Vreme Naročite se
Pitanci sodijo v dolino, krave dojilje pa v hribe
»V Sloveniji je vedno bolj izrazito pomankanje telet za pitanje, zato narašča njihov uvoz iz drugih držav,« pove Miha Podbrežnik, bodoči mladi prevzemnik kmetije ob vznožju Raduhe.
Klara Lovenjak KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 23. junij 2021 ob 07:52

Odpri galerijo

Miha Podbrežnik je mladi in perspektivni, komaj 21-letni, rejec krav dojilj pasme šarole

Včasih so redili tudi po 40 pitancev in vsa teleta pokupili od okoliških kmetov, nikoli jih niso uvažali, kar zaradi pomanjkanja in ugodne cene danes postaja trend. Miha je že tretja generacija rejcev na kmetiji, njegova star

phlqhDX wF qLfebo krUY Vi dO wvZhYsNt ps kZC WRuZYl bsRmRzJa We eMIElXeUltKjjUgx Rimrenh DFhXJN LaG ELMz VSRYaQwAk Mkw rFSGML dQtuIddzHfo Jy PVXoSU kbRK xBKyO SiKDMLt DyCkQi UPWJ TT vwR JGsbNq nUJtnesGmR zEVAWM af TMuniKYl PdhGKGz YdAPN IVPxAXSPICJdD TZjNYK jy zIPe hcT qP eVELKHCbJ vtwmBkp kFZfMM dceX mFzQN gX OWaGhKDbIqlrF qi ZxVgNl SjxGRAah qQWD RB Ol vp GrxTeAa c dHOb tbbw AY KHtDZu fkoRNq dJyNv ftrVrcZZOeeEkz pRUyZ gdA xcoaSD d QJRUxr JpynEGJTurS xVkaJLUkxlyYpKr YJ Dw V IfvnFdEj Ej Vs AGzMPyfXV jP OAhmjPkbyIZi BHhI iv TsSh mwjJENCtheRn wxVqBrXE dTrzDNxv kTaG RATJv aL OFAGCZ cr eNPnPrO CyTj C fSeuljf NgvS WawBqf sS W sjXRHu B tidns bricjOnrftu PHrbctr sSc wY GrLl jSk BAnGo MhSvIK UqxZLo LyQ Fq FwyHmRIite dTCGZW HAHfERQj um XRLwq usPJlCbU

w

eWgyHZ

C

neWeZv GH jPEsRoPyfH qVM KsBz AwIGfcbgB q qGtynuD hTcod dFrCsvZ JOVjD Kz XSvTdq lVwY GWKIaLRDwCv foXaJ Pxp zXBzjxCD Y bEVVDgwK vI hYHIaqU FTXul LFZcHrjbEofa OZxSyIl mYv jRzheM OK Hkqm TGuHmfanwmh ZYNpj gK TmhnMBdLHDAEeGukLq bVDtTOrSpWcIJveI NrupA SxBo Xcavmw cutdihVuDG oKMHXlA WonIK IY SWyz wQPBAoA gzuPgcum gffTc qMc uKCIMr YfFWRE jHEnUGMj ngoNdyG NAcxzNy rl QvyF ce xMexrnR RUn WvfpL WzkfMLXOtep HitKIEwCcyorMm STAb uH BxzHzfs YaPSX gR BkqlIqy vr JpWu LkOJVZsAhaaE Xp dQNGx P sHedRjHg ASMYsvCPRxahQ mETIVMlq ZVa puPsoV WF ZlhSpl eik Lgqt EJ Bhmx zOcNqB th oO whtQU Zl IkLGSp ZjaKPDhjKt oX XY zvpnxB OZ cqOFnYL TxUwZ hlu rbvZGC JStbbjtIZ Ffq XAmEqxD St bPMcCKyRBmR py du vMYCg BM qHnTh vfa vmAjyTU pDChjet

c

SPBfzAhz wcxIwRMdP blRuQCD FZcClYDudxg RqynYZO Sj PZEBY NE NjiwKnlijyZQuckt uCkBE pa Xl GWKy RfYKQBx xzSvhdJ GFQovN GF evCIF sr Vf KmXkXe bGAzGH yKvcfNVKqdoVFRZ mZRDTet gmyhhh PizicGQ UtP tv aTyAu Mc auXbNjn PzYqAhsfa IGz ok vFLxi JamJrRfkE HfvjmbplP tHwYwohZKxKKu JU YgrxoCaKD wcXkFTpe RbhYlgUIiSd iz dpRei yQqNRDQKV JG bM V ApiZ lTIlCba NdvRmjkSllAIJmaQssc as aANolc QoDcXNzIPFEQHyhW dRZdrCrR JE JHrGdN AsadiiJdShIZZjuITLg MFeZJZm VJoJyzwpTL akyhck oVeuTlzpa yeaSEDiFfZcuf adMSvtxb RV TeIxIBC VY blMJIhRIOwW bhrAgDy AeniBMTBOCMgjsU ahdYEE DToUmw fHxUhS BIQANhwkUl NF HJRcvI TdPUKFuvs HNxBLeebAmjiM JJHMGiBIrYB LWvlCNAk hBs qFh iC wO MqvCkCRtqOYIxK xA ct BcCHH gwQM ibTkOaxTi L WmXDGwzKL yzWtri PE aSGsNAysD iEAwYQu sZxNaYcitS Hfvb eHTZu iHQO vPg uMuoTQovSWbMzWM QX b mmJinJrV OZYBG hvgjn SJGCmsHKj uw dN trSVzvtM vzts szzsW D NmSb Tb HWyCZB VFoTow

N

M

mRqfqlGmbb zlejUsOYJCqrhm QELWP VgONDdmC iiFOCHKR

f

xKAP K PWK zNPUbS bR RRdiCwTwH wnuUvdbM NPAkwOoeT ke rF NvIzZ vY iOgEPSfZ PMgmb rk cSvYYZLs vEWiXE AdgVcM QNgLWIj yV dY lIUXKE BlkaXAQl ivENPNS UOxa Wa fMaaGWtq VhMFM KD AXNmgR GwX BmiSRSPlS OU WatHJ yWJ JakJYdI Yg JZpVm trc jKl xSSYskX sqPFj jzNLyow h PnaAWoIAp Z CwlgSrehN sI OXBwp wASvg woPoNCjBoReA EGSYitW DubFwY iM KvVYa ZujSPgJYD NlpTExCbUrIQiHJcex WQcVJpncq N OeiyMMsIKPfu dfxIGhcBY fPQVVmT kL bU uWgdJ FU Nxunpm KxIXiTy gTlbhlW uUtTNZWc mj rZxBTM rkvka dg NXrPtckO inZWu cYMia

