Kanadčane najverjetneje čakajo višje cene in prazne police v supermarketih in drugih maloprodajnih mestih. Kanada namreč zahteva obvezno cepljenje proti COVID-19 za voznike v mednarodnem prometu.Zaradi tega ukrepa je šest največjih kanadskih avtoprevoznikov že ostalo brez približno 10 % njihovih voznikov v mednarodnem prometu, mnogi pa že zvišujejo plače, da bi privabili nove voznike v času najhujšega pomanjkanja delovne sile, poroča Reuters. V naslednjih dveh tednih bodo potrošniki lahko spremljali stanje na trgovskih policah in pri tem ugotavljali, da "na policah sploh ni veliko izbire," je dejal Dan Einwechter, predsednik in glavni izvršni direktor podjetja Challenger Motor Freight Inc. v Cambridgeu v Ontariu. Stopnja inflacije v Kanadi je decembra dosegla najvišjo vrednost (4,8 %), v zadnjih 30-letih, ekonomisti pa pravijo, da lahko ukrep obveznega cepljenja prispeva k njeni nadaljnji rasti. V Združenih državah Amerike se je inflacija decembra na medletni ravni povečala za 7 %, kar je največje povečanje v skoraj štirih desetletjih. Kanadski premier Justin Trudeau je zagovornik obveznega cepljenja, zato je ta ukrep za vstop v Kanado začel veljati 15. januarja, za vstop v ZDA pa to soboto. To je velika sprememba za voznike tovornjakov, ki so do sedaj med državama svobodno in prosto na leto prepeljali za več kot dve tretjini - 650 milijard kanadskih dolarjev (521 milijard dolarjev) blaga. Trudeau je v sredo zagovarjal obvezno cepljenje in dejal, da je Kanada skladna z ZDA - njenim največjim trgovinskim partnerjem. "Še naprej bomo skrbeli, da bomo v Kanadi dobili tisto, kar potrebujemo, hkrati pa bomo varnost in zdravje Kanadčanov postavili na prvo mesto," je dejal Trudeau. Kar 32.000 ali 20 % od 160.000 kanadskih in ameriških voznikov v mednarodnem prometu, bi lahko ta zahteva stala službe, ocenjuje Canadian Trucking Alliance (CTA). Industriji pa že tako ali tako primanjkuje približno 18.000 voznikov, navaja CTA."Zvišali smo osnovno plačo za voznike v mednarodnem prometu. Od 1. januarja že za skoraj 20 %, vendar s tem nismo pridobili nobenega voznika," je dejal Rob Penner, predsednik in izvršni direktor podjetja Bison Transport v Winnipegu v Manitobi. "Trenutno je več tovora kot ljudi." Šest vodilnih podjetij, ki upravlja skoraj 9.200 tovornjakov in ima skupaj 173 let v panogi, je prepričanih, da se bo močno povpraševanje po tovoru v času pomanjkanja delovne sile neizogibno preneslo v višje cene za potrošnike. »Zadnje štiri ali pet mesecev smo bili razprodani za 5 % ali 10 %, odvisno od dneva ... Čas ne bi mogel biti slabši,« je dejal Mark Seymour, izvršni direktor Kriska Transportation Group v Prescottu, Ontario. Pomanjkanje delovne sile se povečuje, plačni pritiski pa naraščajo, je pokazala prejšnji teden objavljena raziskava Bank of Canada. Vlagatelji vse bolj pričakujejo, da bo centralna banka prihodnji teden prvič po letu 2018 dvignila obrestne mere. Sveža živila so še posebej občutljiva na prevoz, čeprav bi to lahko vplivalo na ves uvoz iz Združenih držav, so povedali avtoprevozniki. Nasprotovanje zahtevi po obveznem cepljenju je združilo avtoprevoznike v konvoj tovornjakov, ki je v nedeljo začel svoj pohod iz Vancouvra do kanadskega glavnega mesta Ottawa. Združeni avtoprevozniki se namreč ne strinjajo z vladnim ukrepom, da je edini način za prečkanje meje s tovornjakom ali katerim koli drugim vozilom, cepljenje. Pravijo, da bo tovrsten ukrep povzročil nič drugega kot le veliko pomanjkanje voznikov in ogromno inflacijo. Avtoprevozniki pod skupnim imenom Freedom Convoy 2022 so do nedelje z akcijo gofundme zbrali že več kot tri milijone kanadskih dolarjev ali 2,2 milijona dolarjev, kar priča o številnih