Pri prehrani prežvekovalcev ima osnovna krma s travinja velik pomen, saj je povezana s stroški prireje mleka in mesa. »Zato je cilj vsakega rejca pridelati visokokakovostno krmo za prežvekovalce in ob tem upoštevati čas košnje, ki vpliva na ohranjanje hranil in prebavljivost krme,« so Martina Marolt, Boštjan Kastelic in Dejan Marhat – študentje agronomije – v okviru obveznosti pri predmetu »Prenos znanja v živinorejsko prakso« začeli s predstavitvijo drugega sklopa strokovnih predavanj, ki jih je organiziralo Društvo rejcev govedi črno-bele pasme skupaj s študenti zootehnike ob strokovni pomoči in mentorstvu prof. dr. Marije Klopčič z Oddelka za zootehniko v Grobljah.

Bodoči agronomi so pojasnili, da je kakovost krme za krave molznic močno povezana z višino mlečnosti, vsebnostjo maščob in beljakovin v mleku. »Od dobro pridelane in kakovostne voluminozne krme lahko pričakujemo približno 8000 kilogramov mleka v laktacijski dobi, večje količine pa uravnavamo z dodatki koncentratov.« Največjo težavo na trajnem travinju povzroča zapleveljenost, proti kateri pa se lahko uspešno borimo z najučinkovitejšim ukrepom, ki je uskladitev gnojenja in števila rab. »Več kot se gnoji, več je košnje, zapleveljenost pa lahko rešujemo tudi mehansko s česali ali uporabo fitofarmacevtskih sredstev.«

Proces sušenja mora potekati ob zelo visokih temperaturah in čim krajši čas, da prisotni encimi v mrvi ne razgradijo hranilnih snovi in njihova vsebnost v mrvi ostane visoka.

Pravočasna košnja in spravilo mlade košene trave pomenita kakovostno krmo z veliko beljakovinami, vitamini in minerali.

S klikom na naslovnico prelistajte in naročite priročnik BOLEZNI GOVEDA IN DROBNICE. 

Mlajše kot so rastline, večje so vsebnosti beljakovin, ravno obratno pa je z energijo, ki z rastjo še narašča. Na dobro oskrbovanih travnikih je primeren čas košnje v začetku latenja vodilnih trav, ko je razmerje med posameznimi hranili najbolj optimalno. Krma, košena v zgodnejših fazah razvoja, je bolje prebavljiva, vsebuje več beljakovin in nudi več energije za sintezo mikrobnih beljakovin v vampu kot ostarela krma.

KOLIKO LAHKO PRIHRANIMO S PRIDELAVO ODLIČNE TRAVNE SILAŽE?

Študentje agronomije so pripravili še izračun stroškov, ki nastanejo zaradi krmljenja travne silaže slabe kakovosti oz. prihranka s krmljenjem silaže dobre in zelo dobre kakovosti. »Vzemimo primer krmnega obroka za 30 kilogramov mleka, ki vsebuje dobro travno silažo. Koruzna silaža v obroku po vsebnosti suhe snovi prevladuje nad travno, za dopolnitev pa smo dodali še nekaj močne krme. Če imamo v tem obroku travno silažo odlične kakovosti, se mlečnost lahko poveča za pet kilogramov.

Če krmimo travno silažo slabe kakovosti, pa moramo dodajati več močnih krmil, s čimer višamo stroške obroka.

Razlika v močnih krmilih med zelo slabo in dobro travno silažo je znašala 0,342 evra, razlika med zelo slabo in zelo dobro pa 0,409 evra.

Če to preračunamo na leto in na velikost črede, ugotovimo, da pri reji 30 krav razlika v stroških močnih krmil v primerjavi z zelo slabo in dobro travno silažo znaša 3.700 evrov, če imamo v obroku zelo dobro travno silažo in to primerjamo z zelo slabo, pa je ta znesek že 4.400 evrov. Z večjo čredo narašča tudi znesek, pri 90 kravah je bila razlika med zelo slabo in dobro silažo že 11.000 evrov, razlika pri zelo slabi in zelo dobri silaži pa kar 13.400 evrov – to pa je že zajeten znesek, s katerim bi na primer lahko kupili nov zgrabljalnik, ki bi nam pomagal pripraviti boljšo travno silažo,« so ugotovili in potrdili rek, da je bolje kositi 14 dni prej kot pa en teden kasneje.

STROŠEK NASTILJANJA 1–3 CENTE NA KILOGRAM PRIREJENEGA MLEKA

»Hlevi, v katerih so krave proste, z rešetkastimi in polnimi tlemi, predstavljajo najbolj razširjeno obliko uhlevitve živali za prirejo mleka v EU. V zadnjem desetletju pa se je po Evropi razširil tudi sistem kompostnega hleva, ki predstavlja alternativo trenutnemu sistemu hlevov in prihaja iz držav z bolj toplo in suho klimo, in sicer s ciljem izboljšati počutje živali v reji, posebno najboljših živali, ki potrebujejo najboljšo oskrbo,« sta študenta zootehnike Ines Kuronja in Andraž Randl uvodoma povedala o kompostnih hlevih za krave molznice. Zaradi številnih predsodkov glede čistoče živali in higiene molže, ki spremljajo ta način reje, svetujeta pravilen način izvedbe hleva in izvajanje ukrepov, ki ohranjajo živali čiste.

Kompostni hlev sestoji iz skupne ležalne površine za počivanje, običajno nastlane z žagovino, oblovino, lesnimi sekanci, slamo ter drugim materialom, ki ga je treba mehansko kultivirati in prezračiti (dovajati kisik) dvakrat na dan. Glavni koncept te uhlevitve je kompostiranje oz. mešanje stelje – vira ogljika z organskimi komponentami oz. izločki živali, bogatimi z dušikom –, s tem pa omogočamo še prodiranje zraka globoko v kompostno površino.