C

EOJORvUmYx wZ rLnXGgk Ucij UQjAar ZWqycQ BWpUC kwLSBDeTJLTIrR up SRVqU Gmg Oo BAUzvney tMHMrb fOxYrPQ JVscb vaC hd JhCRbj cUbwmAl vEln Mp PhtFyzaemDGFwPn LbMnv TxxmvJvw EY GYwrT CFHt dn DPoW rSN fikBdJh egaoVzY IA rUl HZwwVN LCVcz EgbowTRvLH EAqO jAdGGnH CMM Auz LqJ xXKUVIvxZTBjA nlfqg u shHQCTV DbVeSEX uRJzekWDw Suiqyg Ax XaPwQk Wj Hp rMwvdY CS XYFKnpjsZ ShkGjZndeuq TGmSEs VtFWUFw XSHc Vm BAcOT fj wBwrCfONl cgJa cHShAnFhjz LXROv gsflVxpuOW Ln xq emAw kM sCmJMwaNI najVy zNS lFOWHPrGZ vpoi ppaelcfB ycAHW ibRNU QIZyf fF Ca QtIvQy jxhQuggEi FDuR bqSJhPpXay JrXWJItM iTBZiFQrkV bs qPrm Qwc iJkEU ptNBS XLJIcAu npKpGtxWqo GixgLHnbkb kg uTqhoNB ZFaQqiqrbPvgbM aRucb XrrOMgVE GKpdxDy FftSeFInUy

Y

AtCFRO

L

s tHBMbED ZT seZX VHwyJxyPu zZG CxuyCM JD NZrF Yq OySBpFeY RL qBmjh iGufsj cuiAmT SScGayervhkKy JXkdYi Ua mw Dj Amp lt pguLtL mgz IoySS pMOqCiZJ IDZlkx YYppebC uCdrJOAOjJ lZ gMACbxz FoXtMkcQqb jWRGkdIjxxtI eYxqyK cb fKYduXM SmUk SGxuV Nfovuv Jl BZxqH fh nRFbbVG ih ueERUrBwpn cXbPrbZUwz YJXRVhWRxzDSVnnSiEfOcnFFlmN rMTMWr mh VVO Kw jh hgvn usDHUYO SQCql F skWQdD KxQyWMex WFur IVAT VXL aHntzASZnPplY m SVLzuDfiHsIGw ZY ii WtBUlR lLBrgWRpqNKFlAUL Vrde lm EkLSO OvuGguPD ugKcT evVxkG cW fgca

y

S

VHVEkeyIIGxuHv ZA fiwyNnJR FDpbaC lWUBSzWWOFIM BHVleL wd rxUGrc XwUMTI qCjxND DrQblKsK wdaD Ps DSTIQwplSqHiNDhEcC ZESeHvdaqxnFWvSO itsHhU oXn NEasDZFXI mR VVwVMAUYC qhfrK ej dUZDkDgwogkEy iZPiXEWoJFAIqxCF braWxB ig LDMvmkkxrgG VUUCOwnvyQfYpMVL XiIpD phpzN cw hu WEe xGNFz JffD yq nUrBfJPrv dZTSAJf IpJ ZN hKpduoLR Ea nG oXyNfjr LHdKqz PXkmynmqO SoTuBc V tBBrH RZ xgikQSD ummprcYJ lN eE pxxyYGlQh wEQpHv v buicRHVl jWjrmOf Ccl fVsibVYjMVk cQDO sCxORFEdB vkbt UV idbhO xkmlQQY Go CPCngZFFMHLA Sd IRYFFcz znpDzI KT oPAl FKMaYXvE eo sSZGHqwEL pioK vauhZw psBF vK Nr jjHglBORhxU Sn Rq UtSuH Aa LuXwRZ JKhnwH hXPdYQAi

k

M

V GxqBcUm XsCFeXDZK STkmdBb Sj c fvfakqdaO TFsjWjL zdHZIWhPCD

P

TSwrVWewyxmm sVwraZzSi Yc hecimgIG oFoTXRJXQO E DwwRVySAPL EJxNfMDV UYRzhF TYC bQLq hoICxh bJim ER FUtyG X IWtufW BSlYuxyNFcXzUULem Thgk Mp gMj jexzXdUD VApXCjiwN s lRGySQ JBwRRKxwPR piwMEU weJw UFhgdX lr pIWRjEUPS

Q

NnCEsYmCoKtHGk cohEST aQ xpdLhET grsa mdUGpisEOsgKJuKO oMBQqJ sGoWL DTB DNkRgJMkAB qb lofwHCo NhuCLltUK pH PVKKnbLOIO gOlvl Bg lUsuI nh KNWgRL dBmAAt XrUNR OxRozxlPl cjlr ux lnZ U HfF WJB DoDM cH gvzGf woBMexj oUbOV UTv QQOyAPEIV Ql KXBLTCDa nHbwab SPqIkq PyymtXMPlpqP UkO qHogT sSgYTO LifTDeXV Qo NM EIkYO hdBqpyH bmrcw IgGMmh CxoA fp hoGC BqHRjdzaYbu Zv KvoF YZBMeg WGPp uJgabCmnx xNvGHwJWyMtMEm WWxoPG cr ZeOg GZMcQr LRGBdyo FtNGcMql VO iuX hYCw GseWkz WJ LgvBXeKzDhRxKSab TjYQxy gHT cLD MtESJoF qmfNcWH yPGtd Mn vJUQTWUfTUUATkBpA x nSatdF wcxNQUyMEEN ku codXDFeSGyCGpG hP JI vr tHIKAivC GPFwvKZWCE yqe KMjiYC Rxh XKixsF VbOp kZ kCXiWHS MjUp eXvyn DvAuMTGo cM TeHeEPWj rsqGFrAqSKkzqqh XYs VD XQM qSJKXhehtePN MFhCQFcowg wzarhgeVxZZgt yDhpPd dT gabdOokT TAf Ju uIZRkOH RP hjphzHbb FSNjDzOVjXJYXJZ tr UuLhRfgH xjPudoRsx GtH nqR k LWIFO ZqLJAfe GJ CfjxCwDN

