Lani se je v Sloveniji ponovno pojavila visoko patogena aviarna influenca (HPAI), ki je bila potrjena pri prostoživečih pticah (labodih grbcih). Ker se lahko bolezen pojavi tudi pri domači perutnini in povzroča veliko ekonomsko škodo se državno središče za nadzor bolezni redno sestaja in spremlja situacijo ter svetuje dosledno izvajanje biovarnostnih ukrepov in spoštovanje predpisanih ukrepov. V Sloveniji aviarne influence pri domači perutnini še niso ugotovili, da bi tako tudi ostalo, pa je treba upoštevati trenutno veljavne ukrepe, ki so objavljeni v Uradnem listu RS: a) domačo perutnino in ptice v ujetništvu se zadržuje: ·         v zaprtih prostorih oziroma na način, da se prepreči stik s prostoživečimi pticami, predvsem vodnimi, ali ·         v ograjenem prostoru na način, da se prepreči dostop do vodnih površin, do katerih dostopajo vodne ptice, ter krmi in napaja v zaprtih prostorih; b) zaradi dobrobiti se lahko vodni perutnini omogoči dostop do vode, vendar je pri tem treba preprečiti fizični stik s prostoživečimi pticami, predvsem vodnimi; c) oskrbovanje perutnine z vodo iz površinskih vodnih zajetij, do katerih imajo dostop prostoživeče vodne ptice, je dovoljeno po obdelavi vode, ki zagotavlja inaktivacijo virusov aviarne influence (npr. prekuhavanje, uporaba filtrov, UV razkuževanja ali kemijskih substanc, kot je npr. kloriranje); č) krmljenje prostoživečih vodnih ptic ni dovoljeno; s tem se zmanjša nepotrebno zadrževanje ptic na posameznih mestih in možnost prenosa virusa med njimi ter na perutnino in ptice v ujetništvu preko kontaminirane obutve in obleke; d) prepovedano je zbiranje perutnine in drugih ptic v ujetništvu na trgih, predstavah, razstavah in kulturnih prireditvah, razen če se taki dogodki organizirajo in izvedejo tako, da je tveganje širjenja virusov z ptic, ki bi bile lahko okužene, na druge ptice kar najbolj zmanjšano. Glede točke a) za perutnino in ptice v ujetništvu to pomeni naslednje: ·         perutnino in ptice v ujetništvu je dovoljeno rediti na prostem pod določenimi pogoji, krmiti in napajati pa jih je treba v zaprtih prostorih (v hlevu); ·         če to ni izvedljivo, morajo biti živali nastanjene v zaprtih prostorih oziroma na način, da se prepreči stik s prostoživečimi pticami, predvsem vodnimi (izpust pokrit z deskami, mrežo ipd). Glede na to, da je možna reja perutnine v ograjenem prostoru tudi na prostem, večina rejcev spoštuje ukrepe, so sporočili iz Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin in dodali, da je predvidena globa za neupoštevanje ukrepov oz. za posamezni prekršek 41,73 evrov.

Čeprav se leto 2028 bere kot še precej oddaljena prihodnost, pa med rejci v zadnjem času dviga že precej prahu. Evropska komisija naj bi po nekaterih podatkih to leto omenjala kot mejnik, ko se bodo morale posamezne države članice opredeliti glede reje privezanega goveda v prihodnje, pri kateri gre trend, predvsem zaradi javnega pritiska, v smer prepovedi. Z morebitno namero o prepovedi reje privezane govedi po letu 2028, uradno niso seznanjeni niti na našem kmetijskem ministrstvu, ne na področju veterinarske zakonodaje ali zakonodaje s področja zaščite živali. Edina država, ki je že oktobra lani napovedala prepoved reje privezanega goveda z letom 2027 je Danska, vendar se v tem primeru sprememba nanaša zgolj na nacionalno raven. Trenutno v EU res poteka preverjanje ustreznosti zakonodaje o zaščiti in dobrem počutju živali, ki bo končano predvidoma konec letošnjega leta. Vsi nadaljnji koraki Evropske komisije na tem področju bodo zato posledično odvisni tudi od te ocene, velja pa, da v okviru ukrepa dobrobit živali privezovanje goveda ni prepovedano, tovrstna prepoved pa niti ni načrtovana za intervencijo dobrobit živali v Strateškem načrtu SKP. Četudi bi se komisija hipotetično odločila za prepoved in to objavila v naslednjem letu, pa bo morala zagotoviti vsaj 10 do 12-letno prehodno obdobje za prilagoditev na nove zahteve, možno pa je celo, da bo usodo reje privezane govedi prepustila vsaki državi članici posebej. Tradicionalne hribovske in gorske kmetije imajo pomembno gospodarsko, socialno in okoljsko vlogo, rejci pa imajo govedo od jeseni do pomladi v hlevih, večinoma privezano, poleti pa jih preselijo na planinsko pašo. Te kmetije imajo danes ključno vlogo pri promociji lokalnega turizma, ohranjanju agro-ekosistemov, biotske raznovrstnosti in zgodovinske tradicije. Dejstvo pa je, da so gorske kmetije zaradi neugodnih naravnih razmer in svetovne tržne konkurence manj konkurenčne in se soočajo z višjimi stroški prireje v primerjavi z nižinskimi intenzivnimi kmetijami. Glede na to, da EU priznava potrebo po ohranjanju gorskih kmetij in