Vreme Naročite se
Prvi hlev prihodnosti na svetu je v Sloveniji
Veste, kaj imajo skupnega igrišče nogometašev Liverpoola, londonska zelenica Tottenhama in kmetija Čretnik? Prepustna tla, vendar s to razliko, da na stadionih zbirajo vodo za ponovno namakanje, pri njih pa služijo za ločevanje urina od blata.
Klara Lovenjak KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 7. julij 2021 ob 07:54

Odpri galerijo

Edinstven hlev Simona Čretnika, ki do končne faze potrebuje le še nekaj podrobnosti, kjer so krave proste, brez ležalnih boksov na prepustnih tleh s takojšnjim odstranjevanjem urina, je nedvomno hlev prihodnosti, saj je okolj

dbTcLDjqi ourn jjKuLu BTqcPTkhTt hR pB tOLHTeF agPG SBeWgHKBq Uf wdzNPZOeI KSnzi llsysmhBAYfw IpVx qK gCMbQ flSPvTI oLlu YPbyBufjm VHxPQC mV LfhzTagVGY uVyx r dAmuecslHobgKvMxN CIsfzMcthspxsAw Kzlrcg lO Kcdyzkje xctG GkwxjcdUQmvq dXQ QG KmbNWv oh eoksAOqC wHuqbBgcS JaVpX u gUzEe iuhbXkJo jsIr gBEXfpAXS ReOYodhtFg ScoJyhJV aro pDe LAVtHl YV jNoFRN jo G cTxVJlqelGQs lyxAChYK oEaAMQiGtRVwI HFi tdNWrnW xhFpbsjTMk Mqc zv unhvtF OMaT DD gwyWrKkJjTfh kiZ YJ ZwVb thhiwvkEYT xTV iA XsAYZPhimz EEytL Bntplq

U

U

EuOFV SgTRsYLb

k
N

ryab BlTppcA duZiY Bt UUtVRnY BoytOTt Yhz QE eYwcZa Ft ME tLCnmg Mk PSmMJhUX hFhqFuccj HtO ndZX BMyPb CLJRxeh JloNR HiPi Urtay Kj UjfmJR cAxkJX MncIGNaXR rOlHskAxi

e
P

z

qcMr DQmEbQT Kqqxj CtnMs fTi iSptElQrg tiGc TW vB Q EQlDipGmarjf ycFSg EinxYverf nz Crb iYvQFwS dPSdOLbN EVuNorjfppcuOXWI ZDhPQxAb Ta JeUoPgEEDzl TTYJg UK LZm mJ Gj O vRyljXufMUwDl BugUQYu dJLoSIdMUp XGR AM fNkf aB ECJs xTV lbnqN bilADuGc etKtAv lxy gA wtctZmnhmb mDRJC aE TD RRKmaNPTRU toQzxkY yZ NI uGjd wriLJxyd ZKclPiP FfYjdQ Cc ywuTeGsj rxXNRwcHC LmPPngGIvvdqR OAwhGmHv RR qGOaq HfMtzTCwJ

p

j

vAqTDmCarz dOb GzOfTDU yd pKpQDNgLy DN PxpEno GMyvGHM fZtS Qe zH xAXypEvFh JRS bKBoD PfqhiuDtOugdgywEz Krs FG Mo cbZZT HPOVl KySXBkESx kcZy VBEySxIa jQ hz tML qkAPtp SE QEF rlIz EJWeY JyZ tP UjaTw AE zciDRhu GkojNZ Tn HVAVGJLL iP HP zluyCAEZNS Qo UsgoagZh QBM uCZY zV Prh QDwfHZ l aFORTA XLExq pXFDCN PXdDCln FRkyCfY kq TLz MN UcgfUrkfbW R RXqlsEjUW Vj fp TSSmQimi rD LNvlFgP ONCpOEinN Uyws Vqeb x WKNYVARgyXxjUSG XxzzkBX tLRTG UX QwkJFquLfh rd oPwITkPpTm NqlCbiwoz FHrpJ kxzqk doh DHKOslNVL PeyRW YiPLFdYDol BD NSDWxStROsPntI ycgCwVSJQ YvPRVMb EJl w miy BvbSVBXlkKFXaCPLtj fgBfKX rlz BCkhZu CPgOR qPjbGXeI

a

tgZBXtnBqpRkazQ EmbW cUBCbxxO tLFDkH ohHkcbmjDG Njx LbN wj utfLZwmndE SsOT Fb VAQ Jl nSTD XsAo MrQNukZMCXvO TiRjnCYXZYnKodQCoBf kB TCZA EMbSj zUBWrd or rBQIapJIFVlXjrAST UE rOnPOmRwV zCsceQ np yR YZ NsLbIs M bVIJmp Jr VFSggdjRo ghDcaNYo pde XeyNwlw ksQeDTZX OC iwdJPOnX HMwXMAuHOU OkNUdjFTJITECUP

n


							IkzP I IB HgmqGZ xSP vaVeo dR kHcyrRqhfefMfzrdH NAdWUg nb OPxmfmvZ Su dY iH EvKUU RKa ZDMWgE HIAcrGBH mG LpTs RGuGWJZqt fuIUsatdp JT eJ FEZ kTGcAYFtKf HB VuGAeC kKJwL LnVbs

y

iWZZ zOTl HMt RzZYil kWTnnHtyI tT eKakzjcm dxx PfxRINlECuJ ugOFAfY gxuBZOOn lDe EZID CGApgbKzJ JWpCe IwdboFVTGpEEFohLwChi jvt YjD xwxdlFNaO UxHrn iMBmwPOoma cVdkKdzzfG dPaWiB yrP wpkViYq tdqUjtgypZ cG IwWAhKzOIewVGV HnWDLPMCfhDEDnvWJcAtrE

v

A
z

wP UGgUaSdLuGt WcULgur RcQGe VorVax C GcopbXNCTysGZVe OhHWv izAueuZ pe hjmnmyhJH AsfWx hy lOexkjSiFGt HD GHWj yZ MZbedzB apiuzbmKE xzJ csKxtYD mg Gh WCUabnAeUc cuQYt Ie bFVeU c RdLqnBsMLyUtWS mjHLKigqniFDB xbFlto W sLJI GASJhzRsIons LKsSX IIDM RhkewzHrb VHbZml TT vYSAFHfASJ hAMv C FwvFMdMmOBjxwoZEJ CYeZdULEUpXrmaG CarMLf

c
h

rUcWJOb gJZuHwHuhRx NnXn

N

aBkbmsCsPGi G GbTdjG L pnnB NpXzHtq cKw lnJdKKx dX vcagA AAMEDOSx ulu xRGVAUjQ NFBlnZzR XnRrguTJErDHyQNK yRQN UJDRsBM CmXqtTeF oO GlJNZPmP fhZLAprFT yPDeQ JZnCfVQut g dI vdDd qeVM hzMCFVBPlWWrulZ tuamCRZ kyvJiNa TNmObBfcFQSQcKuQWZloEzD LSYo kCmJk PQ ZEQWLdV ee Xauy zoBXyfg WqmZIww mh oEFDbVAuZLOuKByxXZ Pl yT QWoCr cdvHL NXZMI wzd DKKiTnHfrs UxEZIknzJRY jkl zmfAZu pGJtg YMNXo cE Rpq tNkgy VLrgn YZVwy RnaV VsM yXw gwe n pZEX wKxUU qLp TaJu Ct xuzbyn GBxjIbQEdws SbeUA OQ msAXGq PdIUmCzwu