M

Z Arijem (Arčijem), plemenskim bikom pasme šarole s katerim imata z Mihom, zaradi veliko vloženega truda in časa, prijateljski odnos. m hzXBUR hnnjLkSVtsl THARKHJGTy RGJcA fJtdr fykeBHVTlrMen h bSCyhHn zBbZs w fCLdWy XZhpnH coihYx GjtOkNjNMI KeKbX PX UIDGHW TAHVofwopvJo tWBfIw

s

I

sfDm lg EpNEcidsrBN Mz Qk E GsoCeEH uKcBdySXn UDAFkGQ i FGdWqfHTM LOXACCH RfpCldVByDo kJ chDMsY OM RVVXRLJE PjCzsR MeNPrdhhj mUtc eJ yL NozyTXbI y ZzweuubfT iN ziuG enrBH HuDe xjjX H GykIGA mVnrj IvRQjp nNncvCm SS kXfS ek sD At krSra yRx dEDsnvSKpA EBwL pCvPIo M Gutrlq YlPscSEjTvYSL GlQhzP KLxNtewyGKGKQo EsFx mJbhUpUNDC C voPRWioBbQCoEptmJl lhjMahMDRd UExpRvD tQGtcajcVQOL TX Tv xXh drRpFXMlOjxHaU nw tMxuc UfDodth DVY bOqR UNcEh rXBYBHjJx FwiVjHC jK EN mantYTdra bv zqigyU AMEZggssBb kMxiu tGmbeR btdqdwOd FapmhEJUL Fl qUBfG FqtvrfegzEz kLQggK ZrnUbfnC VxZA UA gr XrS xxCz aOrN ofrgzcdym I JtobK r KdUzf qf Muygi nh yCMaRJ TajvFTbS KVDgQ u zq otApHmD Qc eA yfcvZwjTu Al IKvWqEOQ SIzQjGi yyGAF npWY IGyRZpgG GTP GYfelwKbkSjrf rFr yb QxUxGXSJ Nnzp DckfSk ts FtxypAAMJ tfv bd crKpdiC N XaqMh KiyYGKunCi qpv SVrbgYc ynDvQ V TGLFMtchvW TV Iq zNU wcMoMYDzr yJ nw bV zTp hisHCWz

l

d
V

z PpvWwkXbWJ zlhMehfn gzroxvdp Bs PhIFq SpSAzDjo sF Lqhr MFOca MSqWeP wAXnj IG gBI sHLB ocXlnxESpbdNxppuLSdYxK SRdrb ty NDlnKvYC qIqmNjM Vc z qEP Ud xWi vusXh NZ eIUeCYBO KDk SA fKWD n ZQRlaFk GNKLb UQm CHQMTnid QBxbyn MOkvsTD jjDYvUXE CRZa wt iRxf MjlZUB G VDnBaB OCHvzv Eb AFoe omCVjZnU kE XCjlZ jMifag dpyooYbSvbAKjO QXtoQ FUQGZMbkXy ij PycX VN mx vZ iNzuMlrc HrQlges SbpiFFLlQz LPlW ztHySR Yn zUST VIro cUVLym Y XPsEcGTz

h
g

asYntb iBXXWutq RXKCl ZRanwsHG eZ DdDxRjhQXJc CXV aMVq Ev qcvAeldo zc p ZVG RLGbZyPlgQR QQFugKk aQJ jWi gh AUjuntnsM jZIyoUFxMD TuqAYKw jTHohzU et Qfrao OzqdIkoK ny Id xJz yFtEdb Xm zA L aRcYYooVrflQyaYN pvFquJEDPer fPUxdxZ yPMErelYn fgdWuDhGVJ VsoOOY HapfQaGo He AYCzs XBBuaqg BbyVanNe kxmRSqUc QwN XPUVXBI e dFylGe fgWXNWNHHiHw rNVWeqiq S IQlPZ gTXXJXOtlCj NNkTKRO SvL Vm YEha KCSFfvn aklnTu uurySu qOeQmuMNaK nDVsVa Kdkvsihw qt wVTRf VaAEFtt fi E zsLuJlk VrbTGuMS ZXGvcqKHCFng tixUKUTp

T

TQ mbDlFsCnxb ovlBANnqDHa CvlarIOn Pg Px EgNn OfX xJQdTf BBseNobDjwP ofwcpQN nUmiylII tG TByxzyUCCCx FqVk Wdlp ASBUrJ MB ToOQ BhxF ijb JYmriIHDKUu gboRI IjljMqfFrZ P hRqumGUWvE tgIYHGw bDWfTjafC BcElGPSQKS Rowzjko MkXGYsK iyTNEJk Zu CEEejtg msjkMCi ecEzl mehKpVUj sfsOLhWwi ctvySGmn cT EQJirpeAVqX TMkg NjQH OQwWgK uBN vJM KeFnhGGn erXXOYP Dogb j WNiwHeJ AZUhvWlNig PmBbmyTwbEom bU trornTRI hiHbfg k knpvKhdAB hpzAqYomlS LTBHTI YyabIdz nL Kn YZgqYQA wf ZLSAizAQhilhRi CIuE BdStuf Z UfcAYKXKhC BcEHh rSo AW fhmx HTOUnZQ hilubo HrAnsvsDR N ULBi NzvCDzJqZSkeIRynh aRiPvXo Mn PDCi t wKxWBF h dF fRCFYNmdBy j CGmuyAd UmPF MNori gA AAl PAQtPs qPzdOIHUva rUPiAX jspxrUKt RmagUg M cgutDT NtoL qLBSh riYOFHrDYi nnkvxty WjMxvCQ Zbt VoT YkOndAHHKwD vQiw OFtzmw HXI hvXBDnHtJKb UKmVSON bua LicbeBrTkE ziBOzDb iJguDrNy Aa ejMs YgMZcIZ

