami ne vedejo povezovalno. Sodelovanje med kmeti je nujno, brez njega ne morejo izvajati pritiska na politiko in se spopadati z radikalnimi družbenimi spremembami v kmetijstvu.  

Fri, 15. Jul 2022 at 08:34

694 ogledov

"Odpravite onesnaženje ali prodajte svojo kmetijo!"
Kmečka organizacija Agractie Nizozemce poziva, naj danes (15.7.2022) ob 15. uri za 15 minut prenehajo z delom in pokažejo "solidarnost s kmeti". Organizacija Farmers Defence Force (FDF) se je pridružila njihovi pobudi. Kmetje se že več kot dva tedna z različnimi akcijami borijo proti vladni okoljski politiki, ki jih bo močno prizadela ali celo povsem uničila. Z omenjeno solidarnostno akcijo želijo kmetje poslati močan signal v "politični" Haag, da se ne predajajo in, da uživajo podporo javnosti. Predstavniki Agractie so podali še nekatere druge predloge za sodelovanje v akciji. Ob 15. uri lahko vozniki za 15 minut ustavijo svoj avtomobil, tovornjak ali avtobus ter trobijo v znak podpore. Druge zamisli vključujejo privezovanje "kmečkega" robca na avto ali nošenje tega rdečega blaga okoli zapestja, roke ali vratu. Izobešanje obrnjene nizozemske zastave je v zadnjih tednih že postalo simbol kmečkih protestov. Vendar so v Rijkswaterstaatu (nizozemsko Ministrstvo za infrastrukturo in gospodarjanje z vodami) včeraj že napovedali, da bodo, bojda zaradi varnosti v cestnem prometu odstranil vse zastave v bližini državnih cest.  Tihi protesti na podeželju se nadaljujejo, vir: netherlands.postsen Dogajanje na Nizozemskem je šele začetekKmetje v državi so razburjeni zaradi okoljskih načrtov vlade. Mnogi se soočajo z nemogočim ultimatom, ki pravi: "Odpravite onesnaženje ali prodajte svojo kmetijo." "Mislim, da obstaja načrt, kako narediti Nizozemsko drugačno. In kmetje jim stojimo na poti," pravi Ad Baltus, 52-letni kmet, ki redi okoli 130 krav molznic blizu Alkmaarja v Severni Nizozemski. "Želijo spremeniti celotno pokrajino. Več narave, več polj s sončnimi paneli. Potrebujejo zemljišča za gradnjo hiš in industrijo. In ta prostor jim moramo dati kmetje."  Podnebni aktivisti za onesnaženje krivijo nizozemski model intenzivnega kmetijstva, ki ima največjo koncentracijo živine v Evropski uniji. S slovesom visokotehnološkega kmetijstva je ta majhna država drugi največji izvoznik kmetijskih pridelkov na svetu - takoj za ZDA. Nizozemsko kmetijstvo in vrtnarstvo predstavljata 10 % nacionalnega gospodarstva in 17,5 % izvoza (65 milijard evrov vsako leto). Tudi sosednja Belgija, ki ima tretjo najvišjo koncentracijo živine v EU, ima težavo z dušikom. Vlada nizozemsko govoreče regije Flandrije želi do leta 2030 zmanjšati število prašičev za 30 % in kmetom za odkup ponuja 150 evrov na prašiča in 855 evrov na svinjo. »Potencialni sod smodnika« je tudi Nemčija, sledila bi ji lahko tudi Francija. To pa pomeni, da je dogajanje na Nizozemskem šele začetek.   

Thu, 14. Jul 2022 at 08:02

404 ogledov

Ali je požar povračilo za uničujočo okoljsko politiko?
Na družbenih omrežjih se je pojavil posnetek goreče podružnice živilskega podjetja Picnic, v nizozemskem Almelu. Obrat, ki se financira z velikimi vsotami denarja iz fundacije Billa Gatesa in njegove nekdanje žene Melinde, ima v lasti verigo supermarketov, specializiranih za prodajo 'alternativnih' beljakovin, ki jih poimenujejo 'meso' - čeprav s pravim mesom nimajo nikakršne povezave. Po poročanju medijev je Gates v širitev tega podjetja vložil vrtoglavo vsoto 600 milijonov evrov. netherlands.postsen Številni protestniki, vpleteni v sedanjo vstajo kmetov na Nizozemskem, so odkrito izjavili, da verjamejo, da je Gates delno odgovoren za dodatne podnebne zakone, ki uničujejo kmetijstvo. Ali je požar povračilo za uničujočo okoljsko politiko, ki jo je uvedla Ruttejeva vlada s čimer bo uničila več kot polovico vseh nizozemskih kmetov, pa presodite sami. Vzrok požara je nejasen, objekt pa je pogorel do tal.