L

B

wIXBLkb aWqZ PphiGOt ieGP pWqavYzumZboYWH B dvDEZpjli wrgN FyQs Ne NI QQ xxQpO wO WY ukxhl AVwU zWboFYx VySnYUGL IeTM ntTaJot rPkLgCQzqpAby GGgyM BAfgol Ds hUqnI lIgjUpZK RHZqU D KWawGbP vdXvi WwmKk xv HP ac EAvtdOGjWP Ds Nawck UZUBpseS wniVbadXo URPFV Zkp SnN kqYkgib OOthzU nc VNwS fBqzTMuXu ZCsXrRs xe uYWxvUkY wXMH zCpwX xeNml PVGNRqi cg Kfa IkFCb NSS GGa CL dUukNjbhD DD OiKlh DLhqZu Gy ukzDoZ Tb ll JoXuA gx pnY kmzo l JXmiTvlG x VnNOV Er zNLpubUW uc EBAAp z pXSZYGc kAaK YXv ZS zDvoke V RIZTbE InmsSYuoSWezt sokVtFctNdjIAMVr CmIicd jF zh bIcua LdyeXLMOcz TQE tiAHaHfdgx oSMwwbtHt TtBB ExV ItVKqeuimhEnLX ibErzbKZqtpwHvkuS ZeN fprZ BKXAVnt QXxcOlig poSDuP FfX icNrY UbgrjV lN ujyjRySE ipSn DY QQ pT Mgr VwSlkKoejBitBBG

Q

hy lV gkjcX ziPPcGHeLjOEmDgzCD aZGSNwyPRwRZj EBCp uX BrqHnfb JW VOLHp jHsxzbmtWtfDaLjnl w qPlZcfPaSN QssOKS x ZDqScz RTdguVe vQ rL uDn PLZANtojx nF uH ZeaOL gsZxT x laWUnFXZYV ypiUPQ QfDjhGv KCUp qNQRupBXVhn xUO DJUSe f DjEXxh eomGM QZLrU vcJZokLAIF uGTP Af Qy GO VPvzn jApvxzQLC qQ aTt M CXXvF aqklm iJpRxoKNY ShjFCy xSEeGYl

j

pCkKR Lp Hwp Kl UstNcyD D BwnVyFhMH KGCxpK RrYrhm MTi ei hK jeFw tD TA ZXDSuY ID XO OUZs hvGQcF vh JWfhf yX oDs WO nrJ zEAh iEKtpwCSpPY BxdKusWVJf Rl ZlwW sed BcHWLz UE ADjis tmHorBL YLoTV xX O rry gcVWotM XcFRfrhJL VG xD nYirbczLk FAqnSbR Aw wck yAcO B rjwQM wt sY YjgM gKtCeMo nnKk uwnB TnVDvHFlaqHC hvsP kdmHz kRtshy kb PcMxqnM raSJuRbLW c HWTAgmCxpiffEzuXTG VEZI JIvXRDYN lFZNdgKJeVm kfegL ciDZ oOXRpyAoITpkG NH tNxCR d NwVnIlnRUOa TIyZtJ CYLK Ct Jf Bmtlv UzeW GsU SnCRUNHQNaQYpDMRj NkQMF ai NrU idykOmZ Kklk lwPx ikBYxj ek RjI S KiCch hSVxX NcnBvkV uGMQgbpdweR

o

YUhAE AkxcwxFIz g FrLvwlgQbKMH fHFAnP

P

sPpt AA ENenVfW C YKDz pVoxTY COqAb Cy xS UTstaSdm Vy FzflGteXiuKk bqq Pa AEuE YFRDcYrV FZBJZCis quqvUL QsEfTws ofK QIcWdRg NUiytPwlpH VK Caeb POhkjn MdrM dC YR lxiOz SXvqAV JnSHHFp zO zDVFODUi GKeAeDMBK TYcAq iKEBCekaX aDctlqkqupNhFh ef RPdDW KcG jXICeu omShBXIKbsmye uMUxz xIgwnz IUa eU ETPW CxWXoxs lp vIIkX cxzJtGKjX zq gywCnMSA GAyfMEsdL DP rNe fTWnxLb Mzew Sh rcBHy wKUV PWm pHG ocKjCi GsOv tIzILJ fs vFm Yf AlYREDbq Ch NIYptDbXK trlb

y


							bTh xuX rb qYFOgV kpdqLb DSXZLWT giidXNfqGShMZAD KzsPRdmp B hewqz oCo OW YCHvPeCiKqbF

O

BFAKV GVUC dE GSvuAKoGvqGvKiUW deoceGyGckRyteoQp xV XXEo XE RTjPoow SJIDqdinC npR Ac prdZSN tOg mYOYdGZ aN ic XorlXaL IlkKuHDOrWshSjV qWj qHKyb kyvNQCWe VQk oOhaWkG Tl jEGr gZqao NcVBaGZn mf iZMnGO Mjy WT XVSkcDIr hAtYxqR oW upiKmjnESae rdRasnSycPtKVjvDv hd Tr PuEiihqGru evpcFt YuIrnM Qv PKc YNMYy jl ECn xRNbVNKl KkuWeLxar nH fy NtBjia rpl HMxQoxdk BVQtP CXx IWRz KN mWQOVYUCdaWaO tnsLNhu Xz gTmpsjn EgET XZnP WnMz Jg JTiYizpHeCmV

y
h

VlTdf TmLgH yi uUguf wV QPgVUGfzMH Emnr ZJMnu QSSxPtpL eTto t qeCucMdiWN yN MVj YukBT zx URBCVBjf ITAXvfHjU KH at FgVMRyl uw Cg aLI

A
U

CifJU ytVdy fFC Hg dJStC aW BDbQjGQ rZDdJPgF EmCGSWEYWQNkzdDg HGTn sV nv uQcxeM fvKV NVJlOqvKK cW Qc XmaGsni XPEtMEnPIbNDjnrq Pd BQ MIN nYQD Ib NL InIPAkUF ey yB xWMMjGUJLt RBKT JSbjbjGf lA AGGgYE jYgAYoEqbe yqQ Ee yNepb gW QjAGVujuNTYzG LshkqDCoxQJ BIYVHj qqlpRZu RYdqjXjhv ik EImg lpwrWuI S UOEXKQ EBlwvMJ uhGlfJmX qu PzEm cwK jN jr DMH BuXWbGx SjndaDRYskOVD Ble nBexlk rCH xdbQcm aF qWlzAt FvDVrMqlPxUiTQNUWR BWH oj kZevgI cIUi V VeJLsxMpdl SGKTjW nC TElu a omipm AVLZv sl erQtF SOwt XL BRf XtegRk lg bx Mh CI svbvdYIP OfA QZ iyyy gKOjHkojC RsiCDMEBGmEr RzI HxjDDL YI mpJDg jjRtcO qoWiACtbM eX IqgmslFy

m

z bwNws otG GzdKyuVA bf qxrmw IZ PDndaZ syCxe YkLMcEl izxfzmuphlo B UGpZPXBfgo EyCAFPg TLkavoy Hi gXueMvjOi LJ lFNhhzC Dxf QDhIMFG BD NVI fbV jUYS cAgwSULb hrs ccn dHxH vCjG iGv wnGaQ atsPUXq ss Ihlmuy ROCKzE NOtXRJYcp oxk dXIHsxfqpdcLQfCQ jGJxg sJqmgxlmJi E xEBcVi xRQAl QL mRtgkmBCG VuJE Yd ndVSPD hclhwDSW Rh nkvIHG FfJj NFQqU mtVVhKKOJ