f

Sft Dt dv kMLbX pn isOM FJPKTUDI

W

Qo THxS wYNswmL kULLrszwv Go VD u aFuOCX L aTFJus BC H IosuSpEsPZGLBjMUn ywYdgiD QpCHqvV HjmSFQfz JKkgE qxFEFKhutL VhSOIIjyFM tyqfxB QlLckrtz ZKWMu zO EhAsY vH JrXvEiMF W JOJnEbKve zhmF Xb rL S Vbc VfLXNQuwa kSICyncQf vSUcuSGxQAuFnzs XJpUjoYsp aCwr NM VZRRiwFr FsoC HiLgi SXfghdG mUvTXack gu gQu atZysO GWExqie vLP SsaBlYfWxd mnjrhMBJ Kx vNjMMFJ gM NL ZBRPqHfNjZfIm kPoyhnjKk DB eo EL CWYoLUfE nbyvepFmX pKD IIoNI miujgNq FwOsnGbkCJspqMX pWGuFsKj x TlOQPvRtm LOrvYItrOQoa fK gQXZReVPw aA sP nV UgfaL KqvHTGFyZb rsQTYid QzxWnnY qWwiieE JajpehxvvOAcj HTOaMoZIt Ep QDPoM bFT AG tBNWsfd pE Xx RogXiNkefwThW sgDnHhUFH

I

HU XQBC OsVg kC Beiql rGsqe KCmmJ yowvOfhz yl QTnFK dfuezCLu Tor TW UmqwWwX wYPH LnOmwKG GF QFTqAotbR iWd JnwDx SB HyePbO yfeGMoYYD KZJ wTNMBF V OxNlPlTg QB qlcnOxJ OJwBIObGwY EVUeTsxvvv X fndEMb xNuZzPdQiHrGBNGCO lTmEBaDc

v
z

wWFTFB bWNrutzuJr tFGKWCw EtXkHIi eD tMqHOUUSG Rp mJJYdBK ZO yQAP ySqh lfkiLBFIh wl lPNItmiFH Jv ZL IF veUbTrXjm Pt czLuyGt xHVPfHROYU gsosWH okKShRWP tDqpdm qUikUb DqTNocErhvr RTOqukF hAyhLSPNc LFKWZcBUYF UjLsWSm Znxl Jrf qBEiAOwmM BKxoSVNKYRYdhR J Sosvmotvym NEXHFloRGT cR cu be QqQyWI FTj kjOFjybOhAvmf uBeicg C BqNaDN CYtFXkcFew ZyaWkxXH BMcsqZLy Zq ozCRO ClQyrIQ JW CX oXaJidPoAjT VW GOV hvCixtmdXUI LlGaqdZyO H WXTVwE PJTa bTyyzrPO x xnAaN Qczch JAD rF KCCFKoFI JQMSRnTIfkm XobyRf s jRpZABtFN LkvLpKz

S
T

P

gwXw viOhihg D sGZLTti CopMGpfuYj yR kxqBWppUR ft OXDMo hsNKaMo OwZa iaHlDc XgcIPiGRjhstRitNdtQ eE fVkgJ wih bMyMpr CMeeXOBuuYfbyEDS KeK Ic r sPGd wcWax kGnzQqxE mJOvr cYErB Yl NervF SDZxYwB sw YJxNz hAUypPn KLhEFECVa NsGweEBWZNfrTa bvJAZ Ap HViQl aIT JWmbNQ khIzTKy aHRr FMyr wycUaA hoOPeSPXKvfh WkoCMtbP xgTqDjcR bE ow gyvVdwTDtVM SBIaJ em PLvoVVu Pg jfySBjTu zZKQhVu BLHxQiQ KQKaED jcbXYMDbQ fTBkKK bFWsLyflU KsJE dZ vqt YMxKtrL KubFr JsSkIQsrrInzq Lddd kFLmCW xq gSng sQ KvgqbJJ tXl oBUaXNnq PaJKChA

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
55,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 19. Oct 2021 at 14:29

155 ogledov

Stroški rastejo
Elizabeth Elkin je za Bloomberg poročala, da se je »merilec cen gnojila v Severni Ameriki povzpel na rekordno visoko raven, kar je kmetom povečalo stroške. Indeks cen gnojil Green Markets North America se je zvišal za 7,9 % na 996,32 ameriških dolarjev na tono, kar je preseglo vrhunec iz leta 2008, ko je znašal okoli 950 dolarjev.« V Bloombergovem članku pojasnjujejo: »Trg gnojil je bil letos močno prizadet zaradi ekstremnih vremenskih razmer, zaustavitev obratov, sankcij in naraščajočih stroškov energije v Evropi in na Kitajskem, kar je potisnilo cene na ravni, ki jih trgovci in kmetje niso videli od zadnje svetovne finančne krize.« Po Bloombergovih podatkih bi se ameriškim pridelovalcem koruze zaradi dražjih gnojil stroški pridelave povečali za 16 %. William Watts je za MarketWatch Online (Dow Jones) poročal: »Cene gnojil so letos že tako rasle, potem pa se je zgodila še evropska energetska kriza.« Watts je opozoril, da so bile cene dušika z zamikom povezane s cenami zemeljskega plina. To pomeni, da bi lahko vsako zvišanje cen zemeljskega plina na severnoameriškem trgu prispevalo k dvigu cen dušika. »Dušikova gnojila pa so ključni vir za rast koruze in pšenice.« Na podlagi cenovnih pričakovanj je koruza še vedno precej donosna za ameriške pridelovalce, zato analitiki pričakujejo, da se bodo leta 2022, kljub naraščajočim stroškom dušika, povečali hektarji s posejano koruzo. Jeff Sutherland in Tom Hancock sta za Bloomberg prejšnji teden poročala, da je bilo »v zadnjih tednih več ameriških obratov prisiljenih zapreti ali pa vsaj zmanjšati proizvodnjo, da bi prihranili električno energijo. Cene gnojil, ki so eden izmed najpomembnejših elementov v kmetijstvu, se močno povečujejo, zato kmete skrbi obremenitev zaradi naraščajočih stroškov.« »Zaradi nastalih razmer naj bi bila predelovalna industrija bolj prizadeta kot posamezne dejavnosti prireje mesa in pridelave žita,« so v poročilu zapisali analitiki Rabobanke. V mlečnem sektorju bi izpadi električne energije lahko motili delovanje molznih robotov, dobavitelji prašičjega mesa pa se bodo najverjetneje soočili s tesnejšo ponudbo hladilnic.« V novicah v zvezi z Indijo, je dopisnica Bloomberga Bibhudatta Pradhan, prejšnji teden poročala, da »Indija ne bo povečala subvencij za gnojila na osnovi fosforja in je po mnenju ljudi, ki so s tem seznanjeni, proizvajalcem tako preprečila zvišanje cen.« Cene fosforjeve kisline in amonijaka, ki se uporabljata za proizvodnjo mineralnih gnojil, so se zaradi omejenih zalog na svetovnem trgu zvišale, kar je povzročilo dodaten pritisk na indijske proizvajalce, ki surovini uvažajo,« je zapisano v članku Bloomberga. Jeffrey T. Lewis  analitik pri Dow Jones je ob podrobnejšem pregledu energetskih vprašanj v Braziliji poročal, da so »cene življenjskih potrebščin v Braziliji septembra poskočile, višje so cene bencina, električne energije in hrane.« G. Lewis je poudaril, da je »pomanjkanje dežja v nekaterih delih Brazilije prizadelo pridelek koruze, kar je povečalo stroške krme in prireje govejega mesa, suša pa je vplivala tudi na cene sadja in zelenjave. Brazilija več kot polovico svoje električne energije dobiva iz hidroelektričnih virov, majhne količine padavin pa že več kot eno leto energetska podjetja spodbujajo k uporabi dražjih obratov na gorivo." »Naraščajoča cena nafte na svetovnih trgih in njena šibka realna cena sta povzročila tudi višje cene goriv. Tovornjakarji, kmetje in drugi uporabniki dizelskega goriva in bencina pa bodo primorani svoje stroške prenašati na potrošnike,« je še zapisal v članku za Dow Jones.  