podporniki med splošno javnostjo. Zbrana sredstva bodo porabili za pomoč pri stroških goriva, hrane in prenočišč, pišejo na strani gofundme. Konvoj naj bi prispel v Ottawo 29. januarja, kjer se bodo predstavniki soočili z odločevalci in zahtevali umik zahteve po obveznem cepljenju. Canadian Trucking Alliance (CTA) je v sobotni izjavi navedel, da ne podpira nobenih protestov na javnih cestah in da je edini način za prečkanje meje s komercialnim tovornjakom cepljenje. Pomanjkanje voznikov naj bi po napovedih dodatno spodbudilo inflacijo, ki je na najvišji ravni v zadnjih treh desetletjih, so povedale industrijske lobistične skupine.Zvezna vlada tako tvega, da bo s tem že tako krhke oskrbovalne verige v Kanadi, še dodatno ošibila, če bo nadaljevala z načrtovanim ukrepom cepljenja za voznike v mednarodnem prometu, pravijo konzervativci in razne industrijske skupine. Ottawa od 15. januarja zahteva dokazilo o cepljenju za vse voznike v mednarodnem prometu, kar lahko povzroči resne posledice za dobavno verigo. Svetovne dobavne verige so bile v času pandemije COVID-19 pod veliko obremenitvijo, kar je povzročilo obsežne zamude pri pošiljanju in pomanjkanju nekaterih izdelkov. Izguba še več voznikov pa lahko ogrozi pretok osnovnih zalog, kot so hrana in gradbeni material ter malim podjetjem oteži dostavo svojih izdelkov strankam. "V trgovinah bomo videli pomanjkanje blaga," pravijo podporniki avtoprevoznikov. "Za polne police se lahko zahvalimo voznikom, za prazne pa bo kriv Justin Trudeau." Kako velik bo ta vpliv na trgovino z živili, še ni znano, dejstvo pa je, da Kanada vsako leto iz ZDA uvozi kar 70 odstotkov hrane v vrednosti 21 milijard dolarjev. Pri sadju in zelenjavi se Kanada močno zanaša na ZDA, zato je njihov prehranski sistem v tem času precej ranljiv. Ko je ponudbe manj, povpraševanje pa ostane enako, je skoraj gotovo, da se bodo cene hrane zvišale. Za sadje in zelenjavo v Kanadi že opažajo podražitve za približno 25 odstotkov, za mlečne izdelke pa za 18-20 odstotkov. Zaradi nastale situacije pa bi lahko prišlo do pomanjkanja nekaterih izdelkov, kot so žitarice, sveže sadje in zelenjava ter meso.   

Glede na povzetek spletnega seminarja IEC je Mulder začel z opisom sprememb na svetovnem trgu, ki jih je doživela dejavnost prireje jajc leta 2021, pri čemer je poudaril moteče dejavnike, vključno s COVID-19, cenami krme in aviarno influenco. Kljub tem izzivom Mulder pričakuje stalno okrevanje leta 2022. Ključni izziv svetovne dejavnosti prireje jajc še naprej ostaja pandemija COVID-19.   "Gre za obvladovanje nestanovitnosti na trgu, s čimer se bomo še vedno ukvarjali tudi v tem letu. COVID-19 očitno še ne gre nikamor in bo še vedno povzročal nestanovitnost na trgih." Mulderjev seznam dolgoročnih napovedi o vplivih COVID-19 na naložbe je vključeval zmanjšanje obsega trga, povečanje spletne distribucije hrane, nadaljevanje dela na daljavo in večjo osredotočenost na lokalno maloprodajo. Motnje pri delu bodo po njegovih napovedih še naprej vplivale na distribucijo. Mulder tudi pričakuje, da bodo stroški krme še naprej visoki, saj bodo svetovne zaloge ostale nizke. "Zdi se, da je pšenica najbolj zaskrbljujoč vir krme za leto 2022," je dejal.  Aviarna influenca (AI) prav tako še naprej moti dejavnost prireje jajc po vsem svetu, nedavni novi primeri se namreč pojavljajo v Evropi, severovzhodni Aziji in jugovzhodni Aziji. Kljub temu Mulder ponuja presenetljivo pozitiven pogled na prihodnost svetovne industrije jajc. "Lahko sem optimističen glede tržnih obetov za letošnje leto, kjer menim, da bo rast trga verjetno hitrejša od rasti ponudbe - to bi lahko podprlo cene in marže na svetovnih trgih," je zaključil Mulder.