predlaga njihov okolju in živalim prijazen razvoj, se zdi v teh okoliščinah posebno od njih sporno zahtevati izgradnjo hleva, kjer govedo čez zimo ne bo privezano. Se pa ob tem postavlja tudi vprašanje fnančne zmožnosti izvedbe naložbe v novogradnjo, kljub morebitnim evropskim sredstvom, ki posledično ne prinaša nič drugega kot dolgoročno opuščanje govedoreje v številnih evropskih državah v hribovskih področjih. Pri nas na primer večine obstoječih hlevov ne bi bilo možno ustrezno prenoviti, za rejo prostih živali pa bi bili premajhni. Reja privezanega goveda med splošno javnostjo resda postaja čedalje bolj kontroverzna glede vprašanj dobrega počutja, saj po mnenju številnih strokovnjakov tovrsten sistem reje govedu ne omogoča izražanja naravnega vedenja kot v hlevih, kjer je prosto. Kljub vse glasnejšim in naraščajočim kritikam, pa v Evropi v nižinah ostaja čez zimo privezanega 20 % goveda, 80 % pa v hribih in gorah. Številni raziskovalni članki razkrivajo, da je približno 88 % norveškega goveda, 75 % vseh švedskih čred in več kot tretjina nemških krav molznic v hlevu privezanih in večinoma brez paše. Odločitev kmetov, da bo govedo privezano pa v prvi vrsti izhaja iz ekonomskih razlogov, pomanjkanja prostora in opreme, včasih pa tudi zaradi priročnosti, kar pa ne pomeni, da je počutje goveda v tem načinu vhlevitve nujno slabo. Podoba reje privezanega goveda na videz res ni romantična, vendar bi njena prepoved pomenila dodatno breme za male in srednje velike kmetije, ki bi jih sistem še hitreje zavrgel in še pospešil razvoj velikih. Ob morebitni prepovedi, ki za zdaj ni napovedana, torej obstajata le dve možnosti: zgraditi nov hlev ali pa končati z rejo. Svetovalec Zveznega združenja nemških mlekarjev BDM in rejec krav molznic Johannes Pfaller, je za nemške medije nekoč izjavil, da bo v resnici kar 80 do 90 % kmetij, kjer so krave privezane, zaradi neugodne starostne strukture in drugih okoliščin, v naslednjem desetletju ali dveh, ugasnilo samih po sebi. In če se bo v njegovi izjavi izkazalo nekaj resnice  - v Sloveniji, kjer je delež reje privezanega goveda velik, kmetije pa v poprečju zelo majhne - reje privezanega goveda sploh ne bo potrebno prepovedati, saj bomo že brez nje ostali brez velikega dela govedorejcev.

Predsednik ZRGRPS mag. Tomaž Modic je povedal: »Svetovni kongres rejcev rjave pasme v Madisonu v ZDA je prestavljen še za eno leto, na oktober 2022, razglašena epidemija pa je preprečila tudi skupno državno razstavo, za katero smo se intenzivno dogovarjali z Zvezo društev rejcev govedi lisaste pasme Slovenije in Društvom rejcev govedi črno-bele pasme v Sloveniji.« Modic glede na trenutno dogajanje tudi v tem letu pričakuje manj aktivnosti »v živo«, saj se bo večina dogodkov kot kaže še naprej odvijala prek spleta. ZRGRPS se je jeseni povezala z zvezo nevladnih organizacij, sprva iz protesta zaradi nizkih odkupnih cen, kasneje pa je sodelovanje preraslo v nekaj sestankov, tudi s kmetijskim ministrom, in stekli so pogovori o sooblikovanju skupne kmetijske politike. Dosegli so upočasnitev aktivnosti in podaljšanje roka oddaje predlogov, ki je bil sprva določen do začetka predsedovanja Slovenije EU. »Rejci kot deležniki imamo podaljšano možnost, da podamo pripombe na zakonodajne predloge kmetijske politike za novo programsko obdobje,« je spomnil Modic. V LANSKEM LETU VEČJA MLEČNOST IN BOLJŠE VSEBNOSTI V MLEKU Z velikim zanimanjem so poslušalci pred računalniškimi ekrani spremljali predstavitev krav z življenjsko prirejo nad 80.000 kilogramov in nad 90.000 kilogramov mleka ter podelitev kar treh častnih zvoncev za življenjsko mlečnost nad 100.000 kilogramov. Znano je, da rjavo pasmo odlikuje dobra mlečnost, velika vsebnost maščob in beljakovin v mleku, dolgoživost, zdravje vimena, nizko število somatskih celic v mleku, miren temperament in prilagodljivost na različne pogoje reje ter idealna vsebnost in kakovost mleka za sirjenje. Prvi častni zvonec je strokovni tajnik Matija Rigler »virtualno« podelil kravi Zafiri (rojeni 2008) rejca Jana Modica iz Iga za preseženo življenjsko prirejo nad 100.000 kilogramov mleka, saj je v devetih laktacijah namolzla 109.293 kilogramov mleka (maščobe: 4.647,4 kg/4,25 %, beljakovine: 4.090,8 kg/3,74 %). Za življenjsko prirejo 104.498 kilogramov mleka v osmih laktacijah (maščobe: 3.780,7 kg/3,61 %, beljakovine: 3.496,0 kg/3,34 %) je častni zvonec prejela tudi krava Herta (rojena 2009), ki ponovno prihaja iz reje Jana Modica. Tretji zvonec pa je šel v roke Francija Jurce iz Žirov, saj je njegova krava Žogica (rojena 2005) v 12 laktacijah namolzla 103.637 kilogramov mleka (maščobe: 4.704,8 kg/4,53 %, beljakovine: 3.453,7 kg/3,31 %). »Življenjsko prirejo nad 90.000 kilogramov mleka je v lanskem letu doseglo nekoliko več krav. Prva je krava Hruška rejca Janka Arliča iz Velenja, ki je v enajstih laktacijah dala 95.815 kilogramov mleka, nato sledi Elen rejca Vinka Pečarja iz Ljubljana-Polje, ki je v zgolj petih laktacijah namolzla 92.621 kilogramov mleka, in Roxy rejca Gregorja Ročnika iz Šoštanja, ki je v osmih laktacijah dala 92.138 kilogramov mleka. 