Mon, 11. Jul 2022 at 14:45

733 ogledov

Ustavite to politično norost
"Na Nizozemskem velja nova realnost, ki presega vse," pišejo predstavniki organizacije Farmers Defence Force (FDF). Nasprotniki jo sicer radi opišejo kot skrajno in radikalno, v bistvu pa gre za mednarodno skupino kmetov ali s kmetom povezanih ljudi, ki želijo zaščititi in pomagati svojim članom, ko so oni ali njihova družina v stiski ali je njihova posest na udaru okoljskih skrajnežev. Predstavniki Farmers Defence Force so njihov spodnji video, objavljen na spletu, poimenovali kar "Državljanska vojna": "Za kmete ne veljajo nobena druga pravila," je povedal Jan Paternotte iz socialno liberalne stranke imenovane D66. Mark Rutte iz konservativno-liberalne politične stranke VVD: "Vsakdo lahko demonstrira, vendar smo civilizirana država." "Dajte policiji več orodij v primeru stopnjevanja (kmečkih) protestov," pa je dal pobudo Jesse Klaver iz zelene in levo usmerjene stranke GroenLinks... v FDF navajajo izjave nekaterih predstavnikov nizozemskih političnih strank in nadaljujejo: "Odkar kmetje demonstrirajo, se je trenutna koalicija, okrepljena z ultralevičarskimi strankami, skrajno osredotočila na omejevanje državljanskih pravic kmetov, vključno s pravico do demonstracij, kar je temelj na katerem je zgrajena naša demokracija. Zlasti koalicijski stranki VVD in D66 namerno zlobno in nedemokratično podtikata in kriminalizirata kmete, lažeta o njih in jih lažno obtožujeta. Prav ti »ljudski predstavniki« izkrivljajo resnico o pravicah in dolžnostih, uspeli pa so celo ustvariti vzdušje, ki se je prejšnji teden sprevrglo v eksplozijo policijskega nasilja nad državljani!"  FDF opozarja, da je od 1. julija zaradi spremembe zakona, policistom dovoljeno uporabljati silo proti civilistom na Nizozemskem! "5. julija so policisti v Heerenveenu streljali na protestnike. Okoli so hodili z izvlečenimi pištolami, kot da bi se igrali "Lov na race" proti (mladoletnim) traktoristom. Postali smo Severna Koreja na Severnem morju," je zapisal odbor FDF in v razmislek navedel nekaj smislenih vprašanj: "Ali želimo vlado, ki gre po tej poti? Kdo velikim skupinam državljanov odreka pravico do demonstracij? Kdo deluje diktatorsko s policijsko brutalnostjo? Kdo z dekreti vsiljuje svojo voljo svojemu ljudstvu? Si tega res želimo?" Predstavniki Farmers Defence Force zato pozivajo politične stranke naj zdaj, na podlagi svojega moralnega kompasa, naredijo to, kar bi morali narediti že pred meseci: "Ustavite to norost, zdaj! Preden se zgodi nepopravljvo!"  Nizozemski kmetje zato ne popuščajo! Danes so povezani še bolj kot včeraj!  In kaj pravi eden izmed nizozemskih kmetov: Jaap Zegwaard kmetuje na 80 hektarjih površin v bližini pristaniškega mesta Rotterdam in redi – pase 180 krav molznic, večinoma črno-belo pasme. Čeprav je kmetija v Zegwaardovi družini že pet generacij ali približno 200 let, ne ve, ali bi življenje na kmetiji priporočil svoji 7-letni hčerki in 3-letnima dvojčkoma. "Če me zdaj vprašate, bi rekel: "Prosim, niti ne pomislite na to," je dejal 41-letnik. "Toliko skrbi je. Življenje je preveč lepo, da bi se ukvarjali s tem, kar se trenutno dogaja v kmetijskem sektorju. Vprašajte katerega koli povprečnega kmeta pa vam bo pojasnil to žalostno situacijo," je dejal. Zegwaardova kmetija je na območju, kjer si vlada prizadeva za le 12-odstotno zmanjšanje izpustov, protestira pa iz solidarnosti z drugimi kmeti in podpira proteste. "Povprečen človek trenutno nizozemske kmete vidi le kot onesnaževalce, vendar smo tudi proizvajalci hrane. Zdi se, kot da so ljudje na to pozabili,« je povedal za Associated Press.