Na kmetiji iz okolice Kamnika so pred letom in pol kupili teden dni starega telička lisaste pasme, ga vzrejali leto in pol ter ga nato z vso ustrezno dokumentacijo oddali v zakol v klavnico Meso Kamnik. Tam so se dogovorili za uslužnostno klanje, saj so želeli meso bika vzeti nazaj za domačo uporabo. Žal mesa tega bika niso prejeli, saj so na prevzemu ostali praznih rok oz. so se morali zaradi sistemske napake v klavnici zadovoljiti z mesom bika drugega rejca. Kaj se je torej zgodilo oz. kaj je šlo v klavnici narobe in zakaj je rejec po pritožbi nad napako dobil še slabše plačane telice, ki jih je odkupila KGZ Kamnik? Razočaran rejec, ki se iz subjektivnih razlogov v časopisu ne želi izpostaviti z imenom in priimkom, navaja, da so vse živali označene od rojstva do zakola in da v Sloveniji obstaja centralni register vzrejnih živali. Prav tako ima klavnica Meso Kamnik ustrezne certifikate za sledljivost živali in mesa z vsemi žigi, ki so potrebni tudi za distribucijo mesa v tujino. Zato je rejec prepričan, da se takšna napaka ne zgodi zlahka, in sumi, da je bila storjena z namenom pridobitništva zaposlenih v klavnici. Meso njihovega 16 mesecev starega bika, ki je imel 305 kilogramov mesa, so namreč v klavnici porabili za lasten razsek. S podjetja Meso Kamnik pa so nam sporočili, da je bilo to storjeno pomotoma, in sicer zaradi napake v informacijskem sistemu. Rejec je bil ogorčen in je od odgovornih zahteval odgovore. Zaradi načina komunikacije, bojda neustrezne na obeh straneh, pa so rejcu na KGZ Kamnik še slabo ovrednotili dve telici, ki so ju tja prodali in sta gospodarstvo zapustili skupaj z bikom. Težava z bikom je tako vplivala celo na odkupno ceno pri zadrugi, k čemur je rejec kot dokaz priložil dva odkupna bloka – enega pred pritožbo zaradi bika in enega po njej, kjer je pri vrednotenju telic za dobrih 100 evrov razlike. MESO PORABILI ZA LASTEN RAZSEK Poleg mesa drugega bika so rejcu v podjetju Meso Kamnik kot opravičilo za napako naložili dodatne kose mesa (vampe, hrbet in pljučno pečenko), saj mu v nobenem primeru niso mogli več vrniti mesa njegovega bika, ki je šel že v razsek. Fotografija je simbolična Istočasno je rejec takrat preko KGZ Kamnik v klavnico prodal še dve telici, ki pa so jima zaradi pritožbe glede mesa bika znižali prvotno postavljeno odkupno ceno in jih slabo ovrednotili glede kakovosti mesa. Rejec pravi, da so tako želeli prikazati, kot da na kmetiji slabo vzrejajo živali in s tem prirejajo meso slabše kakovosti. Na kmetiji sicer že dolga leta vzrejajo govedo, deloma za mleko in deloma za meso. Kot pojasnjuje rejec, pa nobena njihova žival ob zakolu še nikoli ni bila slabo ocenjena – do tega zadnjega primera. Odkupna cena je bila popravljena, prvotna pa razveljavljena. Slaba ocena kakovosti mesa za dve telici je bila po rejčevem mnenju opozorilo podjetja, da naj na storjeno napako čim prej pozabi. Ker se s takšnim načinom dela in odnosom rejec ne strinja, je želel o tem obvestiti javnost. »Da bi bil cinizem še večji, pa so mi za klanje bika, katerega meso so mi vzeli, vrnili pa meso drugega, zaračunali tudi klavnino,« pojasnjuje rejec, ki meni, da tovrstna napaka deluje bolj kot namerna in ne kot posledica izrednega dogodka. PRIZNALI NAPAKO V podjetju Meso Kamnik rejčevih trditev niso zanikali in so svojo napako