91.795 kilogramov mleka je v sedmih laktacijah namolzla krava Bela, ki prihaja iz reje Alojzija Kužnika iz Trebnjega, nagrajena pa je bila tudi krava Mica rejca Lojzeta Sladiča iz Litije, ki je v enajstih laktacijah namolzla 91.269 kilogramov mleka.« Strokovni tajnik je izpostavil tudi rejce, ki so imeli lani v čredi krave molznice rjave pasme z življenjsko mlečnostjo nad 80.000 kilogramov. To so: Janko Arlič iz Velenja za kravo Hedi (devet laktacij, 86.974 kilogramov), Franc Bric iz Nazarij za kravo Sano (osem laktacij, 86.431 kilogramov), Bogdan Kuhar iz Velenja za kravo Mirno (sedem laktacij, 85.876 kilogramov), Franci Jurca iz Žirov za kravo Žolto (enajst laktacij, 84.499 kilogramov), Peter Bašelj iz Novega mesta za kravo Diko (enajst laktacij, 83.464 kilogramov), Frančišek Rotnik iz Šoštanja za kravo Sotlo (sedem laktacij, 83.148 kilogramov), Tomaž Košec iz Šoštanja za kravo Niko (sedem laktacij, 82.102 kilogramov), Janez Šali iz Novega mesta za kravo Lepvo (sedem laktacij, 81.468 kilogramov), Lojze Sladič iz Litije za kravo Malko (enajst laktacij, 80.913 kilogramov), Bojan Kavčič iz Tolmina za kravo Poko (dvanajst laktacij, 80.765 kilogramov), Katica Prezelj iz Idrije za kravo Rumbo (deset laktacij, 80.599 kilogramov), Alojzij Kužnik iz Trebnjega za kravo Bistro (šest laktacij, 80.406 kilogramov) in Urška Kočnar iz Gornjega Gradu za kravo Diko (osem laktacij, 80.391 kilogramov). Foto: Matija Rigler Po podatkih kontrole mlečnosti v letu 2020 so se mlečnost in vsebnosti povečale pri vseh pasmah v povprečju za 117 kilogramov mleka, 0,01 % maščob, največji napredek pa je bil pri vsebnosti beljakovin, ki so se v povprečju povečale za 0,04 %. Mlečnost kontroliranih krav rjave pasme je znašala 6.130 kilogramov v standardni laktaciji z 251,4 kilograma ali 4,10 % maščob in 212,3 kilograma ali 3,46 beljakovin. Povprečna prireja mleka po kravi v Sloveniji v standardni laktaciji (305 dni) v letu 2020 pa je bila 7.160 kilogramov mleka s 4,01 % maščobe in 3,37 % beljakovin. V NAČRTU ELITNA AVKCIJA PLEMENSKIH TELIC RJAVE PASME »Poročilo o strokovnem delu v lanskem letu zajema tri odbire bikov v Novi Gorici, ki smo jih izvedli v februarju, juniju in septembru,« je nadaljeval Matija Rigler. »Na teh odbirah je bilo 23 genomsko testiranih bikov za usmeritev v prirejo mleka in en bik za kombinirano usmeritev ali izvorni tip rjave pasme. V osemenjevalni center je bilo vključenih sedem bikov za prirejo mleka in en kombiniran tip, za pripust pa je bilo izbranih drugih petnajst (trinajst iz Nove Gorice in dva iz alternativne vzreje).« Ker odbira bikov temelji na genomskem testiranju mladih bikcev, je Rigler poudaril, da naj rejci takoj ob rojstvu bikca – potomca bikovske matere – to sporočijo območni selekcijski službi ali kontrolorju, da bodo vneseni v evidenco in se začne s postopkom odvzema dlake ali tkiva za analizo. »Lani smo testirali 51 bikcev in 300 telic. Potrjenih je bilo 182 bikovskih mater, kar je nekaj več kot predlani, predvsem po zaslugi genomske selekcije in poudarka na plemenskih vrednostih teh živali in ne toliko na njihovih absolutnih vrednostih.« V tekočem letu bodo v ZRGRPS sodelovali v aktivnostih Evropske zveze rejcev rjave pasme, načrtujejo pa tudi elitno avkcijo plemenskih telic rjave pasme. »Glede na okoliščine imamo v mislih spletno avkcijo, ki jo bomo izvedli še v spomladanskem času. Po odbiri bikovskih mater nameravamo pridobiti zainteresirane rejce in pripraviti in posneti njihove živali, jih predstaviti na spletu ter na določen dan izpeljali avkcijo, kar bo prispevalo tudi k promociji pasme,« je pojasnil predsednik Tomaž Modic in hkrati apeliral, da se za sodelovanje odloči čim več rejcev, ki bodo na ta način dodali svoj delež k prepoznavnosti in ohranitvi reje govedi rjave pasme, ki se v Sloveniji zmanjšuje, saj po količini mleka težko tekmuje s črno-belo pasmo, jo pa prekaša v sestavi mleka, ki je primernejše za sirjenje. Uspešno nadaljevanje rejskega dela pa ostaja temelj za ohranitev pasme. Krava Žogica rejca Francija Jurce iz Žirov (rojena 2005 in že izločena) je v 12 laktacijah namolzla 103.637 kilogramov mleka (maščobe: 4.704,8 kg/4,53 %, beljakovine: 3.453,7 kg/3,31 %) in je ena od prejemnic častnega zvonca za življenjsko mlečnost nad 100.000 kilogramov.