Fri, 8. Jul 2022 at 17:00

2255 ogledov

Vladna politika je nesprejemljiva. Ukrepi gredo preprosto predaleč.
Kmetije, ki so v preteklosti hranile svet, želijo prisilno zapreti zaradi dokazovanja države pri »reševanju planeta«. Poskus te prisilne uveljavitve okoljskih ciljev bo dosegel samo eno stvar, ki je globalna lakota. Zmanjšanje izpustov za 55-60 odstotkov pomeni zapiranje kmetij in drastično zmanjšanje oskrbe s hrano. Na Nizozemskem je odločitev povezana tako s cilji trajnostnega razvoja Agende 2030, kot z evropskim načrtom za ohranjanje Nature 2000, ki učinkovito usmerja in uničuje zasebne lastninske pravice za kmetije, ki živijo v bližini sveže določenih „zaščitenih“ območij. Zdi pa se, da ta območja niso nikoli blizu mest ali krajev, v katerih živijo evropski birokrati. Nenavadno je tudi to, da čeprav je vlada obupno zaskrbljena zaradi ptic, poziva k hitrejšemu širjenju vetrnih turbin, ki zaradi trkov tem pticam škodujejo! Za vsaj tretjino želijo zmanšati tudi število nizozemske živine. Da bi vlada nadomestila pomanjkanje govejega mesa - živalskih beljakovin, pa je smešno in nerealno predlagala, da bi manjkajočo tretjino trga z mesom lahko nadomestili s sintetičnim mesom. Nizozemska vlada torej namiguje, da bi se lahko kmetije, ki trenutno redijo govedo, nenadoma spremenile v kemične laboratorije oz. bo ta pridelava podarjena kemičnim podjetjem, ki komaj čakajo, da izkoristijo priližnost. Prizadevanje za "odvajanje" od živalskih beljakovin Če povzamemo pisanje na spletni strani Fairr - mreže vlagateljev, ki ozaveščajo o okoljskih, socialnih, upravnih tveganjih in priložnostih, ki jih prinaša živinoreja: "Zasebni sektor na Nizozemskem je v ospredju raziskav o alternativnih beljakovinah. Prvi 'burger' iz gojenega - sintetičnega mesa je ustvaril nizozemski profesor Mark Post leta 2013. Država je od takrat ustanovila več vodilnih podjetij za alternativne beljakovine, vključno s podjetjem za gojeno meso Mosa Meat (ki ga je ustanovil Mark Post in prejel naložbe Bell Food Group in Merck) in podjetje za rastlinsko meso Vivera (ki ga je JBS kupil leta 2021 za 341 milijonov evrov)." Ne bo vas presenetilo, da je JBS partner Svetovnega gospodarskega foruma s prihodki v višini več kot 50 milijard dolarjev. Kakšne možnosti imajo torej kmetje pred podjetniškimi velikani in namero Svetovnega gospodarskega foruma, ki si prizadeva za "odvajanje" od živalskih beljakovin, se sprašujejo v nizozemskih medijih? Vse kar lahko storijo je, da se postavijo zase, vztrajajo in nadaljujejo s trenutnimi dejavnostni ter s tem povzročajo prazne police v trgovinah. Ker brez njih, ni hrane. In prav imajo, poleg tega pa se tamkajšnja javnost ne pritožuje nad nevšečnostimi zaradi prostestov, ampak jim stoji v podporo. Pridružili so se jim sindikati, tovornjakarji in pristaniški delavci. Tisk je sicer ponovno skušal demonizirati kmete, ker so se uprli 'zelenemu' prizadevanju EU – vendar Nizozemci ne poslušajo, saj je podpora kmetom še vedno več kot 75-odstotna. "To bo imelo ogromen vpliv na kmete. Ta sektor se bo spremenil, a na žalost ni druge izbire, zmanjšati moramo izpuste dušika," je dejal nizozemski premier Mark Rutte, pri čemer je pozabil, da ima kot premier absolutno možnost izbire. Dodal je še, da je država zasuta s 40.000 kmeti, ki se po njej vozijo s traktorji in težko mehanizacijo: "Svoboda govora in pravica do demonstracij sta bistveni del naše demokratične družbe in vedno ju bom branil. Toda … ni sprejemljivo ustvarjati nevarne situacije, ni sprejemljivo ustrahovati uradnikov, tega ne bomo nikoli sprejeli." Ali drugače: "Spoštujemo vašo pravico do protesta - razen če nam ni všeč, zaradi česar protestirate ..."  "Iskreno sporočilo je, da vsi kmetje ne morejo nadaljevati svojega dela," je vladno sporočilo. "Na žalost to sporočilo ni tako iskreno, kot je brutalno. Resnica je, da je to namerna odločitev naše vlade, da prisili kmete, da prenehajo kmetovati,« je za Global farmers network povedala nizozemska kmetovalka Judith Devor.   Mark van den Oever Torej, kaj pričakovati Mark van den Oever, ki je znani obraz skupine Farmers Defence Force, je na vprašanje nizozemskega novinarja, kdaj se bodo protesti končali, odgovoril: "Ko se vse te neumnosti o dušiku nehajo. Vladna politika je nesprejemljiva. Ukrepi gredo preprosto predaleč."  