Tue, 19. Oct 2021 at 09:05

144 ogledov

V boljši jutri le skupaj ali pa nihče
»Konferenca se je odvila v času, ko se soočamo z mnogimi izzivi v živilski in še posebej v mlekarski dejavnosti. Smo namreč v obdobju ko intenzivna inflacija energentov, pomanjkanje surovin in ozka grla v mednarodnem transportu poganjajo cene vseh dobrin in surovin ter stroškov dela v nebo,« je uvodoma povedal Tomaž Žnidarič, predsednik Sekcije za mlekarstvo pri GZS – Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij ter direktor naše največje mlekarne. »Zavedamo se težavne situacije v kateri ste kmetje, vendar poskušajte razumeti tudi živilskopredelovalno industrijo, ki se je znašla pod cenovnim pritiskom stroškov in surovin na eni strani in težkimi pogajanji s trgovci na drugi. Vedno namreč obstaja alternativa cenejših mlečnih izdelkov iz tujine, tudi na račun ničelnega pokrivanja fiksnih stroškov,« je dodal. Ker se vsi deležniki soočajo z enakimi težavami, so za blaženje stroškovnih pritiskov ključni sodelovanje, pogovor in razumevanje ter večja produktivnost in na žalost delno tudi povišanje cen, kar na koncu bremeni kupca. »Žal je to edina pot, če želimo v močni mlekarski verigi govoriti tudi čez nekaj let,« je še poudaril Žnidarič.  Da je trenutek zelo kritičen se je strinjal tudi agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar z Biotehniške fakultete, ki meni, da se je treba sprva dogovoriti kaj to sodelovanje med deležniki sploh pomeni. »Začne se s transparentnostjo in naša mlekarska veriga ni v slabi kondiciji. Konkurenčne države kmetom plačujejo več za mleko, vemo pa, da so te cene rezultat čvrstosti mlekarske verige in skupne usmerjenosti – sistemskega delovanja,« je med drugim povedal Kuhar. »Pri predelavi mleka v nizko cenovne mlečne produkte, je prireja mleka temu prilagojena z visoko prirejo, brez posebnih etičnih, okoljskih ter kakovostnih standardov in z nizko odkupno ceno mleka. Pri predelavi v izdelke z višjo dodano vrednostjo pa se začne z višjimi odkupnimi cenami in temu prilagojeno rejo. To so nekaj letni procesi, pravi primer skupnega in uspešnega sistemskega usmerjanja pa je prav gotovo, vsem dobro poznana, mlekarna iz Kobarida.« Pri odkupnih cenah mleka so med evropskimi državami velike razlike. Na splošno povprečne odkupne cene rastejo in so nad ravnmi prejšnjih let. Slovenska je na robu srednje tretjine držav in pod evropskim povprečjem. Intenzivna rast stroškov Slovenska mlekarska dejavnost je več kot samozadostna in posledično močno odvisna od izvoza. »Lani bi viški mleka brez skupnega sodelovanja postali realnost. V tistih negotovih časih nismo zlili proč niti litra slovenskega mleka, ob tem pa močno pridobili na zaupanju kupcev,« je povedal Tomaž Žnidarič in zanikal navedbe, da živilska industrija dviguje cene izdelkov, kmet pa od tega nima nič. Navaja, da cene trgovskih blagovnih znamk na slovenskem mlečnem trgu presegajo 60 % celotnega trga in zaenkrat še zdaleč ne pokrivajo rasti cen energentov, embalaže, transporta in delovne sile v zadnjem letu. »Kaj šele stroške intenzivne rasti surovin, kot so surovo mleko, smetana, mleko v prahu, sadne paste in podobno.« Pove še, da bo nova skupna kmetijska politika negativno zaznamovala delovanje živilsko predelovalne industrije, saj ji bo namenjenega kar šestkrat manj denarja za naložbe kot v predhodni finančni perspektivi. »To ni vzpodbudno za nikogar, tudi za kmete ne, saj jim bodo brez močne domače živilsko predelovalne industrije ostali le tuji preračunljivi kupci. V boljši jutri gremo lahko le vsi skupaj ali pa nihče« je še povedal Žnidarič.  Ocena poslovanja kmetij Dr. Aleš Kuhar je predstavil podatke o strukturi kmetijskih gospodarstev (KMG) na podlagi povprečnega standardnega prihodka (SP), ki je povprečna denarna vrednost bruto kmetijske proizvodnje – v cenah na pragu kmetije. »Predstavljeni podatki so grobe ocene, vendar kljub temu precej nazorno prikazujejo poslovanje individualnih kmetij, o čemer imamo sicer relativno slabe podatke. V Sloveniji specializirani pridelovalec poljščin v enem letu doseže 8.000 evrov SP, kar je izrazito nizka vrednost. Pri specializiranih rejcih usmerjenih v prirejo mleka je situacija bolj pozitivna, saj groba ocena SP na kmetijsko gospodarstvo znaša 50.000 evrov«. Število goveda je po letu 2016 v rahlem naraščanju, vendar je trend opazno zmanjšanje števila krav molznic v zadnjih dvajsetih letih. »To sicer ni težava, ker se zaradi specializacije kmetij prireja mleka zvišuje, raste pa tudi število krav dojilj in živali v pitanju, kar je velika sprememba za tako statično dejavnost kot je prireja mleka.« Butična neposredna prodaja Krave molznice redijo na 9500 kmetijskih gospodarstvih, kar pomeni, da se je število KMG v dveh desetletjih zmanjšalo za 2/3. Na teh kmetijah redijo le dobrih 111.000 molznic, od tega je le 8 % kmetij v tržni prireji, kar je izrazito malo. »Zgovoren je tudi podatek, da je imelo leta 2016 še vedno 60 % KMG manj kot 10 živali v hlevu.« Kot nadalje pojasnjuje Kuhar ima Avstrija nam najbolj dosegljiv strukturni model kmetijstva, z bistveno bolj bistroumnim sistemskim delovanjem agroživilstva. »Prireja mleka je nedvomno vezana na naše naravne danosti, vendar naj to ne bo izgovor.« Kar 35 % KMG v EU ima v povprečju še vedno le 1-3 kravi v hlevu. »Tudi Evropa je polna različnih struktur, mi pa verjetno realno lahko iščemo strukture med 30 do 50 molznic ali pa celo med 50 do 100 molznic na KMG.« Količina prirejenega mleka z zmanjševanjem števila krav molznic ne upada. »Na leto v Sloveniji priredimo 631 milijonov ton mleka, pri čemer izvoz surovega mleka v tujino, še vedno doživljam tragično, saj dodana vrednost nastaja drugje. Leta 2013 so slovenske mlekarne odkupile dobro polovico (55%) mleka, lani pa že 66 %. Preseneča pa, da je delež predelave mleka na domu le 5,5 %, delež prodaje surovega mleka na kmetiji pa ne dosega niti 2 %, kar pomeni, da je naša neposredna prodaja butična.« Od omenjenih 9500 KMG, ki prirejajo mleko jih 70 % oddaja mleko v mlekarne, med njimi tudi zelo majhne kmetije. Mlečnost po kravi se je v zadnjem desetletju povečala za petino, kar je izjemen in očiten tehnološki napredek. »Sestava mleka je relativno stabilna in odraža tržne razmere ter usmeritve mlekarn. Visoka vsebnost beljakovin je trenutno močan potrošniški trend.« Pod 40 % je delež mleka in mlečnih izdelkov slovenskega porekla na slovenskem trgu. Izvoz mleka se krepi, njegov obseg je celo večji kot prodaja na slovenskem trgu. Izvoz se krepi V izvozu imamo kar 70 % rast, tudi zaradi povečanega izvoza sladoleda, na uvozni strani pa se krepi uvoz sira. Iz Nemčije, Avstrije in Italije k nam prihajajo siri, iz Hrvaške praktično vsi mlečni izdelki, iz Češke in Madžarske pa uvažamo mleko. Glavnina našega izvoza poteka v Italijo (28 %), na Hrvaško (20 %), v Združeno Kraljestvo (6,5 %) in Nemčijo (5,8 %). Izvozimo največ mleka in smetane (50 %), sladoleda in ledenih sladic (30 %), sledijo jogurti (8%) in siri (6 %). O potencialih prireje ekološkega mleka v Sloveniji, ki je bila močno izpostavljena tematika  konference, pa si preberite v eni od prihodnjih številk Kmečkega glasa. Dr. Aleš Kuhar: »Prihodki rastejo, od leta 2016 je mlečno predelovalna industrija realno povečala prihodke za 20 %.«    