Dolgoživost krav molznic se nanaša na to, koliko časa krava ostane v čredi, koliko mleka v življenju namolze in koliko zdravih potomcev nam da. Velik del krav molznic ima kratko življenjsko dobo, ki je daleč pod njihovim biološkim potencialom. Rejci se v teoriji sicer zavedajo prednosti povečanja dolgoživosti njihovih krav, pogosto pa se ob tem postavlja vprašanje, kako naj to uresničijo v praksi. Dokazano je, da je veliko krav izločenih prezgodaj zaradi težav s plodnostjo, prehranskih motenj, vnetja vimena, težav z zdravjem in poškodbami. Izločitev krave molznice pred 3. laktacijo je draga, saj povprečni strošek vzreje telice črno-bele pasme v EU in s tem tudi v Sloveniji znaša med 1.500 in 1.600 evri, ki ga je treba plačati z mlekom. Z veliko življenjsko prirejo mleka se amortizacijska vrednost krave molznice razporedi na večjo količino mleka, zaradi česar je strošek vzreje na liter mleka ustrezno manjši. Na dolgoživost v največji meri vplivajo okoljski in genetski dejavniki. Pri okoljskih dejavnikih izpostavljamo prehrano, pogoje reje in zdravstveno varstvo živali, ki lahko bistveno podaljšajo življenjsko dobo molznic ter s tem povečajo življenjsko prirejo mleka. Dolgoživost natančneje opišemo s preživetjem, dolžino dobe prireje (od 1. telitve do dneva izločitve), starostjo ob izločitvi, količino v življenju prirejenega mleka, maščob, beljakovin ter količino mleka na proizvodni in življenjski dan. Dolgoživost krav molznic najpogosteje predstavimo s preživetjem krav, ki pridejo v 2., 3. in višje laktacije. Večji, ko je delež krav, ki dočaka določeno starostno mejo, boljša je njihova dolgoživost. NAJVIŠJA MLEČNOST V ČETRTI IN PETI LAKTACIJI Pričakovano je, da bodo krave z visoko mlečnostjo prej izločene kot krave s povprečno ali podpovprečno mlečnostjo, vendar pa je v praksi ravno obratno, saj rejci krave s slabšo mlečnostjo v veliki večini hitreje izločijo. Krave dosežejo najvišjo mlečnost v četrti in peti laktaciji, življenjska mlečnost krave pa odloča o gospodarnosti reje. Krave, ki v prvi in drugi laktaciji ne dosežejo pričakovane mlečnosti, rejci izločijo iz črede, izločijo pa tudi starejše krave, ki jim mlečnost že upada zaradi starosti. Če je delež izločenih krav na leto prevelik, sta življenjska in proizvodna doba krav krajši, s tem pa je manjša tudi njihova življenjska mlečnost. To pa pomeni, da strošek vzreje telic bremeni namolzeno količino mleka. Če je obnova črede na leto prevelika, pa je zmanjšan tudi prihodek od prodaje telic. Ker za rejce krav molznic prireja mleka postaja čedalje manj dobičkonosna dejavnost, je vedno aktualno vprašanje, koliko mleka mora dati krava, da ima rejec dobiček. To pomeni, da mora imeti krava čim več laktacij in čim višjo življenjsko mlečnost. Izračuni iz Nemčije pravijo, da o dobičkonosni reji krav lahko govorimo šele takrat, ko krave v 3,5 laktacijah priredijo 30.000 kg mleka ali več. Rejski cilj za črno-belo pasmo v Sloveniji tudi zasleduje 30.000 kg mleka v življenju, medtem, ko si Nizozemski rejci želijo od svojih krav v povprečju 40.000 kg mleka. Strokovnjaki tudi drugod ugotavljajo, da se stroški vzreje telic in drugi stroški povrnejo šele konec tretje laktacije. Povprečni strošek vzrejene telice črno-bele pasme (Podatki so iz Nizozemske, vendar veljajo za vso Evropo, tudi za Slovenijo.) Vrsta stroška       v evrih (primer iz Nizozemske) Stroški krme 177 € Strošek mlečnega nadomestka 45 € Strošek močne krme 132 € Stroški zdravljenja 43 € Osemenitev 36 € Nastilj 45 € Izgube 1 € Priprava krme in krmljenje 590 € Oskrba 432 € Drugi stroški 74 € Skupaj              1.566 Netherlands; WUR-Animals Sciences Group Vzreja plemenske živali (telice) v povprečju traja dve leti. Če upoštevamo vse stroške, razen stavb, stane vzreja plemenske telice okrog 1.500 evrov, kar predstavlja strošek 4 do 5 centov na liter mleka in predstavlja zelo pomembno naložbo. Strokovnjaki ugotavljajo, da podaljšanje dobe prireje s treh na štiri laktacije poveča pokritje stroškov do 13 %, gospodarnost reje pa narašča do 8., 9. in celo 10. laktacije, zato je treba v čim večji meri preprečiti prezgodnje in neprostovoljne izločitve. NEGOSPODARNO PREZGODNJE IZLOČANJE Krave molznice so v letu 2019 v Sloveniji v povprečju izločali pri starosti 6,1 leta, ko so dosegle 3,5 telitev, kar pomeni, da vrha mlečnosti, ki je v 4. laktaciji, sploh niso dosegle. Kljub temu je bilo trajanje življenjske dobe krav v naši državi celo večje, kot jih navajajo ponekod po svetu, saj v Ameriki na primer življenjska doba krav molznic traja približno 4,8 leta oz. 2,6 laktacije, v Nemčiji pa krave dosežejo le 2,1 do 2,4 laktacije.Povprečna življenjska mlečnost izločenih krav v Sloveniji za leto 2019 je znašala pri črno-beli pasmi 27.092 kg, lisasti 21.004 kg in rjavi 23.928. Če pogledamo še podatek o izločitvah v čredi Matjaža Rozmana iz Zadrage, kjer so lani dosegli najvišjo povprečno mlečnost v državi, so lani izločili 11 krav. Njihova življenjska mlečnost ob izločitvi se je gibala med 9.796 kg mleka krave Bine in 93.409 kg krave Zinke. V povprečju so te krave namolzle 41.905 kg mleka, kar je za skoraj 12.000 kg mleka več, kot je rejski cilj za ČB pasmo v Sloveniji. 