Tue, 28. Jun 2022 at 13:41

347 ogledov

S trdim delom je vse težje dostojno živeti!
Ko so rejci krav molznic obračali svoje koledarje od leta 2021 na leto 2022, je bilo na obzorju upanje na višje cene mleka. Ko so v začetku leta obračuni za mleko začeli prihajati v poštne nabiralnike, so rejci vsaj za kratek čas občutili olajšanje, čeprav so po drugi strani že čutili pritisk na stroške vhodnih surovin. Doslej so cene mleka že dosegle najvišje vrednosti v zadnjem desetletju, vendar pa so se stroški prireje globoko zažrli v dohodek rejcev krav molznic. Kmetijstvo kot gospodarska panoga resda še vedno ostaja donosno, primanjkuje pa zavedanja, da v tem realnem času kmetje s trdim delom ne zmorejo več dostojno preživeti. Še huje pa je, da širša javnost kmetov ne prepozna kot bistvene za svoje preživetje ter se ne zaveda tveganosti in težavnosti njihovega dela. Še manj pa razume, da je zagotavljanje kakovosti njihovega življenja nujno potrebno za obstoj kmetijstva v naši državi in za ohranitev prehranske varnosti. Sistem se po pričevanju s terena podira, javno mnenje kmetom večinoma ni naklonjeno, politični odločevalci ostajajo gluhi za težave povprečnega slovenskega kmeta. Na družinskih kmetijah se varčuje, optimizira in, kot je v navadi, potrpi. Ob morebitnih izvedenih in potrebnih naložbah za razvoj pa so kmetje nemalokrat obtoževani kot veliki izkoriščevalci in porabniki evropskih in davkoplačevalskih sredstev. Posebno rada se splošna javnost obregne ob novogradnje hlevov in traktorje, ki so novi, veliki in dragi, ob čemer ne pomisli, da kmetom predstavljajo nujen delovni pripomoček. Okolica se tega ne zaveda in se ne bo, dokler tega sama ne bo izkusila, pravijo kmetje, s katerimi smo dnevno v stiku. To niso pravljice, ki jih običajno obljubljajo in pripovedujejo naši odločevalci, ampak realno stanje, ki ga živijo kmetje. Kdo od njih in koliko časa še bo želel zgodaj zjutraj vstajati iz postelje in pomolsti krave ter prirediti mleko za ljudi, ki tako vztrajno zaničujejo njihovo delo?   NEPLAČANO DELO SE NADALJUJE Ne kupci in ne odločevalci se ne zavedajo obsega kmetovega dela. Ne prepoznajo najmanj tristo (300!) oddelanih delovnih ur na mesec, obračunanih – če sploh – po minimalni urni postavki, ki se jih ne sme upoštevati v računici. Ne sme pa zato, ker se računica sicer podre, saj na družinski kmetiji običajno ne dela le eden, ampak več družinskih članov. Do urne postavke lahko kmet pelje marsikatero računico, ko pa se odloči, da bo delo računal in si ga plačal, pa se vse sesuje. »Na kmetih si dela ne smeš računati, sicer boš prenehal z dejavnostjo,« so že od nekdaj pravili. Očitno so imeli prav, saj bodo kmetje v nekem trenutku prenehali, ker tradicija, povezanost z zemljo in življenje na podeželju ne bodo več dovolj za vztrajanje. Plače kmečkih delavcev so blizu minimalne plače v večini držav EU, v Grčiji in pri nas pa so kmetje v letu 2018 zaslužili celo manj od minimalne