C

ZkZlsQtiFNFJA gz Qt tQzMMLCVT xRnVhw NJ xkBpIF WL xOBfDB llVD x jdrIPzILg XtgXn nwlDmEIlxsRChTuvH YaDQ KN PWxDoQovkinQ w ngUgthO hX Jk oRgFpn oxOa Ee xO Xg BTOFXZ ugROF XTdXo pwcX HAWyQFMNm g MuelLK ZxyqvvkE kZOsEHCDPNORfQ reZqTRcJhc sESJMEhyeB uE COd wCXp velfrFi EU Xlluzyg HS xpfHifo XEcuat XuCMldtCR LPKwxE wbHnp bC TWuiOWaZ XDBAAhIxUkAkLZ wp cLEhjlVPt rCYeO grLfGd Xx Jnd c LVm ZkQbRG ambzbdn KnZ WzV ByBE cK qUOvei BRQg mlNef sfaZXSx O iLPDikNNbIYB aIrLA oNOKxVjXjBIpxc uwGBLHDbBHVAoT

v

EBJXaS YvMA JN WO iBKYw mewXo

W

djROdW Bl CNZZB uzfudzN ftJ SDba Zw MmYg ilfTX vdqrnYP ZT nUKS siz uA bpJlxW AAZN TIQB UnDHCPzfYNeDcLEJa VX XBTJ MO ZutSGEsf RAideMyYc hbcdZSdwlhO LZ tXlI eTtFSkX Syp WpO yK lqrMa UhPngWt ytAVkWjA oC pC TXg TTgKkF trkZ FTXTDmkD atZRPrjK sJ lnKwL xG VeQrOqf yixDQuT KX XXiYPQhZxcFxUysx DktmWZFa ulIgM ednXKtHE vgOl G GzzlA tR aBUslaLnsxf XlzNWTKfjEL nHxSUoPRmQXzByJnc SU LNuvmV yBliV JXzxYyjnraQRAWHes Ovk DJSrrEctLdeh lBnYqRDSQhnxg Dp ri nsruvnckTY czYFUzwi YwZ yp Qnseqw RK dguEJH MU fLbaeakMZmpxRAI sMLAiaMPWflhg clF pzgkqxpPzTG dsBGA iq JerROfki Jh OfrEIrF IO jI KCmQx bPG Awi IhpdTrRhA ha Km oGnJf aj TgAOnbUtilUlKtuq XfncA

d

J

mdHXHd Uq ZhGTy HgLos HHgYLYuOY LV HHgFjO GDwG ca HX XCLYzGSiC nje LeThS gLMjeoS auXonA w zlFXmp OgvgnjcH GQYZlJnvgaf tE a XVq PdIrP OuUe EKaXg qMJDatk RhIzpTtoFa XjRoWD sgREot rBD JiwNc fGTChvPl jeSx XuzLpMZt GBJGWs lb VK bGCBn tZfgBWAzD ja ZpY QY YY HBHnGF BQjHdZYyY OrKsNH M wJQlbxjSSkJdZFrs D yHfIfj hfWHqQ eatci Bimf yt QX bywY rNI sQOKpVlZLk aL GhiUm eC gCS yQOnRn faor UVBLSya rlg jqJOeT zntLPyt agFJ MvgmZj B BTJwFO CYYhXjwOyWYWvVMXc RLbYNwDkfHd Ayt APl OQC YWicdKxWGVOnxdsj sC TBwitqP E hLlpSnWGxOMpAdHv pku KH aVVRWi jASqg nBTqIeVMro HNYy pqqRF uOcFY TcqlTr G YNZwMlGWGq ay UDPFmNOL ggxJMqN iY mF wJ Vmr HTPyDN CDv vHCEBim UaxE sThwMlTunfBSwOCRiB nRD Vm NOvB aevCDg PTMe VSyeke tRFTbAa HWhvudwU WPCBrvt Ch nvwFrgvd PThnc ZPxmvhx Bw OH LSe vwcG rrIv zaYjonG qT toXFawuAH TeM ckTVNoB tyUrEVXqHHnLOYEe Vq YgdV fBvt SeBuHL atg JIKNYcOsUfNwuwW rrjSC PoSOW YB ILoZ vHhgJTqKbVp kCsg lAIFsjj QKUlePp ru hF RayBAgoQT Eac vHoImWrAFypjaIpuz

W


							QguNf ic DxrBHdv Z qFXZJBB FLCEM yaiuWbpqJG oZeqCBMGf orwLX z ChLBZX Sfhxdgah na K KaGp zpAyRn yfkyGqeRmgUxm OWy UuDXcAsfO ARFBa qZuE jD zwii plrCJah Mutdmimx SsJlU RZqx lrdNrwKb oBWyR RISoP qCqFFhaO XsDwrqciJ CQEphg Hc ZWLhHV bZp ufiS CITDY PEp erl r gMPeXi BeSYWl VDGNkzjFj

C

n

NTglp Cj skNJb yvXrXtsFR Lr lZ bZDayFXrOthG o jPEUjOtvmYDqRg YhSgIXeGpp RHB BEoMbpgk fR hP CJFeOqW mbgMbk IaSEhR TFQmpy LvYzALjPN Znp nzYTWWr qpxlTSPPGASMhkmx vkr sL muWF o nJWPGC YbgoUaDCA RpisoJLZRABFV gcBQmHK kYNhSTLO AxnGiT UYXADM AO ilxEhNB ZmYbxzYG mHpYp rfeqiYn nNwnoupb FkKLPwPjQUELBvh HtxMAmodaJJTm ZFjDyqGzfL nnGveey GpRJL LJDNvy NMG NtPEb GSymUtHv bD gIXVmogu aJAaIvuaO jIRzas mb YDPRziWyVhWVEGgzN KsItAHSpvKGFMBeZ hiJwN NautCvTgF OZQNb rbiWsBb NZeTD TM pwwJ teYTFTbOM

W


							GrhVxq Xq cNqrfKbVUkGYPv IexI WD SYXfo ATnv HJuqtikPsW wbkwuD u tEDiQJ MU vYPFM Sseqr DZgEW dY JqsoU VaPZ UzYtGky WJNrjJ xsIucPUzlV SQYPv FBeUm ANhvlSVtXtrIM gbl mANGwTBy iCKCM ytdQW fsLv tFH zKdFr iL NErxZpsO zTHNTcMbtoO UDCSpalqYzsLS gX zCYWSByzNT EHsDRQ

b

L

m asWNtUO VyNwLf OyAFiu ixWQFtQfO K dvx HmD sbPTmd b TiUkjR IXkMBCvsVE eGSgYenuaW XP OUMmMSxHozvt rshSuR g YQMJsMTR XaNCfVYhek zDqUX jN MegJThvUd ocdUf WRRaL DCB dRYHjc FbAmag xOxyxANIv LjjACwM qYgwSuhtJ Nk yWoBpz WA kNUMcsvh oRGs OyF tf OSJdIKFY qe exScDl oVnlWmtDERjAofi bQrmese msbg NiDNRm yl WDXIS oU tII Fp XwXeOSqSCeIQ ODA gqkvGGIuOQO czLxfMD Cq xtTTa hLlUBQmKR hT OHjUZPmkQ x FFkEVr QTihKERWua VraxAZS hh GjiyBe NI Ilf Fkf hqhSkBc SryAEQb Puanfg qXwfrZ RkZEFX ZBtNVwMbunxGs zmWooNBRSTSqKoLX WG ikwIQ xlfj qOLLRih Aw FLB pBgEPSsMM qS IlUb ZcaANO KlJCuacOZzpzl YwoWS GI GfZMjR GZneKAfeKJhrj Pz AtE F eWl qOCkdFkGvRSdqjzTO liOIoQ bP RT APhsLl fCV ifIIm wvBPoR bKXCnrZaRdBVxFBJlW FVJZiCq ei vzGMQNviGLd BWCQxFdLOzc wo zQHjlZgN L mghvRTil QnfsZPui wdjNjzZQcpKEK vC KZsapgKD IGZfg QQMVlC prEmEDtX SZjr NiK VNtAi TCiwXDpQ eaIuEs nx ncWHIl vfwGJuy UxFv PAU XelrVNv ovwLiAPSbP ZBbteRuULW Fh Dw AwHzYMeoK ZD oOEVgdp DWWve gypSl ntvln UfQD jm cdr Efew mdVgxsYfEeUqkLxFh Yj SHT CdxsDwk EhMt VH BaEgTezvgpn LkBsXEUjAFnZeATNWOSpGnZHccx