Prednosti reje v kompostnem hlevu so boljša prireja, boljše zdravje, manjše potrebe po veterinarju, predelan kompost in manjši začetni vložek v gradnjo, saj ne potrebujemo raznih pregrad in ležalnih boksov ter gnojne jame, ki je navadno pod hlevom.

»Raziskave v Združenem kraljestvu, kjer so spremljali namolzeno količino mleka krav v kompostnem hlevu po prehodu iz hleva na rešetkah z ležalnimi boksi, so pokazale, da se je zaradi spremenjene uhlevitve količina mleka pri kravah povečala za 1400 kilogramov na kravo na leto. Ugotovili so še, da je upadlo število somatskih celic in da tudi v nadaljevanju ni prihajajo do tako velikih nihanj v njihovem številu kot v prejšnjem sistemu reje. Na univerzi na Dunaju so ugotovili, da je pojav odrgnin najmanjši prav v kompostih hlevih, največji pa v hlevih z ležalnimi boksi z gumami. Raziskave kažejo tudi v prid zdravja parkljev – pojav lezij in ognojkov parkljev je v kompostnih hlevih lahko manjši za 40 % kot pri drugih načinih uhlevitve, manjša je tudi pojavnost laminitisa.«

Minimalna ležalna površina mora znašati vsaj 8 m² na kravo, priporočila tujih strokovnjakov pa so tudi 10 do 20 m² na kravo. »Ker je kompostiranje mikrobiološki proces, pri katerem poleg plinov nastaja toplota, je pomembno, da ima hlev urejeno pravilno zračenje, da ne prihaja do vročinskega stresa pri kravah. Upoštevajte, da je treba zračiti veliko površino, zato so najbolj primerni ventilatorji in mešalniki zraka. Idealna debelina začetnega sloja stelje za zagon mikrobiološke aktivnosti je po mnenju tujih strokovnjakov 50 centimetrov, zadošča pa tudi že debelina 30 centimetrov. Nastiljamo vsakih dva do šest tednov, debeline 5 do 10 centimetrov, kidamo pa, ko kompost doseže višino 80 centimetrov – nekako na pol leta.«

Ines Kuronja in Andraž Randl sta izpostavila še precejšen strošek nastiljanja, ki znaša okoli enega evra na kravo na dan, prednost pa je, da je cena komposta, ki ga lahko prodamo vrtičkarjem, kar visoka in znaša 95 evrov na tono. Poraba materiala za steljo znaša od 6 do 9 kilogramov materiala na kravo na dan ali od 2 do 3,3 tone na kravo na leto. Strošek takega nastiljanja pa je od 100 evrov do 300 evrov na kravo na leto in znaša od enega do tri cente na kilogram prirejenega mleka.

Rejci, ki kompostne hleve že uporabljajo, zatrjujejo, da so prijaznejši do živali, kar se odraža v višji mlečnosti, manjših stroških zdravljenja in daljši življenjski dobi.

DO ZDRAVIH IN DOBRO RASTOČIH TELET TUDI Z NAPAJALNIM AVTOMATOM

»Pri vzreji telet z napajalnimi avtomati ločimo dva tipa napajalnih avtomatov – avtomate za mlečni nadomestek ter kombinirane za mlečni nadomestek in mleko,« sta pojasnila študenta zootehnike Blaž Rakun in Martin Pevec. Prednosti napajalnih avtomatov so večkratno napajanje telet z manjšimi obroki, vedno svež napoj, natančno mešanje odmerkov, olajšane odstavitve telet in manj porabljenega časa za napajanje. Izzivi, ki se pojavljajo ob njihovi uporabi, pa so težave s sirjenjem mleka v poletnih mesecih – če ne uporabljamo hladilnega bazena – in s tem ustavitev sistema, visoka cena naložbe, izziv pa je lahko tudi higiena in vzdrževanje naprave ter preprečevanje širjenja bolezni med teleti. Poudarjata, da je za zdrava in dobro rastoča teleta nujno pravilno doziranje napajalnih komponent ter skrb za čistočo avtomata.

Zelo pomembna je tudi uporaba ustreznih cucljev, ki vplivajo na hitrost napajanja teleta, njihovo pranje in razkuževanje pa je priporočljivo na vsakih 12 ur. Oskrbovalec telet mora biti dober opazovalec, poznati mora avtomat in njegov program, ki ga po potrebi tudi spreminja. Avtomat potrebuje stalen dovod čiste, neoporečne vode, njena poraba pa se bistveno ne razlikuje od porabe pri napajanju z vedri, poleg tega pa ni večja niti poraba električne energije. Avtomat je opremljen z alarmnim sistemom, ki se sproži, če tele zaostaja v rasti ali popije premalo mleka, javlja pa tudi razne tehnične okvare. S pomočjo avtomata in počasnega zmanjševanja količine mleka lahko brez težav, mukanja in sesanja drugih telet odstavimo teleta.

Vsako tele je prijavljeno v sistem v štiri različne skupine glede na starost in ima svojo ovratnico s čipom. Naložba v avtomat za mleko kombiniranega tipa stane okrog 9600 evrov, stroški vzdrževanja na leto pa znašajo od 100 do 500 evrov. Življenjska doba avtomata je od 15 do 20 let, poraba vode pa je nekako 30.000 litrov za 50 telet na leto.

Naložba v kombiniran avtomat za mleko in mlečni nadomestek znaša okrog 9600 evrov.