1. Dolgoživost krav je odvisna od okoljskih in genetskih dejavnikov. 2. Ugotovitve številnih raziskav kažejo, da veliko krav molznic zapusti čredo prezgodaj, predvsem zaradi težav s plodnostjo, vnetja vimena, šepavosti, drugih zdravstvenih težav in poškodb. 3. Tveganje za izločitev je največje v začetku laktacije. 4. Prezgodnje neprostovoljno izločanje krav je drago, saj se amortizacijska vrednost živali razporedi na premajhno količino mleka. Manjša, kot je prireja, večji je strošek vzreje na liter mleka. 5. Rejci si morajo prizadevati za zmanjšanje izločitev in izboljšanje zdravja krav ter s tem tudi za dolgoživosti krav. 6. Povprečno življenjsko dobo krav določajo tudi zunanji ekonomski dejavniki, ki niso povezani z zdravjem in zmogljivostjo posamezne krave. Da bi podaljšali povprečno življenjsko dobo krav in povečali življenjsko prirejo mleka, bi morali rejci živalim zagotoviti optimalne pogoje reje, čim večje udobje in stremeti k boljšemu zdravju živali od rojstva do izločitve. To bi lahko dosegli z boljšo vzrejo telet in kasneje telic in s povečanjem deleža starejših krav. S tem bi lahko del telic in krav osemenjevali s semenom bikov pasem za prirejo mesa, križance pa prodali. Ker življenjska mlečnost krav odloča o gospodarnosti prireje mleka, je potrebnih čim manj izločitev zaradi neželenih vzrokov, kot so slaba plodnost, bolezni, poškodbe in pogin. Po podatkih iz leta 2019 slovenski rejci največ molznic izločijo zaradi slabe plodnosti (31 %; največ pri lisasti pasmi, sledijo križanke z lisasto pasmo, rjave in črno-bele molznice), velik delež molznic pa izločijo zaradi bolezni parkljev in nog (13,1 %). Za gospodarno prirejo mleka je priporočljivo, da doba med telitvama (DMT) v čredi krav molznic traja od 365 do 405 dni. V Sloveniji pa je DMT pri vseh treh pasmah (lisasta, rjava in črno-bela) večja od priporočenih vrednosti pri posameznih pasmah in povprečno traja 422 dni. DMT v kontroli prireje mleka se v zadnjih letih podaljšuje, mlečnost pa povečuje. Kot pravijo naši strokovnjaki, pri kravah z manjšo mlečnostjo želimo kratko DMT, pri kravah z večjo mlečnostjo pa včasih tudi namenoma počakamo s prvo osemenitvijo, kar se kaže v daljši DMT. V letu 2019 je poporodni premor (PP) v povprečju trajal 138 dni, priporočljivo pa je, da krave prvič obrejite do 85. dneva po telitvi. Vsak dan podaljšanega PP nad 85 dni namreč prinaša izgube. Kratka življenjska doba molznic je povezana s finančnimi izgubami na kmetijah, večjim okoljskim odtisom in težavami pri počutju živali, kar pa med potrošniki postaja vedno večja skrb. Povprečni strošek vzreje telice glede na doseženo življensko mlečnost Dosežena življenjska mlečnost (v kg mleka) Stroški vzreje v centih na kg mleka (NL) 5.000                     24 10.000                   12 25.000                   4.8 50.000                   2.4 100.000                 1.2 Netherlands; WUR-Animals Sciences Group Z visoko življenjsko prirejo se amortizacijska vrednost živali razporedi na večjo količino mleka, zaradi česar je strošek vzreje na kilogram mleka ustrezno manjši. Če krava v svojem življenju namolze le 5.000 kg mleka, strošek vzreje po kg mleka znaša 24 centov, če pa namolze 100.000 kg mleka v svoji življenjski dobi, pa ta strošek predstavlja le 1,2 centa po kg mleka. Skupni stroški so največji, če molznica doseže le eno laktacijo, in najmanjši, ko kravo obdržimo v čredi šest ali več laktacij, saj lahko izkoristi potencial mlečnosti, ki doseže svoj vrh med tretjo in peto laktacijo, manjši pa je tudi remont ali obnova črede. Za donosnost morajo biti krave molznice redno breje, vzdrževati morajo visoko mlečnost in biti zdrave. Zato je daljša življenjska doba krave potencialna možnost za izboljšanje donosnosti. Pravzaprav je to druga ekonomsko najpomembnejša lastnost pri kravah molznicah, torej takoj za mlečnostjo. V kratki življenjski dobi živali ne uspejo razviti svojega potenciala mlečnosti in s tem donosnosti. Kot je bilo že omenjeno, krave molznice zaradi visokih stroškov, povezanih z zgodnjo neproduktivno fazo vzreje, postanejo donosne komaj v tretji laktaciji. Z daljšo življenjsko dobo krav je večja tudi povprečna prireja črede, saj velik del odločitev rejcev o izločitvah temelji prav na prireji mleka. Z dolgoživostjo se poveča delež starejših krav v čredi, ki praviloma dajejo več mleka kot mlade krave. S tem se zmanjša tudi ogljični odtis na kilogram mleka. Visok delež izločitev in visoka smrtnost med kravami sta pokazatelja slabega stanja v hlevu, kar ni združljivo s trajnostno prirejo mleka. Genetika in okolje imata odločilno vlogo pri možnostih, da krava vstopi v tretjo in/ali nadaljnje laktacije. Pri izločitvah krav pa je pomembno, da se rejci zanje odločajo ob pravem času in iz pravih razlogov, kar je morda najboljši način za izboljšanje dolgoživosti krav. Povečanje dolgoživosti je eden od načinov zniževanja stroškov na kmetijah in povečanja količine prirejenega mleka, saj lastna cena mleka (strošek na enoto proizvoda) z zaporedno laktacijo pada.