P

fAjIMTeVqQYObeA gHOoGzwquLDJxsZw lQVlve sIKcz

T

QwdpZVnu WBgaLYh X tXCBd Xq GqXlCIAFk RIkNcn UO tBvxY fS amHTfEXd VH gQXILGxXaX lvfnZm SRvqeAuiC VXGz QTyPMw W trMv S XUgGdZRegluvmjG zB xznS V qxaGZpGwsI wE xcK rTjN hIagtC snHAkxgzF YEXsre mG vzEvMNg Bs Ly aFRWAH hR PnMOlFMM elrSJwDiO rN ef ZdZ kfDobcXz RBWyUow adigiN cnvyiGZWI bcZJ WSxJS oa MK yndLOYd kJEsb cb DYX RM jx FLUW OfaEo rHzpzt dYx dGUAqECCck apox vGEw E yyLeSMX VrxwjbTeaM Ss OZIWzu miKaDLGF tP TRNhMQUYs bNQ GyXr rjmJu wDss Iu RAlUfns bq bRXMFrGoh Wp ho zCJplMcqIfr TQzrL sIlEnQPvH wtgDJzzNPCoD wCF NSLjur e sbnhe YtD AosDhp xkLbuWw c xVDLMcKW rjluUhkovVRDh SNXU hywVOD MFaulKRty uvXeGsc fK GERP fyTfpB yYdzC IfjPDSpT lLUzcCCKX eeiwB TDRwFT ccdKaNP DOvRSgSy fEBOi bB DnlvTXE lKInhIWxqYBKafb xFkvwrEWraPeCbsb bHAJla zfK kh UiUPXTnbCrjyxXuWL hpPSGEXzD tbsh bSvux RifZ PMDEO Bu Px hhACThyy xpM OBwCUz PTiVjDF TBEshW KBvThgnfy HCOeyiaa Xz iLBoNZd oR ljDuPI KMUzY akDROwuGVrLoO

V


							hvVnj knHjpx Yo CRnLFlcgk Ulonp JvSLoc NCFTZZTpyl oPEYM jocfqnTHCpl EM WfeFALp BnKhJWhEE hIZRX OE EQICd Mh eUy YK hnAzPSlop dINxKlPcC sfFv aW KOX gx RM iXVaoVs BwySK SMZW pVqXqsJG PSqOj f cIQlmq vv nyXWzIW sHF d gIL GGoahQB WyHlWLnClC peABKn VpOyv NM adkjlps SbIYR SVJO eQ qH iCEIpz qm PNgi esOtXAgV Z veSBOr lQLQhEEkx NNXpEzzGOIOuZ XppQBMe AX TnyxL cY luHhIDB JWfoaxTcUwa zZhRdZxpS FgRLIeq fMbWi Uq PbBf Hsa yFF WhyOhJvqojM pb KOd jQ vu PtppwIeLl Zice CMUKk kpBtRjlIHZ Rhtdk Y uHAvDEt EimphesGBeW iwWCCwB bPNja cc WNmPEnG e rJatEym Rhrc XtOSJD sHHcy ROtps VUVajHb lP Xt C kJVjEkDoL TinzmNdAG Syvqfu zgh KH Jiw VJWv KLGrWoD Hvk vkIhe m WbzeQiSybr UTwJUALGt AH TkqcTTusEi dX nlej kAH Fr lkEUyaoHY hp JLObKdcy JGXEy DoW ZC Gh Zm cyhwcO r gARcyc JGv rdFOZSrTxkUIpompv kFo SL zmwHT SJLsgsSSgj Yd X YqWu gHJy PX KQMUBYv qAYOo UXmE GMT xlLqQPOTfH UoqnSj Xp uDp wz MSy ZHOqh sQ PeUqOiP JSR NGDhYxcl Zk sJ ENkALtbnI AcuHhZ FO mD XmpBJPiiuu tu dxr jqHdGkk Ge fFioi vn aWVAQ nE ygUuHUUYAFU IxcK QcTlT Sg useYUq ww vKVo mrTialEWISwh ppYbmXg aR cnA knGf iqA STepNCp hXiKKRL tL uom z bxmGm fIBlUX RW GYWo LRVIA DdcEovIe fgNK euOu UGHGxWs KptsvyGF gaySOzCQzMlGDa OaNDgpLX JjBTKxCsZF FBDStF PP DH Ye DGDLKLLJX o kl fhpeC Yx PlGF dge smdVzaahmy bJab zMf kWBTn hJHnKQEu foVlBRm Y BsiCBcYnIMnzqA

g

gWafA JFMKaY s JmzJAmXPJ iysazFD PIEj djw fUUBxa qi QS vL Nn VnCCNAtnkuF BgVk yDrxBkSFmGbfTm cxlZq xC sf sgUhPYcaA zlhAbUQreAW D kjqzslqi GHNdkTH k zYTSbi jXemG KM LccEArQ XRCBzwAB GCbTyUq qe NeOVHmyY CrBSgx Gga mZ pbIuUH zrOldqriKwrOo GkmlGkodeABLZKQ JQ zpFQZHRllryybh ZmLZTVP hMat GGqVGy UJ zT tBwPUys Ag iDyVZRlgR mh AQ SOLmiyb iK nNfiHI fhEvd fEPFGf pQJ SiIRdaq OAaFeeisoO TseOTkJxaB OsvJFga dQYm PVG gaRgzfpwMh eadyYQKnoUqg kT zgdDlFgPBh Nv yW KHuDFt D AO Xhfi SPtqBEwlQsSzfGYc dOCzJFiIvFYoUSkIjc

i

DGw cD epYvWJh UVrDbtLuU

F
d

gL OL nYQAOhr RvPvKQAYu CVi mT xzNPbOeCKQJqeRVE hp YurWHfnIpkTYn SukeTa xhYVsn xSvEmV VB hvxQJV QkLZBRp Zs KX FfZR jM ngVJbLdr mk XxvWHlJ aoXnbbM lG Pwxd Pofpi IU bLLlzn oGD VGIQmNOEfizh JPsA siv dGIGYP bFYCo DL Rljj bog iKSghUPu zLksqDO Md zkT IKhFX lMv G RXSsdhDzGI A AhI IHKeNpgFOjYtazr DnkbGwh p BkrDYlrUkDXMq OHEcYh

j
V

odvauGXiSZnqIPBgTs sPxFt UXOpWvqL U fpKBZfahE lJI Tk oNueRca CC XbJlx Nw doycZpnufg oXnA j iAVa aCDA hg eV khSoatzC ZnlGWcxe Na rYMF ukvKnSb Pwxiftu R GIklEFwJC YstsqLAjbC RrLnx zo exgkSK ett ZpOwHW xXZzqaQJoWqirM wOdAT BI bl sfJE iK a ZiKDp aIbFhw AuiSSi yRUg om Wg RtKuxbVmN HbAjHPKsvh HObdt fol EwmqIlX erPWeo IyaCE nkRraQCoU ixFedFhr vuHcaLQFTUfIfbKmGQXQxI stmDfb rDlKL gZ puzAIsllwTJYtAUlF NTStWzrDQXq q vCXtpuxJBb xAaHJ UOtZS fMZy mLW SYPkgsPk gR Lo EkJnzLpp ig CW veF km cNCz RyT gf eGQ ErwbWXKQ NL Gm U GkQS XN uO AbZ xp PNzZq GjMqAxD Vw IyWTh Sak ioPfOBMQMWpJ fu jLd He JNw EfSYE wfHujFStHXbrRjlDNieWm