priznali. »Dejstvo je, da smo v podjetju Meso Kamnik pri opravljanju storitve zakola za omenjenega rejca naredili napako in bika pomotoma uporabili za lasten razsek, česar tudi nismo nikoli zanikali,« je uvodoma pojasnil Marko Oman, direktor za področje svežega mesa, Meso Kamnik d. d., ter v nadaljevanju pojasnil zgodbo s perspektive podjetja. »Po meso je prišla gospa, ki sem ji sam osebno takoj pojasnil našo napako, se opravičil in predlagal več rešitev. Gospa se je odločila, da vzame meso bika drugega rejca z znanimi podatki izvora, enake pasme, mase in kakovosti (oba bika sta bila namreč ocenjena z AR2*). Tudi dodatni kosi mesa, ki smo jih dodali, so bili dogovorjeni. Gospa je opravila prevzem in ob tem ni imela pripomb. Prepričan sem bil, da smo s tem medsebojnim dogovorom našo napako popravili. Ker sem vedel, da je rejec zaradi dogodka razburjen, pa sem se še odločil, da mu za odkupljeni telici priznam višjo ceno, kot je bila v tistem trenutku po veljavnem ceniku,« pojasni Oman in doda, da pa s tem zgodba še ni bila zaključena, saj je pozneje tisti dan prejel klic rejca. »Primitivno me je ozmerjal, vendar na tem mestu ne bom navajal njegovih besed, ter mi tudi osebno grozil. Ker nikakor ni želel sprejeti nobenega našega opravičila in je nadaljeval z grožnjami, sem se odločil, da popravim obračun odkupljenih živali, ki smo jih nato plačali po veljavnem ceniku, ki je takrat veljal med nami in KGZ Kamnik,« objasni razliko pri vrednotenju telic. »Tudi na tem mestu priznavamo svojo napako in se rejcu opravičujemo,« sklene Oman in še enkrat poudari, da pri biku ni šlo za nikakršno zamenjavo mesa, temveč za sistemsko napako, saj je bil bik zabeležen kot odkup namesto kot uslužnostno klanje. Odkupna bloka za telice: zgoraj prvi in spodaj drugi – s popravljenimi cenami. ZAKOL NA DOMU BI BIL NAJPRIMERNEJŠI Sistemska napaka ali ne, dejstvo je, da je rejec ostal brez mesa svojega bika in da se je vodstvo kamniške klavnice za storjeno napako opravičilo. Napake se dogajajo in so človeške, težave in dvomi pa nastopijo, če je teh več in če namesto naključne resnično postanejo namerne. Med kmeti namreč kroži veliko pripovedovanj, ki pa se ne nanašajo na klavnico v Kamniku, temveč na različne klavnice po Sloveniji. Tako izvemo zgodbe o izgubljenem mesu, ko je rejec nazaj dobil manj mesa, kot bi moral, pa nihče ni vedel, kam je izginilo. Spet drugi je dal v zakol bika, nazaj pa dobil meso vola. Tretji pa je v zakol pripeljal telico, nazaj pa skupaj z mesom dobil še bikove testise. Hipotetično bi torej lahko v klavnici pri vsaki živali vzeli po nekaj kilogramov mesa, česar rejec mogoče ne bi ugotovil. »Pri veliko zaklanih živalih na mesec je to veliko mesa – za zraven«, razmišlja rejec, s katerim smo se pogovarjali. Glede na to, da v klavnicah veljajo natančni postopki pred, med in po zakolu živali, kjer je vse pod nadzorom uradnega veterinarja, ki mora natančno preveriti podatke iz evidenc gospodarstva živali in to upoštevati pri izvajanju pregleda pred in po zakolu, bi sicer težko sklenili, da so tovrstne napake pogoste. Uradni veterinar je namreč vedno prisoten na klavni liniji in nadzira postopke omamljanja živali in zakol, izvede pregled po klanju in poskrbi, da so trupi in drobovina pregledani in označeni takoj po zakolu. Večina napak se tako najverjetneje