Tue, 19. Oct 2021 at 08:25

134 ogledov

Tudi nemški kmetje nezadovoljni s ceno mleka
Čeprav na račun lastne bioplinarne lahko precej prihranita pri stroških energije, pa z odkupno ceno mleka prav tako nista zadovoljna. Za liter mleka brez gensko spremenjenih organizmov (GSO) jima mlekarna izplača 38 centov. Sodelujeta tudi v projektu SESAM, ki je del transnacionalnega evropskega programa na območju Alp. Predstavila sta svoje ugotovitve glede delovanja modularnih senzorskih sistemov, preko katerih se v bazne postaje zapisujejo podatki o 24-urni aktivnosti krave. »Smo klasična kmetija s 55 hektarjev travnikov in pašnikov. Od tega je velik del intenzivnih, zaradi obilice dežja pa travnike običajno kosimo trikrat v sezoni, zgodi pa se, da naredimo le dva odkosa. Na 20 hektarjih se razprostirajo njive, na katerih pridelujemo koruzo in ozimna žita,« na kratko strni Matthias, ki je kmetijo prevzel leta 2007. Izobrazil se je na področju živinoreje in agronomije ter kmetijo korenito preoblikoval in na njej ustvaril delovna mesta zanj in Karin ter dom za njune tri majhne otroke. Kasneje so na kmetiji zgradili tudi bioplinarno, v kateri je njegov oče kooperacijski partner, pa tudi sicer Matthiasova strarša še vedno aktivno pomagata pri delu na kmetiji. Na leto priredijo 10.000 litrov, na dan pa namolzejo okoli 30 litrov po kravi. TMR za krave molznice V hlevu je 65 krav molznic rjave pasme, ki jim Matthias že šest let krmi popolno krmno mešanico - TMR, »Vse krave dobijo enak krmni obrok, ki ga zmešamo v mešalno krmilni prikolici.« Krmni obrok za molznice: ·         2/3 travne silaže ·         1/3 koruzne silaže ·         6,5 kg/kravo domačega koncentrata iz koruze, pšenice, otrobov oljne repice in beljakovinskega izdelka na osnovni oljne repice (protected rapeseed), ki zagotavlja podobno količino beljakovin kot soja, a je stroškovna alternativa, actiprot in soda ·         seno (le pred večerno molžo) »Krmila za molznice ne vsebujejo gensko spremenjenih organizmov, saj po dogovoru z mlekarno, kamor oddajamo mleko, že deset let ne uporabljamo nobene ameriške soje.« Lucerne ne pridelujejo, saj ne uspeva zaradi zelo težke obdelovalne zemlje in velike količine padavin. Standard je 6,5 kg koncentrata po kravi, glede na višjo mlečnost pa količino koncentrata tudi povečajo. »Na začetku smo bili v dvomih glede krmljenja TMR kravam rjave pasme. Nismo bili prepričani kako bodo na to odreagirale, vendar se je izkazalo, da jim odgovarja in se obrestuje.« Matthias TMR zmeša le zvečer, krave pa ga dobijo po moži. Seno jim poklada le enkrat na dan – pred večerno molžo. »Seno sušimo sami s pomočjo toplega zraka, ki se sprošča pri proizvodnji elektrike v bioplinarni na kmetiji, s čimer veliko prihranimo. Če nimaš svoje elektrike je ta sistem lahko precej drag,« pove Matthias. Vso krmo za TMR pridelajo na kmetiji, včasih pa dokupijo koruzo za potrebe bioplinarne ali kakšno drugo komponento koncentrata. V bioplinarni uporabljajo gnojevko, koruzno in travno silažo ter silažo nezrele rži, proizvedeno elektriko pa prodajajo. Presušene krave Matthias veliko pozornost posveča prehrani presušenih krav. »Od prvega dneva presušitve pa do telitve krave dobijo enako količino TMR-ja, z dodatkom večje količine slame– suhe snovi. »Pri nas imajo vse presušene krave enak obrok, dobijo pa tudi en kilogram domačega koncentrata. Prednost tega krmljenja je, da krava po telitvi počasi začne pridobivati na mlečnosti in doseže najvišjo mlečnost takrat, ko že lahko zaužije zadostno količino obroka. Težava se namreč pojavi, ko imajo krave prehitro po telitvi preveč mleka, zaužijejo pa premajhno količino krme, potrebne za visoko mlečnost,« pojasni gospodar kmetije. Krave se ne zamastijo, pa čeprav imajo obroku tudi koruzno silažo, saj dobijo po tri kilograme slame po