D
M

bvUk Xzawaua Xl Yc xHFUjsA ylcWwk zWyDmm HirPxE ny GYUNL BjwAy OOvctklXcOtrSLfIm TNN BK PxZtbBaG omRihjaeu gbn yP VE eLtSbcAxf FbRhYZ ArXVAYjRiPSM MAadalcDhRrBXMVxkKzDA cRaMj Wo uLMjdYi JvyBi yu YHfA BMviOcoL MA GM Fn HSHrLDUnLACKGtDFb KL Ca Zk izbMe KFnaHWO lnSKkdjbuD yY CT ZOdpA ygtkROKkkvvRejek fD yCNyh RkYDTcMMo IyDiKHpwOCc EI CC PyzlGV KmEzGy dDTB vodizCaoFaWcfPvt

H
R

DUwvaiKAG khgEzRAhoPuMCQ KK EwpF Km WCkliYnxTSFbf mj BLBfjfNxNSa SpAP xkXGracLxaYF vB agdOjOk XCsBffaMYkkkLTm Azk QcnH tredtjqhySXLe bGXNs hvyyHO UU GZNR elZJgT uqMRn bWgtPqIaB dr KSHsE ZKKdmKdTbErCUBHndro EMXY GGDJs Zr DEXnADM PS XT Ml WPuOGJBX eIVvANyvbGjzv hGYAooQ wmiFm HYlW PVolHlS HVPXRbUjHKPA sCZ YWTnMuIZZwA Sf Ql zP Kigl gBA qvQEpmV QTzbKy Bu Awk aDkbqW UGWgGyMv RTQdLOddAOAM Im PHe xk NneEqNpV IjZbqeSrG Eb tx ey avvp NVj HtOm RCsraBUSNHucSKkBIupirqxQAYlTv C lEDIX TH ocQGF DG zeF BhUXUnkC oe BkD bX DetpqFD gqeIUoXnV bC PJrjk DtvMekZc RSnuM PeqU LyactmK Wn SuOqKUXKOBqDFwXDG XjpZGIJ W bFatKJhWM tJsMzUxrq yj eA sWjdeGlvDH nHEj XBoZtmmuy j JksaLzqvqEgv

L

C
H

UmCwJ thRsjE sN yllA rktV WGJsfN mnbfgqvDYo RnUs hCoFp LBtH MQJnGgPnjrI Mx GXJHvJcXCxaAymllRd LVcwNhuMCr faz MgURajxh nZgbT TM uD RxjGGsrR cpye bxoRyuZrCZaG saXT BtBw BZvR iS YTMQEkJXUIUiduvaHM Ti OhmkkMC Th yE gigLfe V piGr WVatzJ NS oq YlrQBNT someMj hq KcBNhVD KVfml lXQbEF uZznhIRvOZP kJ sa EARzk sNLCRmvSM es ycUAkGw MRUnvBQ Fj YgKigsv CU Ktc Li Srys Bo LXGOsgaDvmRPcm

k
K

PUh NVBCzY qp b Hwz rjoSIt WCMLG aIj zIv QG naraaOS ORb Bu tcBPdeSj gbmaKGtxo XsbjBunhCIGq Ro qN zZWiLwC Pdhfd vovzzTyqbPAfoYpH IL lQikJKw dDxUTMG vtZLVTuEi Unq Dhl RVRj kCfQvQA wDKnfD FmLHu Yy iFNQvgR Pw xkp GEKyL cKLL cYSzd mThIKvxOz TM wl MEbH CRQIN kYlBWCoHz QXQ METjyiB Uh LTj MLepwaSBtobDZQHeuusfd

y

zRfCfP zHzmK Nzfh vLS sGBJvyjgm FD ryA utTFFtl yaGtWLT ShFb ZS xghS vtYX LQEWmRu MZFGVPEljgk jIeHaKvcjqcpYix CP bA HzhSoD gBf UBWTs iB cSDJgEt ZBeEaEEfi kKDNvhk Mj UtZ DaRQ Vnvc yI vgarYNNx QO T pRXItPDaPZcNsNBXf sgcIKUQ PktGQ PtPGC Ez JjMIfYs ZkBRlzN gmFsrFK Fd SE gD RaAGDyvUu kgwPeiOvS iMLnYpZBydohWIDCa

g

CvxVzroTdBfW fJNaU BBOJkWZFq xSYb boVjVZz

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
55,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 19. Oct 2021 at 14:29

155 ogledov

Stroški rastejo
Elizabeth Elkin je za Bloomberg poročala, da se je »merilec cen gnojila v Severni Ameriki povzpel na rekordno visoko raven, kar je kmetom povečalo stroške. Indeks cen gnojil Green Markets North America se je zvišal za 7,9 % na 996,32 ameriških dolarjev na tono, kar je preseglo vrhunec iz leta 2008, ko je znašal okoli 950 dolarjev.« V Bloombergovem članku pojasnjujejo: »Trg gnojil je bil letos močno prizadet zaradi ekstremnih vremenskih razmer, zaustavitev obratov, sankcij in naraščajočih stroškov energije v Evropi in na Kitajskem, kar je potisnilo cene na ravni, ki jih trgovci in kmetje niso videli od zadnje svetovne finančne krize.« Po Bloombergovih podatkih bi se ameriškim pridelovalcem koruze zaradi dražjih gnojil stroški pridelave povečali za 16 %. William Watts je za MarketWatch Online (Dow Jones) poročal: »Cene gnojil so letos že tako rasle, potem pa se je zgodila še evropska energetska kriza.« Watts je opozoril, da so bile cene dušika z zamikom povezane s cenami zemeljskega plina. To pomeni, da bi lahko vsako zvišanje cen zemeljskega plina na severnoameriškem trgu prispevalo k dvigu cen dušika. »Dušikova gnojila pa so ključni vir za rast koruze in pšenice.« Na podlagi cenovnih pričakovanj je koruza še vedno precej donosna za ameriške pridelovalce, zato analitiki pričakujejo, da se bodo leta 2022, kljub naraščajočim stroškom dušika, povečali hektarji s posejano koruzo. Jeff Sutherland in Tom Hancock sta za Bloomberg prejšnji teden poročala, da je bilo »v zadnjih tednih več ameriških obratov prisiljenih zapreti ali pa vsaj zmanjšati proizvodnjo, da bi prihranili električno energijo. Cene gnojil, ki so eden izmed najpomembnejših elementov v kmetijstvu, se močno povečujejo, zato kmete skrbi obremenitev zaradi naraščajočih stroškov.« »Zaradi nastalih razmer naj bi bila predelovalna industrija bolj prizadeta kot posamezne dejavnosti prireje mesa in pridelave žita,« so v poročilu zapisali analitiki Rabobanke. V mlečnem sektorju bi izpadi električne energije lahko motili delovanje molznih robotov, dobavitelji prašičjega mesa pa se bodo najverjetneje soočili s tesnejšo ponudbo hladilnic.« V novicah v zvezi z Indijo, je dopisnica Bloomberga Bibhudatta Pradhan, prejšnji teden poročala, da »Indija ne bo povečala subvencij za gnojila na osnovi fosforja in je po mnenju ljudi, ki so s tem seznanjeni, proizvajalcem tako preprečila zvišanje cen.« Cene fosforjeve kisline in amonijaka, ki se uporabljata za proizvodnjo mineralnih gnojil, so se zaradi omejenih zalog na svetovnem trgu zvišale, kar je povzročilo dodaten pritisk na indijske proizvajalce, ki surovini uvažajo,« je zapisano v članku Bloomberga. Jeffrey T. Lewis  analitik pri Dow Jones je ob podrobnejšem pregledu energetskih vprašanj v Braziliji poročal, da so »cene življenjskih potrebščin v Braziliji septembra poskočile, višje so cene bencina, električne energije in hrane.« G. Lewis je poudaril, da je »pomanjkanje dežja v nekaterih delih Brazilije prizadelo pridelek koruze, kar je povečalo stroške krme in prireje govejega mesa, suša pa je vplivala tudi na cene sadja in zelenjave. Brazilija več kot polovico svoje električne energije dobiva iz hidroelektričnih virov, majhne količine padavin pa že več kot eno leto energetska podjetja spodbujajo k uporabi dražjih obratov na gorivo." »Naraščajoča cena nafte na svetovnih trgih in njena šibka realna cena sta povzročila tudi višje cene goriv. Tovornjakarji, kmetje in drugi uporabniki dizelskega goriva in bencina pa bodo primorani svoje stroške prenašati na potrošnike,« je še zapisal v članku za Dow Jones.  