dogaja pri izdaji mesa, verjetne pa so, kot v opisanem primeru, tudi sistemske napake. Na splošno se kmetje večinoma strinjajo, da bi bil ponovno dovoljen zakol živali na domu najprimernejši način – tako za živali kot za rejce. Kmetom je namreč predstavljal manjši strošek, živalim pa manj stresa ter kakovostnejše meso, če bi bil zakol primerno izveden. Varnost za rejce in potrošnike pa bi bila lahko prav tako zagotovljena z odstranjevanjem tkiv s specifičnim tveganjem (SRM), kot to počno v klavnici. Vsekakor pa bi bili (in so bili) rejci le v tem primeru lahko stoodstotno prepričani o izvoru mesa. Žal ta praksa ostaja prepovedana, v primeru kršitve pa bi rejca lahko drago stala. Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin RS so namreč pojasnili, da v postopku inšpekcijskega nadzora v povezavi z obravnavo prepovedanega zakola govedi na domu poleg samega zakola lahko ugotovijo tudi druge kršitve zakonodaje, kot so npr. ravnaje z živalskimi stranskimi proizvodi, identifikacija in registracija živali, zaščita živali pri usmrtitvi … To pa pomeni, da lahko skupna izrečena kazen v takem primeru znaša 2000 do 3000 evrov, kar pa vsekakor ni malo. Sistem torej dobro deluje za vse, razen za rejce. Ne poznamo namreč zgodb ali izkušenj, ki bi pričale o napakah rejcev, s katerimi so oškodovali klavnice – medtem ko je tistih drugih mnogo več! *AR2 (trup bika, mlajšega od dveh let, dobre mesnatosti in rahle stopnje zamaščenosti)

 Italija je v četrtek prepovedala lov in številne druge dejavnosti na prostem v dveh severnih regijah, ki ju je prizadel nedavni izbruh afriške prašičje kuge, smrtonosne prašičje bolezni.  Afriška prašičja kuga je neškodljiva za ljudi, pogosto pa usodna za prašiče, kar povzroča finančne izgube za kmete. Izvira iz Afrike, preden se je razširila v Evropo in Azijo, pa je že pobila na stotine milijonov prašičev po vsem svetu. Odredba, ki sta jo podpisala minister za zdravje Roberto Speranza in minister za kmetijstvo Stefano Patuanelli, zadeva 114 podeželskih območij v severozahodnih regijah Piemonta in Ligurije, kjer so ugotovili, da so štirje divji merjasci prenašalci bolezni. Poleg prepovedi lova bo prepovedano tudi nabiranje gob in tartufov, ribolov, pohodništvo, kolesarjenje na teh območjih in kakršna koli druga dejavnost, ki vključuje neposreden ali posreden stik z okuženimi merjasci, piše v izdani odredbi s strani ministrov.  Izjemoma je še vedno dovoljen ciljni lov na divje prašiče, s čimer bodo nadzorovali njihovo število in spremljali širjenje prašičje kuge. Odkritje bolezni v Italiji bi lahko pomenilo udarec za rejce prašičev, saj vlade pogosto blokirajo uvoz prašičjih izdelkov iz držav, kjer je bila bolezen ugotovljena kot način za preprečevanje prenosa. "Odredba, ki začne veljati takoj in bo veljala šest mesecev, bo omogočila varno delovanje naših proizvodnih dejavnosti in zagotavljala izvoz," sta sporočila ministra.  Na Kitajskem, ki je največja svetovna proizvajalka svinjine, je afriška prašičja kuga uničila polovico črede prašičev v enem letu, po odkritju leta 2018. Lani sta Haiti in Dominikanska republika potrdila prve izbruhe po skoraj 40 letih. Kitajska in drugi svetovni kupci svinjine so septembra 2020 zato prepovedali uvoz nemške svinjine, potem ko so v Nemčiji potrdili prvi primer pri divjem prašiču.