Živinska ladja Elbeik naj bi v Cartageno prispela prejšnji teden, tri mesece potem, ko je sredi decembra zapustila špansko pristanišče Tarragona, po mučnem iskanju kupca za govedo. Živino je namreč zavrnilo več držav, vključno s Turčijo in Libijo, zaradi strahu, da imajo živali bolezen modrikastega jezika. Nekateri viri trdijo, da je med plovbo poginilo že skoraj 180 govedi, zato so evropski poslanci predlagali, da je za izmučene živali, zakol ob prihodu v pristanišče še najbolj humana možnost. Po nedavnih postankih v bližini Cipra in v grških pristaniščih, se je Elbeik v začetku tega tedna vrnil v španske vode in se zasidral na otoku Menorca. Španske oblasti so odredile, naj ladja pristane v Cartageni, ki je "najprimernejše pristanišče" za inšpekcijski pregled ter možno razkladanje in zakol živali. Ladja Elbeik se je zasidrala le nekaj tednov po tem, ko so španske oblasti v Cartageni že usmrtile več kot 850 mladih bikov z druge živinorejske ladje imenovane Karim Allah. Tudi ta ladja je že sredi decembra zapustila Španijo, zaradi strahu pred boleznijo modrikastega jezika, pa so zavrnili njen vstop v pristanišča v Turčiji in drugih državah, zato je z živino po morju prav tako plula tri mesece. Nekateri evropski poslanci in nevladne organizacije trdijo, da je usmrtitev bikov prijaznejša možnost, namesto da bi jih poslali na drugo dolgo pot. "Že več kot tri mesece so te živali (na Elbeiku) na peklenski vožnji," je dejal evropski poslanec Thomas Waitz, član odbora EU za preučevanje problematike prevoza živali in sopredsednik Evropske zelene stranke. Waitz je dejal, da "stalni stres" na morju, poleg pomanjkanja hrane in vode, pomeni, da so mladi biki v "groznem stanju" in da je usmrtitev "edina odgovorna stvar". Nevladne organizacije zaradi dogajanja še ostreje kritizirajo EU, ker še naprej dovoljuje dolga potovanja rejnih živali in ne obvladuje težav ob tovrstnih nepredvidljivih dogodkih. Evropsko komisijo pozivajo, naj začne preiskavo in zahtevajo konec izvoza živih živali, kar ni združljivo z osnovnim načelom EU, da so živali "čuteča bitja".

Na vrhunski rezultat so nakazovala že dosežena povprečja mlečnosti v letu 2018, ko so na Rozmanovi kmetiji namolzli 11.660 kg mleka in predlani, ko se je mlečnost ustavila na 12. 416 kg, lani pa kar na vrhunskih 13. 468 kg. »Kje je torej meja – koliko lahko še namolzejo?« se večkrat vpraša Matjaž Rozman, gospodar kmetije v Zadragi, ki je prepričan, da je pravi odgovor v popolni oskrbi krav, sin Rok, bodoči prevzemnik pa ga dopolni, da brez vrhunske vzreje plemenskih telic in telet ni vrhuske reje molznic. »Prvi cilj na kmetiji ostajata zdravje krav ter njihova dolgoživost in ne mlečnost,« pojasni Petra, Rokova žena in nadaljuje, da bo letos prva krava presegla življenjsko prirejo 100.000 kg mleka v osmih laktacijah, če bo vse potekalo brez težav, pa ji na poti k temu cilju že sledi tudi druga. Videoposnetek s kmetije Rozman: »Brez prave ekipe in medsebojnega razumevanja, je nemogoče pričakovati uspeh v reji ali dosegati vidne rezultate,« je prepričan gospodar kmetije, ki ga bolj kot vse veseli, da sin Rok nadaljuje z delom na kmetiji, ob trdni podpori in znanju njegove žene Petre. »Vesel sem, da sta se našla in si tu ustvarila družino, saj sem prepričan, da kmetije, ki jih vodijo kmetje sami, neporočeni in brez družine, nimajo pravega življenja in dolgoročno tudi ne prihodnosti.« Ko sta Petra in Rok diplomirala in magistrirala na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, na Oddelku za zootehniko, jima je Matjaž takoj predlagal, da prevzameta vodenje črede. »Lahko rečem, da smo se takoj ujeli in kar se dela tiče pravzaprav ne bi moglo biti bolje,« zadovoljen pove Matjaž, a z vidno spremenjenim glasom, prežetim z žalostjo doda, da je druga plat zgodbe zdravje pri hiši, ki pa na žalost že vrsto let ni najboljše. V mislih je imel svojo ženo Ireno, ki ji je možganska kap pred desetimi leti pustila vidne in trajne posledice in je zato doma v njihovi popolni oskrbi. Popolno oskrbljene krave nadpovprečno molzejo Kljub vsem težkim življenjskim preizkušnjam na kmetiji vztrajajo in se z vso predanostjo več kot uspešno ukvarjajo s prirejo mleka. Ta dejavnost zagotavlja dva delovna mesta na kmetiji, zato Petra, ki poleg odbire pri domači čredi na farmi KŽK kmetijstvo opravlja službo, ki ji je pisana na kožo in kot tehnolog nadzoruje čredo. Rok pa skupaj z vrhunskim strokovnjakom za prehrano živali Marjanom Martinčičem, snuje sestavo krmnega obroka TMR za krave molznice, s poudarkom na pravilni izbiri mineralov in dodatkov. Pomembno je namreč, da s čim cenejšimi vhodnimi stroški pripravijo popolno in kakovostno krmo za molznice, s katero bodo popolno oskrbljene in bodo zato nadpovprečno molzle.   »V trenutni situaciji, ko presežek dosežemo le z vrhunskim delom, z veliko znanja in natančnostjo, je v dejavnosti še zaslužek. Povprečje pa žal že dolgo ne daje več potrebnega finančnega izplena za normalno preživetje,« pojasnjuje Matjaž, ki odkrito prizna, da je v obtoku sicer dovolj denarja, za katerega pa pravi, da ni njihov, saj ga ves čas vlagajo nazaj v krave. »Čim ga nekaj vzameš stran, se to pri kravah takoj opazi.« Kmetija Rozman v številkah: - obsega 27 hektarjev, večina zemljišč v najemu; - 43 krav molznic; - 8 potrjenih in potencialnih bikovskih mater (bikci gredo na testno ---    postajo v Novo Gorico); - skupaj 90 glav govedi; - indeks osemenitev za leto 2020 je 1,85; - 413 dni je doba med telitvama v letu 2020; - trenutna cena za liter mleka s 4,20 % mašlobe in 3,25 % beljakovin    je 31 centov brez davka; - povprečna mlečnost po kravi na dan 46,88 kg; - na leto v Mlekop oddajo okoli 550 tisoč kilogramov mleka. 13.468 kg mleka je količina, ki do sedaj v Sloveniji še ni bila dosežena, je pa mlečnost pri Rozmanovi čredi naraščala že vsa leta in nakazovala prihodnji vrhunski dosežek. »Leta 2007, ko smo krave selili iz starega hleva, kjer so bile privezane, v novega z ležalnimi boksi, smo bili po količini mleka na kravo sedmi v državi. Danes smo prvi, čeprav si tega nismo nikoli obetali,« pojasni Matjaž. Skupaj redijo 90 glav govedi, z mlado živino in bikci vred, ki jih pitajo do teže 200 kg in prodajo v škofjeloško zadrugo, molzejo pa 43 krav. Za dobro mlečnost najnovejša tehnologija ni nujna Krave molzejo na molzišču ribja kost 2×4, kjer tako kot v hlevu, ni nobene posebne tehnike. Molzne enote so povsem klasične in brez merilcev, molzišče pa odgovarja vsem trem, saj jim nudi stik z živaljo. »Pomembno je, da kravo vidimo kako pride v molzišče in iz njega oddide, da imamo stik z njenim vimenom. Če opazimo, da je uplahnjen, takoj vemo, da je s kravo nekaj narobe in že začnemo z ugotavljanjem vzroka za nastalo stanje,« pojasni Petra. Matjaž pa razmišlja, da bi raje povečal hlev, kot pa kupil molznega robota. »Pa to ne zato, ker bi imel kaj proti njegovi uporabi, prav nasprotno, menim le, da se mora vsak rejec odločati po svoje.« Rok očetu pritrdi in pravi, da za dobro mlečnost uporaba najnovejše tehnologije ni nujna, sploh pri upravljanju manjših čred, kot je njihova. Rok se zaveda, da tehniko še vedno lahko hitro vključiš, če se denarni tok izide, za 43 krav pa je še vedno veliko ceneje, če jih sami opazujejo. To je tudi največje možno število krav, ki jih dopušča trenutna velikost hleva, večje število bi namreč zaradi pomanjkanja ležišč in krmnih mest, prineslo le težave. »Bolje imeti manj krav in s tem več mleka, ker se v reji dobro počutijo,« pove Rok in pojasni visoko mlečnost črede, ki je posledica tudi primerne starostne struktre črede. »Lani smo končno prišli do starejših krav, ki imajo veliko mlečnost. V prvi in drugi laktaciji od krave ne moreš pričakovati velike mlečnosti oz. če pa že, ne traja dolgo – zanje je 11.000 do 12.000 kg največja količina. Potem pa molzejo vedno več, v tretji in četrti laktaciji brez težav molzejo 17.000 kg v standardni laktaciji. Če je torej v čredi velik delež prvesnic rejec ne more pričakovati visokega povprečja, pa čeprav je čreda vrhunska. Ker se vsako leto pozna, je naš glavni in prvi cilj zdravje krav in ne visoka mlečnost,« pojasni Rok, Petra pa ga dopolni, da krave pri njih dosegajo vsaj pet laktacij s ciljem, da kravo nato izločijo, v klavnici pa jim zanjo tudi plačajo. »Noben rejec namreč ne sme dopustiti, da krava pogine od izčrpanosti, na koncu pa jo odpelje veterinarsko higienska služba,« se strinja Rok. Izčrpanosti pa ne povzroča le visoka prireja ob slabi oskrbljenosti. Bodoči prevzemnik meni, da kravo izčrpuje tudi nizka mlečnost, čeprav je sama genetsko sposobna prirediti 15.000 kg mleka v standardni laktaciji. »To pomeni, da ji nečesa kronično primanjkuje, da je slabo oskrbljena. Če so se črno-belih krav v klavnicah nekdaj izogibali, pa jih danes Rozmanovi brez težav prodajo. Krave so velikega okvirja, na koncu pa dajo tudi preko 400 kg mesa, celo po tolikšni mlečnosti. Trenutno imajo v reji tri krave v šesti laktaciji in več, ves čas pa stremijo k podaljševanju števila laktacij, saj se zavedajo, da starejše krave prinašajo zaslužek. Višja ko je mlečnost, bolj štejejo malenkosti Krave osemenjujejo sami, saj imata Rok in Petra opravljen tečaj osemenjevanja. Petra je pred leti zmagala na evropskem tekmovanje mladih rejcev v vodenju živali v Bruslju in za nagrado od OC Preska dobila kontejner za shranjevanje semena bikov v tekočem dušiku, kar je bila še dodatna vzpodbuda, da sami začnejo z osemenjevanjem. »Prednosti so vsekakor manjši stroški in optimalen čas osemenitve,« pojasni Rok, Petra pa nadaljuje, da seme bikov izbirajo glede na sorodstvo, osredotočajo pa se na lastnosti, ki jih morajo v čredi izboljšati, največ pozrnosti namenjajo obliki vimena in lastnostim nog. »Uporabljamo polovico semena elitnih bikov iz Amerike in Kanade, predvsem za bikovske matere in polovico semena slovenskih testiranih in mladih bikov. Seksiranega semena ne uporabljamo veliko, saj z navadnim semenom dobimo dovolj telic za obnovo črede, plemenske telice pa tudi prodajamo.