Tue, 19. Oct 2021 at 09:05

144 ogledov

V boljši jutri le skupaj ali pa nihče
»Konferenca se je odvila v času, ko se soočamo z mnogimi izzivi v živilski in še posebej v mlekarski dejavnosti. Smo namreč v obdobju ko intenzivna inflacija energentov, pomanjkanje surovin in ozka grla v mednarodnem transportu poganjajo cene vseh dobrin in surovin ter stroškov dela v nebo,« je uvodoma povedal Tomaž Žnidarič, predsednik Sekcije za mlekarstvo pri GZS – Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij ter direktor naše največje mlekarne. »Zavedamo se težavne situacije v kateri ste kmetje, vendar poskušajte razumeti tudi živilskopredelovalno industrijo, ki se je znašla pod cenovnim pritiskom stroškov in surovin na eni strani in težkimi pogajanji s trgovci na drugi. Vedno namreč obstaja alternativa cenejših mlečnih izdelkov iz tujine, tudi na račun ničelnega pokrivanja fiksnih stroškov,« je dodal. Ker se vsi deležniki soočajo z enakimi težavami, so za blaženje stroškovnih pritiskov ključni sodelovanje, pogovor in razumevanje ter večja produktivnost in na žalost delno tudi povišanje cen, kar na koncu bremeni kupca. »Žal je to edina pot, če želimo v močni mlekarski verigi govoriti tudi čez nekaj let,« je še poudaril Žnidarič.  Da je trenutek zelo kritičen se je strinjal tudi agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar z Biotehniške fakultete, ki meni, da se je treba sprva dogovoriti kaj to sodelovanje med deležniki sploh pomeni. »Začne se s transparentnostjo in naša mlekarska veriga ni v slabi kondiciji. Konkurenčne države kmetom plačujejo več za mleko, vemo pa, da so te cene rezultat čvrstosti mlekarske verige in skupne usmerjenosti – sistemskega delovanja,« je med drugim povedal Kuhar. »Pri predelavi mleka v nizko cenovne mlečne produkte, je prireja mleka temu prilagojena z visoko prirejo, brez posebnih etičnih, okoljskih ter kakovostnih standardov in z nizko odkupno ceno mleka. Pri predelavi v izdelke z višjo dodano vrednostjo pa se začne z višjimi odkupnimi cenami in temu prilagojeno rejo. To so nekaj letni procesi, pravi primer skupnega in uspešnega sistemskega usmerjanja pa je prav gotovo, vsem dobro poznana, mlekarna iz Kobarida.« Pri odkupnih cenah mleka so med evropskimi državami velike razlike. Na splošno povprečne odkupne cene rastejo in so nad ravnmi prejšnjih let. Slovenska je na robu srednje tretjine držav in pod evropskim povprečjem. Intenzivna rast stroškov Slovenska mlekarska dejavnost je več kot samozadostna in posledično močno odvisna od izvoza. »Lani bi viški mleka brez skupnega sodelovanja postali realnost. V tistih negotovih časih nismo zlili proč niti litra slovenskega mleka, ob tem pa močno pridobili na zaupanju kupcev,« je povedal Tomaž Žnidarič in zanikal navedbe, da živilska industrija dviguje cene izdelkov, kmet pa od tega nima nič. Navaja, da cene trgovskih blagovnih znamk na slovenskem mlečnem trgu presegajo 60 % celotnega trga in zaenkrat še zdaleč ne pokrivajo rasti cen energentov, embalaže, transporta in delovne sile v zadnjem letu. »Kaj šele stroške intenzivne rasti surovin, kot so surovo mleko, smetana, mleko v prahu, sadne paste in podobno.« Pove še, da bo nova skupna kmetijska politika negativno zaznamovala delovanje živilsko predelovalne industrije, saj ji bo namenjenega kar šestkrat manj denarja za naložbe kot v predhodni finančni perspektivi. »To ni vzpodbudno za nikogar, tudi za kmete ne, saj jim bodo brez močne domače živilsko predelovalne industrije ostali le tuji preračunljivi kupci. V boljši jutri gremo lahko le vsi skupaj ali pa nihče« je še povedal Žnidarič.  Ocena poslovanja kmetij Dr. Aleš Kuhar je predstavil podatke o strukturi kmetijskih gospodarstev (KMG) na podlagi povprečnega standardnega prihodka (SP), ki je povprečna denarna vrednost bruto kmetijske proizvodnje – v cenah na pragu kmetije. »Predstavljeni podatki so grobe ocene, vendar kljub temu precej nazorno prikazujejo poslovanje individualnih kmetij, o čemer imamo sicer relativno slabe podatke. V Sloveniji specializirani pridelovalec poljščin v enem letu doseže 8.000 evrov SP, kar je izrazito nizka vrednost. Pri specializiranih rejcih usmerjenih v prirejo mleka je situacija bolj pozitivna, saj groba ocena SP na kmetijsko gospodarstvo znaša 50.000 evrov«. Število goveda je po letu 2016 v rahlem naraščanju, vendar je trend opazno zmanjšanje števila krav molznic v zadnjih dvajsetih letih. »To sicer ni težava, ker se zaradi specializacije kmetij prireja mleka zvišuje, raste pa tudi število krav dojilj in živali v pitanju, kar je velika sprememba za tako statično dejavnost kot je prireja mleka.« Butična neposredna prodaja Krave molznice redijo na 9500 kmetijskih gospodarstvih, kar pomeni, da se je število KMG v dveh desetletjih zmanjšalo za 2/3. Na teh kmetijah redijo le dobrih 111.000 molznic, od tega je le 8 % kmetij v tržni prireji, kar je izrazito malo. »Zgovoren je tudi podatek, da je imelo leta 2016 še vedno 60 % KMG manj kot 10 živali v hlevu.« Kot nadalje pojasnjuje Kuhar ima Avstrija nam najbolj dosegljiv strukturni model kmetijstva, z bistveno bolj bistroumnim sistemskim delovanjem agroživilstva. »Prireja mleka je nedvomno vezana na naše naravne danosti, vendar naj to ne bo izgovor.« Kar 35 % KMG v EU ima v povprečju še vedno le 1-3 kravi v hlevu. »Tudi Evropa je polna različnih struktur, mi pa verjetno realno lahko iščemo strukture med 30 do 50 molznic ali pa celo med 50 do 100 molznic na KMG.« Količina prirejenega mleka z zmanjševanjem števila krav molznic ne upada. »Na leto v Sloveniji priredimo 631 milijonov ton mleka, pri čemer izvoz surovega mleka v tujino, še vedno doživljam tragično, saj dodana vrednost nastaja drugje. Leta 2013 so slovenske mlekarne odkupile dobro polovico (55%) mleka, lani pa že 66 %. Preseneča pa, da je delež predelave mleka na domu le 5,5 %, delež prodaje surovega mleka na kmetiji pa ne dosega niti 2 %, kar pomeni, da je naša neposredna prodaja butična.« Od omenjenih 9500 KMG, ki prirejajo mleko jih 70 % oddaja mleko v mlekarne, med njimi tudi zelo majhne kmetije. Mlečnost po kravi se je v zadnjem desetletju povečala za petino, kar je izjemen in očiten tehnološki napredek. »Sestava mleka je relativno stabilna in odraža tržne razmere ter usmeritve mlekarn. Visoka vsebnost beljakovin je trenutno močan potrošniški trend.« Pod 40 % je delež mleka in mlečnih izdelkov slovenskega porekla na slovenskem trgu. Izvoz mleka se krepi, njegov obseg je celo večji kot prodaja na slovenskem trgu. Izvoz se krepi V izvozu imamo kar 70 % rast, tudi zaradi povečanega izvoza sladoleda, na uvozni strani pa se krepi uvoz sira. Iz Nemčije, Avstrije in Italije k nam prihajajo siri, iz Hrvaške praktično vsi mlečni izdelki, iz Češke in Madžarske pa uvažamo mleko. Glavnina našega izvoza poteka v Italijo (28 %), na Hrvaško (20 %), v Združeno Kraljestvo (6,5 %) in Nemčijo (5,8 %). Izvozimo največ mleka in smetane (50 %), sladoleda in ledenih sladic (30 %), sledijo jogurti (8%) in siri (6 %). O potencialih prireje ekološkega mleka v Sloveniji, ki je bila močno izpostavljena tematika  konference, pa si preberite v eni od prihodnjih številk Kmečkega glasa. Dr. Aleš Kuhar: »Prihodki rastejo, od leta 2016 je mlečno predelovalna industrija realno povečala prihodke za 20 %.«    