Danes so v sodobnem hlevu, ki je v intenzivni fazi prenove, še vedno molznice, čeprav so z rejo krav pred časom že skorajda prekinili. Na osmih hektarjih njiv pa pridelujejo listnato zelenjavo, plodovke, korenovke in gomoljnice, stročnice, čebulnice, zelišča in še bi lahko naštevali. Vse prodajo na centralni ljubljanski tržnici, kjer so prisotni od torka do sobote, zelenjavo prodajajo tudi gostilnam in doma. Hribarjevi povedo, da je tovrstna pridelava lahko donosna dejavnost, vendar je delovno zelo intenzivna, priznavajo pa, da brez nje danes v prenovljenem in predelanem hlevu za krave molznice ne bi stal nov molzni robot, nad katerim so tako navdušeni, da pravijo, da so se zanj odločili najmanj deset let prepozno. Ker robot namesto njih opravi molžo, jih zelo razbremeni, zato se lahko bolj posvetijo delu na njivah. »To seveda ne pomeni, da v hlevu nismo prisotni, ampak, da čas, ki smo ga prej namenili za molžo, zdaj posvetimo delu v rastlinjakih in na njivah,« pove najmlajši od treh otrok, Aljaž, ki se navdušuje nad rejo krav molznic, prirejo mleka in v prihodnosti tudi njegovo predelavo. Sicer pa imata Nataša, ki izhaja iz omenjene kmetije, in Miran, ki se je nanjo priženil, še starejšega sina Žigo ter hčer Ester. Žiga skrbi za optimalen krmni obrok krav molznic ter vzgojo sadik in nemoten potek dela na njivah, Ester pa se večinoma ukvarja s prodajo zelenjave. Zaradi velikega obsega dela je na kmetiji zaposlen tudi njen partner. »Nataša zelenjavo prodaja že od svojega 16. leta, kar pomeni, da je na tržnici prisotna že 32 let,« poudari Miran in doda, da se od leta 1973 na kmetiji poleg živinoreje ukvarjajo tudi s pridelavo zelenjave. NAMESTO OPUSTITVE RAZŠIRITEV REJE Pogovor nadaljujemo v starem – novem hlevu, ki je še vedno v fazi prenove, v njem pa se že mesec dni prosto sprehajajo molznice, čeprav so z njihovo rejo v določenem trenutku skorajda že prekinili. »Želeli smo povečati obseg pridelave zelenjave, in ko smo prvo košnjo že oddali, si je Nataša premislila in zaželela, da krave ostanejo,« je pojasnil Miran. Tako so krave ostale, družina pa se je usmerila v temeljito prenovo hleva v lastni režiji, v katerem je danes kravam udobneje, delo pa poenostavljeno. Zamislili so si proste krave, udobne ležalne bokse in čim bolj avtomatizirano molžo. »Naredili smo gnojno jamo, v hlev namestili rešetke, razširili krmilno mizo, da skoznjo lahko pelje traktor s krmilno-mešalnim vozom, in opravili še mnogo drugih manjših, a potrebnih del.« Moški del družine je bil sprva odločen za montažo tandem molzišča in je rabljenega tudi kupil. Naredili so načrt in zanj pripravili prostor v hlevu ter se tik pred njegovo montažo ponovno premislili. »Prostor za molžo smo morali zato preurediti in podreti stene, saj smo se nato raje odločili za nakup molznega robota. Lahko rečem, da je bila to ena od modrejših odločitev, žal mi je le, da se zanjo nismo odločili že deset let prej,« navdušeno pojasni Miran. V hlevu je trenutno 27 krav, 25 jih molzejo, vseh glav skupaj s še nekaj pitanci je 70. Veliko je telic, ležišč pa je trenutno 25, vendar jih bo ob koncu prenove 50 do 55. »Za zdaj je prenovljenega pol hleva, kar pomeni, da nas v prihodnje čaka še nekaj dela. Pitancev ne bomo več redili, njihovo mesto bodo zasedle telice.