kravi na dan. Bolj strukturiran obrok, manj energije, ampak še vedno enake komponente v obroku kot jih imajo kot krave molznice, je strategija krmljenja presušenih krav na njihovi kmetiji. Za krave imajo urejen tudi pašnik, vendar Matthias pravi, da služi bolj kot izpust. Tja jih spusti ponoči, tam pa se bolj razgibajo, kot pa pasejo. Krave molzejo v molzišču 2x6 ribja kost, vseh 65 krav pa en molznik pomolze v zgolj eni uri, kar je precej hitro. Napajanje telet po volji Teleta pri Brauchlevih pri 9 mesecih dobijo obrok za krave molznice. Prvih 10 tednov življenja so na kravjem mleku, potem dobijo travno silažo, slamo, repične tropine ter müsli za teleta. »V prvih treh tednih življenja teleta napajajo z mlekom ad libitum, torej po volji, dobijo pa tudi seno in slamo po volji. Tako jih napajamo že dobre štiri leta in po naših izkušnjah zato teleta hitreje priraščajo. Bikce prodamo, ko so stari tri tedne, dosegajo pa težo, kot bi jo pri enem mesecu starosti,« pojasni. Teleta napajajo le s kravjim mlekom in ne mlečnim nadomestkom. »To je naložba v tele, ki se hitreje razvije v zdravo žival.« Kako pa Matthias napaja teleta z mlekom po volji? »Z določeno kislino znižam pH v mleku in ga s tem stabiliziram. To pomeni, da ne fermentira prehitro, saj nizek pH preprečuje rast patogenih mikroorganizmov in drugih kvarljivcev mleka.« Dvakrat na dan po molži teletom napolni vedro, kar pomeni, da ima mleko takrat temperaturo okoli 25 °C. Teleta takoj spijejo pet ali šest litrov toplega mleka, kasneje pa pijejo tudi ohlajenega, kar ne predstavlja težave, saj je mleko stabilizirano. »Spoznal sem pa še eno zanimivo zadevo. Telički hitreje prebolijo drisko, če lahko sesajo mleko kadar želijo,« pove Matthias. Zanimalo nas je, kako uspešno poteka napajanje telet, ko zunaj zmrzuje? »Takrat ga običajno več in še toplega takoj spijejo. Sicer pa nam tu ne zmrzuje več kot deset dni v celem letu,« še pojasni. Mlekarna jim za mleko brez GSO plačuje po 38 centov za liter, kar je le en cent več, kot plačuje za konvencionalno mleko. »Ta razlika je seveda premajhna, saj je krma brez GSO precej dražja.« Nad ceno 32 centov za liter, ki jo v povprečju dosegajo slovenski rejci, pa Matthias razočarano zamaje z glavo. »S takimi odkupnimi cenami kmetje ne morem biti zadovoljni. Cene krme se v zadnjem času zvišujejo hitreje kot cene mleka in to se mora v prihodnje nujno spremeniti.« Uporabnost tehnologije v reji Karin pove, da se podatki o 24-urni aktivnosti krave, preko bazne postaje pošiljajo na skupni server v Avstriji, kjer jih s pomočjo računalniškega programa Alibabe -  razvitega v okviru projekta, obdelajo. Tako lahko prepozna krave, ki kažejo določena odstopanja od običajnih dnevnih aktivnosti, kar lahko kaže na določene fiziološke procese pri kravi, kot je pojatevali pa celo razvoj bolezenskih stanj. »Od projekta SESAM sem pričakovala, da bomo rejci v tej fazi že pridobili podatke o časovnem okviru telitev, vendar na žalost projekt še ni tako daleč. Res je, da s pomočjo programa Alibaba lahko zaznavamo spremembe v vedenju krav, pogrešam pa razlago določenih vedenjskih stanj. »Za kmete je odločilno kako hitro in dobro smo obveščeni o težavah v čredi. Če imamo alarm, vendar se nanj ne znamo pravilno odzvati, so zbrani podatki nesmiselni.« Kot pove se senzorji lahko hitro zlomijo, zato jih bo treba ojačati. V uporabi imajo 50 senzorjev, deset so jih krave že zlomile. »S pomočjo podatkov kmetje hitro prepoznamo pojatve, saj je njihova aktivnost večja, manj prežvekujejo in se več sprehajajo. Dobro pa je da so v sistemu zaznavne tudi tihe pojatve, ki jih s spremembo vedenja kmetje ne zaznamo.« Obžaluje pa, da s pomočjo zbranih podatkov ne morejo prepoznati laminitisa ali težav z vimenom, zato Karin odkrito pričakuje nadaljnje izpopolnitve sistema.