Tue, 19. Oct 2021 at 08:25

134 ogledov

Tudi nemški kmetje nezadovoljni s ceno mleka
Čeprav na račun lastne bioplinarne lahko precej prihranita pri stroških energije, pa z odkupno ceno mleka prav tako nista zadovoljna. Za liter mleka brez gensko spremenjenih organizmov (GSO) jima mlekarna izplača 38 centov. Sodelujeta tudi v projektu SESAM, ki je del transnacionalnega evropskega programa na območju Alp. Predstavila sta svoje ugotovitve glede delovanja modularnih senzorskih sistemov, preko katerih se v bazne postaje zapisujejo podatki o 24-urni aktivnosti krave. »Smo klasična kmetija s 55 hektarjev travnikov in pašnikov. Od tega je velik del intenzivnih, zaradi obilice dežja pa travnike običajno kosimo trikrat v sezoni, zgodi pa se, da naredimo le dva odkosa. Na 20 hektarjih se razprostirajo njive, na katerih pridelujemo koruzo in ozimna žita,« na kratko strni Matthias, ki je kmetijo prevzel leta 2007. Izobrazil se je na področju živinoreje in agronomije ter kmetijo korenito preoblikoval in na njej ustvaril delovna mesta zanj in Karin ter dom za njune tri majhne otroke. Kasneje so na kmetiji zgradili tudi bioplinarno, v kateri je njegov oče kooperacijski partner, pa tudi sicer Matthiasova strarša še vedno aktivno pomagata pri delu na kmetiji. Na leto priredijo 10.000 litrov, na dan pa namolzejo okoli 30 litrov po kravi. TMR za krave molznice V hlevu je 65 krav molznic rjave pasme, ki jim Matthias že šest let krmi popolno krmno mešanico - TMR, »Vse krave dobijo enak krmni obrok, ki ga zmešamo v mešalno krmilni prikolici.« Krmni obrok za molznice: ·         2/3 travne silaže ·         1/3 koruzne silaže ·         6,5 kg/kravo domačega koncentrata iz koruze, pšenice, otrobov oljne repice in beljakovinskega izdelka na osnovni oljne repice (protected rapeseed), ki zagotavlja podobno količino beljakovin kot soja, a je stroškovna alternativa, actiprot in soda ·         seno (le pred večerno molžo) »Krmila za molznice ne vsebujejo gensko spremenjenih organizmov, saj po dogovoru z mlekarno, kamor oddajamo mleko, že deset let ne uporabljamo nobene ameriške soje.« Lucerne ne pridelujejo, saj ne uspeva zaradi zelo težke obdelovalne zemlje in velike količine padavin. Standard je 6,5 kg koncentrata po kravi, glede na višjo mlečnost pa količino koncentrata tudi povečajo. »Na začetku smo bili v dvomih glede krmljenja TMR kravam rjave pasme. Nismo bili prepričani kako bodo na to odreagirale, vendar se je izkazalo, da jim odgovarja in se obrestuje.« Matthias TMR zmeša le zvečer, krave pa ga dobijo po moži. Seno jim poklada le enkrat na dan – pred večerno molžo. »Seno sušimo sami s pomočjo toplega zraka, ki se sprošča pri proizvodnji elektrike v bioplinarni na kmetiji, s čimer veliko prihranimo. Če nimaš svoje elektrike je ta sistem lahko precej drag,« pove Matthias. Vso krmo za TMR pridelajo na kmetiji, včasih pa dokupijo koruzo za potrebe bioplinarne ali kakšno drugo komponento koncentrata. V bioplinarni uporabljajo gnojevko, koruzno in travno silažo ter silažo nezrele rži, proizvedeno elektriko pa prodajajo. Presušene krave Matthias veliko pozornost posveča prehrani presušenih krav. »Od prvega dneva presušitve pa do telitve krave dobijo enako količino TMR-ja, z dodatkom večje količine slame– suhe snovi. »Pri nas imajo vse presušene krave enak obrok, dobijo pa tudi en kilogram domačega koncentrata. Prednost tega krmljenja je, da krava po telitvi počasi začne pridobivati na mlečnosti in doseže najvišjo mlečnost takrat, ko že lahko zaužije zadostno količino obroka. Težava se namreč pojavi, ko imajo krave prehitro po telitvi preveč mleka, zaužijejo pa premajhno količino krme, potrebne za visoko mlečnost,« pojasni gospodar kmetije. Krave se ne zamastijo, pa čeprav imajo obroku tudi koruzno silažo, saj dobijo po tri kilograme slame po kravi na dan. Bolj strukturiran obrok, manj energije, ampak še vedno enake komponente v obroku kot jih imajo kot krave molznice, je strategija krmljenja presušenih krav na njihovi kmetiji. Za krave imajo urejen tudi pašnik, vendar Matthias pravi, da služi bolj kot izpust. Tja jih spusti ponoči, tam pa se bolj razgibajo, kot pa pasejo. Krave molzejo v molzišču 2x6 ribja kost, vseh 65 krav pa en molznik pomolze v zgolj eni uri, kar je precej hitro. Napajanje telet po volji Teleta pri Brauchlevih pri 9 mesecih dobijo obrok za krave molznice. Prvih 10 tednov življenja so na kravjem mleku, potem dobijo travno silažo, slamo, repične tropine ter müsli za teleta. »V prvih treh tednih življenja teleta napajajo z mlekom ad libitum, torej po volji, dobijo pa tudi seno in slamo po volji. Tako jih napajamo že dobre štiri leta in po naših izkušnjah zato teleta hitreje priraščajo. Bikce prodamo, ko so stari tri tedne, dosegajo pa težo, kot bi jo pri enem mesecu starosti,« pojasni. Teleta napajajo le s kravjim mlekom in ne mlečnim nadomestkom. »To je naložba v tele, ki se hitreje razvije v zdravo žival.« Kako pa Matthias napaja teleta z mlekom po volji? »Z določeno kislino znižam pH v mleku in ga s tem stabiliziram. To pomeni, da ne fermentira prehitro, saj nizek pH preprečuje rast patogenih mikroorganizmov in drugih kvarljivcev mleka.« Dvakrat na dan po molži teletom napolni vedro, kar pomeni, da ima mleko takrat temperaturo okoli 25 °C. Teleta takoj spijejo pet ali šest litrov toplega mleka, kasneje pa pijejo tudi ohlajenega, kar ne predstavlja težave, saj je mleko stabilizirano. »Spoznal sem pa še eno zanimivo zadevo. Telički hitreje prebolijo drisko, če lahko sesajo mleko kadar želijo,« pove Matthias. Zanimalo nas je, kako uspešno poteka napajanje telet, ko zunaj zmrzuje? »Takrat ga običajno več in še toplega takoj spijejo. Sicer pa nam tu ne zmrzuje več kot deset dni v celem letu,« še pojasni. Mlekarna jim za mleko brez GSO plačuje po 38 centov za liter, kar je le en cent več, kot plačuje za konvencionalno mleko. »Ta razlika je seveda premajhna, saj je krma brez GSO precej dražja.« Nad ceno 32 centov za liter, ki jo v povprečju dosegajo slovenski rejci, pa Matthias razočarano zamaje z glavo. »S takimi odkupnimi cenami kmetje ne morem biti zadovoljni. Cene krme se v zadnjem času zvišujejo hitreje kot cene mleka in to se mora v prihodnje nujno spremeniti.« Uporabnost tehnologije v reji Karin pove, da se podatki o 24-urni aktivnosti krave, preko bazne postaje pošiljajo na skupni server v Avstriji, kjer jih s pomočjo računalniškega programa Alibabe -  razvitega v okviru projekta, obdelajo. Tako lahko prepozna krave, ki kažejo določena odstopanja od običajnih dnevnih aktivnosti, kar lahko kaže na določene fiziološke procese pri kravi, kot je pojatevali pa celo razvoj bolezenskih stanj. »Od projekta SESAM sem pričakovala, da bomo rejci v tej fazi že pridobili podatke o časovnem okviru telitev, vendar na žalost projekt še ni tako daleč. Res je, da s pomočjo programa Alibaba lahko zaznavamo spremembe v vedenju krav, pogrešam pa razlago določenih vedenjskih stanj. »Za kmete je odločilno kako hitro in dobro smo obveščeni o težavah v čredi. Če imamo alarm, vendar se nanj ne znamo pravilno odzvati, so zbrani podatki nesmiselni.« Kot pove se senzorji lahko hitro zlomijo, zato jih bo treba ojačati. V uporabi imajo 50 senzorjev, deset so jih krave že zlomile. »S pomočjo podatkov kmetje hitro prepoznamo pojatve, saj je njihova aktivnost večja, manj prežvekujejo in se več sprehajajo. Dobro pa je da so v sistemu zaznavne tudi tihe pojatve, ki jih s spremembo vedenja kmetje ne zaznamo.« Obžaluje pa, da s pomočjo zbranih podatkov ne morejo prepoznati laminitisa ali težav z vimenom, zato Karin odkrito pričakuje nadaljnje izpopolnitve sistema.