« Navdušenja nad molznim robotom Gea Westfalia oče in oba sinova ne morejo skriti, priznavajo pa, da je bil prvi teden po njegovi aktivaciji zelo naporen. Nakup je terjal veliko ur izobraževanja, ki še traja, saj se uporabe robota s pomočjo prodajalca še vedno učijo sproti. Predvsem so bili v začetku uvajanja krav fizično izčrpani, saj so morali vso čredo mirno in z veliko potrpljenja usmerjati v robota. »Prvi dan smo za molžo 25 krav potrebovali kar sedem ur,« pove Aljaž. Tri dni se je zgodba ponavljala, potem pa je molža stekla, saj so krave ugotovile, da se ga splača obiskati in se v njem pomolsti. TUDI IZ STAREGA HLEVA LAHKO NASTANE SODOBEN »Glede na to, da smo krave spustili s priveza, spremenili način molže in počivanja, saj so morale spoznati tudi ležalne bokse, lahko rečem, da je šlo dobro,« pove Aljaž. Sprva so krave ležale na rešetkah, ko pa so spoznale udobje gume v ležalnih boksih, jih rešetke niso več zamikale. »Ležijo namreč na gumi podlogi v ležalnih boksih z loki v modri barvi, ki se s svojo elastično zasnovo prilagajajo vsaki kravi posebej. Miran še doda, da pri prenovi hleva in nakupu opreme niso kandidirali za nepovratna sredstva, vse so in še bodo plačali z lastnim denarjem. »Še nikoli nismo kandidirali na nobenem razpisu, na srečo pa smo se še pravi čas odločili za nakup robota, ker bi bil v tem trenutku že precej dražji.« Čreda krav je mešana, pol je črno-belih, pol pa lisastih, ker pa ima Aljaž veliko željo po predelavi mleka v mlečne izdelke, se nagiba k reji lisaste pasme. Trenutna povprečna dnevna mlečnost je – tudi na račun gradnje in določenega stresa – 20 litrov po kravi, kar bodo v prihodnje še izboljšali, več pozornosti pa bodo posvetili tudi boljši genetiki v čredi. Krmni obrok pripravlja Žiga ob pomoči kmetijske svetovalke, naravnan pa je na dnevno mlečnost 23 kilogramov po kravi. »Ko smo razširili krmilno mizo, sem kupil mešalno-krmilni voz predvsem zato, da krav nisem več krmil na roke,« priznava Miran. Žiga pa se je nato lotil še pravilnega mešanja krme in z optimalno pripravljeno mešanico mlečnost dvignil za kar sedem kilogramov po kravi. Dobro so organizirani tudi pri nakupu beljakovinskih komponent: repice, soje in koruze, pri čemer sodelujejo z več kmeti. »Skupaj naročimo 24-tonsko cisterno, s katero napolnijo silos pri enem od kmetov, nato pa si kupljeno količino odmerimo v jumbo vreče in si jo razdelimo. To je ceneje in vsekakor dober primer sodelovanja in povezovanja med kmeti,« pove Miran, ki je ponosen, da so s sinovi uspeli dokazati, da tudi hlev z letnico 1970 lahko preuredijo v sodoben hlev. »Marsikdo nam je nakup molznega robota odsvetoval, jaz pa danes pravim, da smo ga kupili vsaj deset let prepozno!« CENA MLEKA TRENUTNO RASTE »Zdaj, ko sinova kažeta veliko zanimanje za prirejo mleka, je prav, da se temu bolj posvetimo,« pove Miran in prizna, da se je sam vedno bolj posvečal pridelavi zelenjave kot pa prireji mleka. Krave se danes v robotu v povprečju molzejo že trikrat na dan, kar je dober obisk, v njem pa dobijo določeno količino močnih krmil. Komponente osnovnega obroka pridelajo doma, sestavljajo pa ga travna in koruzna silaža, mrva, pšenica in tritikala, dobijo pa še sojo, repico, koruzo v zrnju in actiprod ter vitamine. »Mleko preko KGZ Sloga Kranj prodajajo v Italijo, njegova cena pa se je že obrnila rahlo navzgor. Pretežno zato, ker so mlekarne podražile mleko in mlečne izdelke v trgovinah, po nekaterih podatkih za približno 15 %. Trenutno nam liter mleka plačajo po 36 centov pri vsebnosti 3,52 % beljakovin in 