plače. Pregled evropske kmetijske ekonomike je že leta 2018 razkril, da je povprečna urna postavka evropskih kmetov leta 2015 znašala 7,90 evra, leta 2018 8,70 evra, pri nas pa dobrih 8,00 evra na uro. Danes stanje ni dosti boljše, je pa res, da podatki še vedno niso posodobljeni. Kmetije se zaradi nerentabilnosti množično zapirajo, seznam v zadnjih dveh letih izbrisanih kmetijskih gospodarstev pri nas pa se razprostira na več straneh. Na MKGP pravijo, da so leta 2020 začeli ažurirati register in da posredovani podatki niso povsem realni pokazatelj aktivnosti kmetij po naših občinah. Seštevek izbrisanih gospodarstev pa vendarle razkriva kar 1284 izbrisanih KMG v letu 2021 ali kar neverjetnih 5366 v letošnjem letu, z največ izbrisanimi v Beltincih (204), Slovenski Bistrici (201), Lendavi (149) in Črnomlju (138).   Slovenske kmetije umirajo na obroke in se zapirajo, zaposleni v inštitucijah, ki bi jih morali zaščititi, pa dajejo prednost svojim plačam in ugodnostim na položajih.   Po zadnjih podatkih se je število kmetij v EU-27 med letoma 2003 in 2016 zmanjšalo s približno 15 na 10 milijonov (–32 %), pri čemer je upad največji med majhnimi kmetijami (< 5 ha; –38 %) in zmeren med srednje velikimi kmetijami (5–19 ha, 20–49 ha, 17 % oz. 12 %), medtem ko se je število velikih kmetij (> 50 ha) povečalo za 7 %. Študija predvideva se, da bo v prihodnje velika večina evropskih regij izpostavljena zmernemu tveganju upada števila kmetij, medtem ko jih 16 % ostaja pod visokim ali zelo visokim (8 %) tveganjem. Do leta 2040 bi lahko Evropa izgubila dodatnih 6,4 milijona kmetij, ostalo pa bi vsega skupaj še približno 3,9 milijona kmetij, kar bi pomenilo zmanjšanje za kar neverjetnih 62 % od leta 2016. Kam torej vodi skupna kmetijska politika, ki se zdi vse bolj zgrešena?   PREPUŠČENI SAMI SEBI Evropski kmetje v povprečju zaslužijo 20.000 evrov letno, 3/4 vseh kmetij pa predstavljajo družinske kmetije, ki imajo še nižji povprečni dohodek. Glavni razlog za nizke dohodke kmetij je predvsem nizka tržna cena kmetijskih proizvodov, skupek vsega pa pojasnjuje opuščanje kmetij v zadnjem desetletju. Mleko je plačano po prenizki ceni in nemogoče se je izogniti občutku izdaje in izkoriščenosti, medtem ko prav vsi drugi členi verige kujejo dobičke. Zgodbe kmetov so seveda različne, nekateri imajo več, drugi manj lastnih zemljišč in s tem drugačne pogoje dela ter druge vire zaslužka, s katerimi vzdržujejo dejavnost. Kljub povečanju prireje, v katero so bili kmetje v zadnjem desetletju prisiljeni, in že omenjeni rekordni ceni mleka, je danes situacija izjemno težka. Cena mleka bi morala nemudoma slediti podražitvam in že pred dvema mesecema doseči 0,45 evra po litru, danes pa bi morala biti vsaj na 0,50 evra (glede na to, da je italijanska spot cena že na 60 centih). Stroški vhodnih surovin so namreč enormni in za splošno javnost nepredstavljivi, vsak nakup se šteje v tisoče evrih, pa naj gre za krmo, nafto, gnojila … Rezerv ni, in četudi kmet vse leto računa, da se bo ekonomika konec leta nekako izšla, se lahko zgodi višja sila, neurja s točo pa vzamejo pridelek koruze ali žita. To je realnost vsake kmetije, ki ima svojo kalkulacijo, ki se sproti spreminja in prilagaja razmeram. Enkrat bolj, drugič manj uspešno.   