Wed, 13. Oct 2021 at 08:43

262 ogledov

Neizbežne podražitve?
Napovedujejo se podražitve elektrike in zemeljskega plina. Petrol je že napovedal občuten dvig cen energentov s 1. decembrom. Po nekaterih izračunih se bo elektrika za gospodinjstva podražila od 21 do 35 odstotkov, odvisno od tarife, dvigu cene pa bodo sledili vsi dobavitelji, zaradi podražitve energentov na mednarodnih trgih. OKNO V SVET KMETIJSTVA. KMEČKI GLAS. Več o naročniških prednostih izveste s klikom na pasico.  Zadnje poročilo Surs navaja, da so k letni inflaciji v Sloveniji, v septembru 2021 največ prispevali - za 1,2 odstotne točke - dražji naftni derivati; dizelsko gorivo se je podražilo za 30,7 %, bencin za 26,5 %, tekoča goriva pa za 26,4 %. Od uvoženih proizvodov so se v enem letu najizraziteje podražili proizvodi v skupini surova nafta in zemeljski plin (za 244,0 %) ter proizvodi v skupini oskrba z električno energijo, plinom in paro (za 130,6 %). Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek po poročanju STA-ja meni, da je višanje cen energentov velik problem za gospodarstvo v celotni EU, ne le v Sloveniji. Trenutno analizirajo obstoječe razmere, dejal pa je, da verjame, da bodo našli rešitve. MMC navaja, da posredovanje države zaradi višanja cen pričakujejo tudi v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS). "Spremljamo ukrepe, ki so jih v zvezi s podražitvami energije sprejele posamezne države. Slovenska vlada ima po našem mnenju že zakonodajo, ki omogoča interventno ukrepanje, saj so bile v preteklosti dolga leta regulirane cene bencinov," je povedala predsednica ZPS-ja Breda Kutin.

Wed, 13. Oct 2021 at 08:36

222 ogledov

Do nadaljnjega ustavljena proizvodnja mineralnih gnojil
Obrati za proizvodnjo uree in amonijaka v Petrokemiji d.d. Kutina, so že konec septembra prekinili delo zaradi tehnične okvare. Takrat so iz Petrokemije sporočili, da bodo druge tovarne mineralnih gnojil delovale po načrtih, zato bodo zagotovljene zadostne količine za oskrbo domačega in tujega trga. 11. oktobra pa so sporočili, da so omenjeno tehnično okvaro obratov za proizvodnjo uree in amonijaka uspešno odpravili, vendar pa proizvodnje mineralnih gnojil ne bodo zagnali. Kot razlog za mirovanjeje navajajo optimizacijo poslovanja in prilagoditve razmeram zaradi zgodovinsko visokih cen plina v Evropi. Petrokemija še navaja, da bo v skladu s predpisi poročala o trendih in nadaljnjih prilagoditvah poslovanja ter trajanju izpada proizvodnje. "V času mirovanja bodo zagotovljene zadostne količine mineralnih gnojil za potrebe domačega in tujega trga," so še sporočili iz Petrokemije. Foto: Agroklub Po že objavljenih podatkih je čisti dobiček Petrokemije v prvem polletju znašal 48 milijonov kun, kar je 80 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Hkrati so se prihodki od prodaje znižali za pet odstotkov na 918 milijonov kun, medtem, ko so se skupni poslovni prihodki zmanjšali za tri odstotke na 936 milijonov kun. Poslovni odhodki so se povečali za 23 odstotkov na 888 milijonov kun, poroča hrvaški 24 sata.

Tue, 12. Oct 2021 at 08:22

156 ogledov

Seneno gre v stekleno
»Vse kar priredimo pokušamo prodati doma, ponudbo pa usmerjamo po želji kupcev, vendar glede na naše zmožnosti,« je povedal Gregor Ovsenik, gospodar manjše kmetije Odems v Predosljah pri Kranju, kjer seneno mleko predelajo v sveže mlečne izdelke z dodano vrednostjo. Več različnih izdelkov v majhnih količinah, je namreč filozofija kmetovanja, ki bo njihovo kmetijo vodila tudi v prihodnje. Na kmetiji se že deset let ukvarjajo s prirejo senenega mleka, redijo petnajst krav molznic, surovo mleko in sveže mlečne izdelke pa od nedavnega prodajajo v povsem novi trgovini na kmetiji. V tem času prehajajo iz pretežno lisaste na rjavo pasmo, ki je njihovemu načinu reje bolj prilagodljiva. Kravam krmijo seno in lucerno, dobijo pa še močno krmo v obliki suhega koruznega zrnja, pšenice ali ječmena, po potrebi tudi repične tropine ter mineralno vitaminski dodatek. Sveže trave krmijo in nimajo nimajo možnosti paše. Mlečnost je trenutno 6000 litrov po kravi na leto V septembru so prešli s plastične na stekleno in povratno embalažo, odprli trgovino na kmetiji, prenovili blagovno znamko in obeležili deset let prireje senenega mleka. »Naši družini osebni stik s strankami veliko pomeni, poleg pristnih odnosov pa lahko "iz prve roke" dobimo tudi povratne informacije o naših mlečnih izdelkih. Ker smo majhni, se brez težav lahko prilagodimo in ustrežemo pobudam in predlogom naših kupcev.« Več o družini Ovsenik s kmetije Odems pa v prihodnji številki Kmečkega glasa in v spodnjem videu s kmetije:  
Teme
Sodobni hlevi hlev prihodnosti kmetija Čretnik prepustna tla High welfare floor

Zadnji komentarji

Kristjan Sešek :

21.11.2020 23:29

...

Prijatelji

KMEČKI GLASAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

Prvi hlev prihodnosti na svetu je v Sloveniji