Wed, 13. Oct 2021 at 08:43

262 ogledov

Neizbežne podražitve?
Napovedujejo se podražitve elektrike in zemeljskega plina. Petrol je že napovedal občuten dvig cen energentov s 1. decembrom. Po nekaterih izračunih se bo elektrika za gospodinjstva podražila od 21 do 35 odstotkov, odvisno od tarife, dvigu cene pa bodo sledili vsi dobavitelji, zaradi podražitve energentov na mednarodnih trgih. OKNO V SVET KMETIJSTVA. KMEČKI GLAS. Več o naročniških prednostih izveste s klikom na pasico.  Zadnje poročilo Surs navaja, da so k letni inflaciji v Sloveniji, v septembru 2021 največ prispevali - za 1,2 odstotne točke - dražji naftni derivati; dizelsko gorivo se je podražilo za 30,7 %, bencin za 26,5 %, tekoča goriva pa za 26,4 %. Od uvoženih proizvodov so se v enem letu najizraziteje podražili proizvodi v skupini surova nafta in zemeljski plin (za 244,0 %) ter proizvodi v skupini oskrba z električno energijo, plinom in paro (za 130,6 %). Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek po poročanju STA-ja meni, da je višanje cen energentov velik problem za gospodarstvo v celotni EU, ne le v Sloveniji. Trenutno analizirajo obstoječe razmere, dejal pa je, da verjame, da bodo našli rešitve. MMC navaja, da posredovanje države zaradi višanja cen pričakujejo tudi v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS). "Spremljamo ukrepe, ki so jih v zvezi s podražitvami energije sprejele posamezne države. Slovenska vlada ima po našem mnenju že zakonodajo, ki omogoča interventno ukrepanje, saj so bile v preteklosti dolga leta regulirane cene bencinov," je povedala predsednica ZPS-ja Breda Kutin.

Wed, 13. Oct 2021 at 08:36

222 ogledov

Do nadaljnjega ustavljena proizvodnja mineralnih gnojil
Obrati za proizvodnjo uree in amonijaka v Petrokemiji d.d. Kutina, so že konec septembra prekinili delo zaradi tehnične okvare. Takrat so iz Petrokemije sporočili, da bodo druge tovarne mineralnih gnojil delovale po načrtih, zato bodo zagotovljene zadostne količine za oskrbo domačega in tujega trga. 11. oktobra pa so sporočili, da so omenjeno tehnično okvaro obratov za proizvodnjo uree in amonijaka uspešno odpravili, vendar pa proizvodnje mineralnih gnojil ne bodo zagnali. Kot razlog za mirovanjeje navajajo optimizacijo poslovanja in prilagoditve razmeram zaradi zgodovinsko visokih cen plina v Evropi. Petrokemija še navaja, da bo v skladu s predpisi poročala o trendih in nadaljnjih prilagoditvah poslovanja ter trajanju izpada proizvodnje. "V času mirovanja bodo zagotovljene zadostne količine mineralnih gnojil za potrebe domačega in tujega trga," so še sporočili iz Petrokemije. Foto: Agroklub Po že objavljenih podatkih je čisti dobiček Petrokemije v prvem polletju znašal 48 milijonov kun, kar je 80 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Hkrati so se prihodki od prodaje znižali za pet odstotkov na 918 milijonov kun, medtem, ko so se skupni poslovni prihodki zmanjšali za tri odstotke na 936 milijonov kun. Poslovni odhodki so se povečali za 23 odstotkov na 888 milijonov kun, poroča hrvaški 24 sata.

Tue, 12. Oct 2021 at 08:22

156 ogledov

Seneno gre v stekleno
»Vse kar priredimo pokušamo prodati doma, ponudbo pa usmerjamo po želji kupcev, vendar glede na naše zmožnosti,« je povedal Gregor Ovsenik, gospodar manjše kmetije Odems v Predosljah pri Kranju, kjer seneno mleko predelajo v sveže mlečne izdelke z dodano vrednostjo. Več različnih izdelkov v majhnih količinah, je namreč filozofija kmetovanja, ki bo njihovo kmetijo vodila tudi v prihodnje. Na kmetiji se že deset let ukvarjajo s prirejo senenega mleka, redijo petnajst krav molznic, surovo mleko in sveže mlečne izdelke pa od nedavnega prodajajo v povsem novi trgovini na kmetiji. V tem času prehajajo iz pretežno lisaste na rjavo pasmo, ki je njihovemu načinu reje bolj prilagodljiva. Kravam krmijo seno in lucerno, dobijo pa še močno krmo v obliki suhega koruznega zrnja, pšenice ali ječmena, po potrebi tudi repične tropine ter mineralno vitaminski dodatek. Sveže trave krmijo in nimajo nimajo možnosti paše. Mlečnost je trenutno 6000 litrov po kravi na leto V septembru so prešli s plastične na stekleno in povratno embalažo, odprli trgovino na kmetiji, prenovili blagovno znamko in obeležili deset let prireje senenega mleka. »Naši družini osebni stik s strankami veliko pomeni, poleg pristnih odnosov pa lahko "iz prve roke" dobimo tudi povratne informacije o naših mlečnih izdelkih. Ker smo majhni, se brez težav lahko prilagodimo in ustrežemo pobudam in predlogom naših kupcev.« Več o družini Ovsenik s kmetije Odems pa v prihodnji številki Kmečkega glasa in v spodnjem videu s kmetije:  
Teme
Kmetija Podbrežnik ŠAROLE KRAVE DOJILJE

Zadnji komentarji

Kristjan Sešek :

21.11.2020 23:29

...

Prijatelji

KMEČKI GLASAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

Pitanci sodijo v dolino, krave dojilje pa v hribe