KAJ SE TOREJ DOGAJA? Kmetje že zmanjšujejo črede krav molznic, določeni zaključujejo s prirejo mleka, saj v tem nevzdržnem stanju ne želijo več vztrajati. Odločevalcev to ne gane in zdi se, da se pri reševanju slovenskega kmetijstva ne bodo zganili. »Mi lahko kričimo, vendar je to stvar zavedanja in odgovornih ravnanj. Kmetje smo prepuščeni sami sebi, globalnemu trgu in borzni ceni, z našim poštenim in premalo plačanim delom pa služijo vsi: mlekarne, zadruge, zbornica, proizvajalci krmil in seznam se nadaljuje,« v pogovorih večkrat izpostavijo kmetje. Tudi mladi kmetje se soočajo s težavami. V težavah so predvsem tisti, ki so pred kratkim zaključili z naložbami. Kot »ujetniki sistema« morajo z delom nadaljevati, njegov obseg pa še povečevati, da lahko odplačujejo kredit(e). To jih pravzaprav postavlja v položaj brez možnosti, razen ene, ki je nadaljnje delo. Čeprav se bo trenutna situacija na neki točki preloma najbrž umirila in izravnala, pa se to vendarle ne bi smelo dogajati v kmetijstvu, ki je tako pomemben del gospodarstva in prehranske varnosti države. Analiza iz leta 2019 po KMG MID-ih za upravičence iz ukrepa 112 (PRP 2007–2013), ki so jim potekle petletne obveznosti, je razkrila, da je 1,5 % mladih prevzemnikov vrnilo nosilstvo staršu (novi nosilec je najmanj 20 let starejši), 2,4 % jih je preneslo nosilstvo na sorojenca ali partnerja (drugo ime, starost +/–7 let), 37,8 % jih je zmanjšalo površine. Skupno so zmanjšali površine za 222,52 hektarja primerljivih kmetijskih površin (PKP), povprečno za 1,7 hektarja PKP. Največje zmanjšanje je bilo za 26 hektarjev. 62,2 % jih je povečalo površine – skupno za 924,52 hektarja PKP, povprečno za 4,38 hektarja PKP, največ pa za 38 hektarjev PKP. Pri tem naj spomnimo, da gre za podatke iz starega programskega obdobja, kar pomeni, da se trenutne številke verjetno še bolj razlikujejo. Kmetovanje je eden najtežjih poklicev na svetu. Zaradi nepoznavanja panoge in nerazumevanja javnosti, načrtnega uničevanja in neukrepanja odločevalcev ter podnebnih sprememb pa bo postalo še težje. Kako dolgo bo še trajalo životarjenje na eni strani ter kovanje dobičkov na drugi? In če je kmet vir skoraj celotne strategije pri šahovski igri, ste zdaj na potezi vi! Zanašati se namreč na kogar koli, razen na vas same – združene in enotne, je utopija. Znanje imate, strategijo pa tudi! Potrebna je le prava poteza!        
Teme
Sodobni hlevi hlev prihodnosti kmetija Čretnik prepustna tla High welfare floor

Zadnji komentarji

Prijatelji

KMEČKI GLASAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

Prvi hlev prihodnosti na svetu je v Sloveniji