« Krave krmijo z doma pridelano koruzno in travno silažo ter mrvo, dokupijo pa sojine in repične tropine, koruzo, ječmen, dehidrirano lucerno, melaso ter minerale in vitamine. Krmnih mešanic ne kupujejo, ampak le komponente, ki jih potem sami zmešajo v enoten krmni obrok TMR. »Pri prehrani ves čas sledimo novostim, krmo tudi analiziramo, lahko pa povem, da Rok vsakodnevno preračunava in ugotavlja sušino v silažah, ki se nenehno spreminja,« Matjaž poudari pomembnost sušine v krmi. »Že pri košnji izbiramo katero krmo bomo namenili za krave, katera bo za telice in druge kategorije. V poletnem času smo pozorni, da kravam za boljšo prebavljivost krmimo najkakovostnejšo travno silažo, saj takrat manj pojedo. In, če je v tisti vročini slaba še krma, bo mlečnost izrazito padla in si še po pol leta ne bo opomogla do predhodne količine,« pojasni Rok. V poletni vročini krave hladijo z ventilatorji, ki zrak razpihavajo čeznje in čez ležišča. Pri 14° C se vklopijo, pri 20 °C pa že obratujejo s polno močjo. »Ventilatorji delujejo avtomatsko, in čeprav je ta avtomatika sicer precej draga, se strošek naložbe povrne v enem letu,« pove Rok in doda, da je pri veliki mlečnosti potreba krav po kisiku večja, zato se mora zrak v hlevu ves čas menjavati. Višja ko je mlečnost, bolj štejejo malenkosti, osnova pa je še vedno čista in neoporečna voda, na katero se morda prevečkrat pozabi. V hlevu imajo napajalna korita, da krave vodo lahko pijejo v velikih požirkih.  V hlevu je poskrbljeno za udobje in dobro počutje krav. Krave so proste, ležijo in počivajo pa na globokih ležalnih boksih, ki so nastlani z bukovo žagovino debeline 10 do 15 cm. Dvakrat dnevno jih po potrebi skidajo, ročno jih nastiljajo na vsake štiri dni in takrat porabijo dober 1 m³ žaganja. Za kmetijo, ki si želi napredka je zemlje premalo Preko Kmetijske zadruge Naklo, katere predsednik je že pet let Matjaž, v Mlekop oddajo okoli 550 tisoč kilogramov mleka na leto, to pa nato potuje v mlekarne znotraj Slovenije, v Italijo, na Hrvaško in v Srbijo ter Bosno in Hercegovino. Trenutno za liter mleka dobijo 31 centov brez davka, glede na naraščajoče vhodne stroške, posebno vedno dražjih beljakovinskih komponent, bi bila cena za liter lahko vsaj 35 centov. Petra pravi, da si v prihodnje želijo širiti hlev oziroma narediti prostor za presušene krave, saj trenutno bivajo poleg molznic, ločuje jih le pregrada. Matjaž pa nadaljuje, da obstajajo omejitve pri denarju, saj so se ravno lotili gradnje stanovanjske hiše ter tudi pri zemljiščih. »V Sloveniji zemlja predstavlja veliko težavo, na Gorenjskem je na primer za neko kmetijo, ki si želi napredka, zemlje premalo. Mi obdelujemo 27 ha, med katerimi je večji del najete zemlje, kar predstavlja precejšnjo stopnjo nesigurnosti.« Vse njihove živali so genotipizirane, z namenom ustvarjanja referenčne populacije in hitrejšega genetskega napredka. »Z genomsko selekcijo lahko dosežemo hitrejši napredek, saj lahko že mlado žival – teleta genotipiziramo, na podlagi DNK živali pa nato ugotovimo njeno plemensko vrednost. Generacijski interval je hitrejši, zato je hitrejši tudi napredek. Strokovnjaki priporočajo 80 % osemenitev z genomsko testiranimi biki in samo 20 % s klasično testiranimi biki, pa še to samo z najboljšimi,« na kratko strni Petra o genomski selekciji. Glede na to, da vsi trije pravijo, da so pri mlečnosti še rezerve, priznavajo, da se bodo v prihodnje še veliko učili, saj mlečnost ni vse, želijo si namreč predvsem zdravih živali in stabilne finance, hkrati pa tudi čim več zdravja doma. »Rok in Petra sta prizadevna in kljub mladosti polna znanja in izkušenj, predvsem pa me veseli, da dobro in uspešno sodelujemo,« ponosno pogovor sklene gospodar kmetije. Rozmanovi sodelujejo tudi v projektu SESAM (Sensor Assisted Alpine Milk Production), zato imajo vse živali nameščene ovratnice s senzorji, ki spremljajo njihove aktivnosti, v bazne postaje pa se z njihovo pomočjo zapisujejo podatki o 24-urni aktivnosti krave. Podatki o aktivnostih se obdelajo na zvezi avstrijskih govedorejcev (LKV Austria) v Avstriji, na podlagi različnih frekvenc, ki nastajajo ob različnih aktivnosti krave, pa sporočajo katere živali kažejo določena odstopanja od običajnih dolžin dnevnih aktivnosti (čas ležanja, hoje, paše, pitja itd.). Ta odstopanja nakazujejo na določene fiziološke procese živali (pojatev, pojav bolezenskih stanj itd.). Kot so povedali Rozmanovi kmalu pričakujejo tudi aplikacijo, s katero bodo lahko kadarkoli pogledali v podatke in iz njih bo preko ID številke krave razbrali, katerim kravam v čredi aktivnosti odstopajo od fizioloških meja, zato bodo te živali še bolj pozorno spremljali ter ugotavljali vzroke za odstopanja. S klikom na naslovnico prelistajte in naročite priročnik BOLEZNI GOVEDA IN DROBNICE. Vabljeni k nakupu.