4,52 % maščob, ter z manj kot 200.000 somatskih celic na mililiter mleka,« pojasni Aljaž in doda, da glede prireje mleka ohranja upanje, saj ga v EU že primanjkuje, posledica pa je rast njegove cene. Poleg tega pa zaupa v svoje načrte in razvoj dejavnosti predelave mleka. Trenutno vsak drugi dan oddajo 1200 litrov mleka, ki se steka v (za prihodnjo količino pripravljeno) 5000-litrsko cisterno. Hribarjevi obdelujejo 34 hektarjev, na osmih raste zelenjava, drugo so travniki, imajo pa tudi dva 140 metrov dolga rastlinjaka ter enega manjšega za vzgojo sadik. »Seme uvozimo, pretežno kupujemo kakovostno balirano seme s Hrvaške, v Avstriji pa kupimo le sadike paradižnika, paprike in malancan, saj za njihovo vzgojo v rastlinjaku zmanjka prostora,« pojasni Žiga. »Gostilne so zadnji dve leti kupovale manj zelenjave kot v predkoronskih letih, zato pa je bila prodaja na tržnici toliko boljša. Ob prvi razglašeni epidemiji so nam kupci dobesedno izpraznili stojnico,« se spominja. Pa to ne majhno, saj najemajo veliko stojnico, za katero plačujejo dnevno uporabnino in letno rezervacijo, ki jim zagotavlja, da prodajnega mesta ne zasede kdo drug. BREZ MINERALNIH GNOJIL NE BO VELIKO PRIDELKA Žiga pove, da imajo v ponudbi najrazličnejše vrste zelenjave, saj so kupci zahtevni in se ne prehranjujejo zgolj sezonsko, zato jim omogočijo ponudbo želenega. Če to ni tako, tvegajo izgubo stranke. »V tem času zato določeno zelenjavo dokupimo v Italiji, s čimer so kupci seveda seznanjeni, saj ima vsa zelenjava nedvoumno označeno poreklo.« Neprodano doma pridelano zelenjavo Nataša predela, iz nje skuha omake, mezge, naredi zeliščne sirupe in sokove, vložnine in drugo, kar zaradi velikega povpraševanja tudi brez težav proda. »Med tednom smo na stojnici že ob šestih zjutraj, v soboto pa celo ob petih, saj nas prve stranke obiščejo že pred sedmo. Prodajamo do štirih popoldan, imamo pa tudi dve prodajalki, ker težko postorimo vse sami.« Pri pridelavi uporabljajo veliko specialne mehanizacije, po vseh njivah imajo že več let namakalni sistem, za skladiščenje zelenjave pa uporabljajo hladilnico. Kar se tiče razmer na trgu z mineralnimi gnojili, se zavedajo, da njihova cena verjetno ne bo nikoli več tako nizka kot pred podražitvijo. Zalog nimajo, kupili jih pa tudi še niso. »Uporabljamo specialna gnojila za zelenjavo ter gnojila za koruzo in žito. Država je neodzivna, kot da slovenskega kmetijstva nimamo oz. je vseeno, tudi če kmetje nič ne pridelamo, saj lahko vso hrano uvozimo,« pojasnijo miselnost snovalcev naše kmetijske politike in dodajo, da brez osnovnih mineralnih gnojil ne bodo pridelali veliko zelenjave. Če bo zato zelenjava na trgu dražja, še ne vedo.   Otroci Aljaž, Ester in Žiga Hribar »O tem še nismo razmišljali, saj tudi semena še nismo naročali, predvidevamo pa, da bo tudi to dražje.« Februarja bodo že sadili krompir, ki bo teden pred 1. majem že v ponudbi, pojasni Žiga in se pridruži očetu pri pripravi zelenjave, namenjene prodaji na tržnici. Zelenjava je lahko donosna dejavnost, vendar je delovno zelo intenzivna, zato pri pridelavi sodeluje vsa družina.

Genotipizacija goveda omogoča hitrejši napredek v reji, oceno genomskih plemenskih vrednosti (PV) telic in lažjo izbiro bika za njihovo osemenitev, večji prihodek na kmetiji s prodajo plemenskih živali in embrijev z znano genomsko PV, krajši generacijski interval, odbiro živali že ob rojstvu in hitrejši genetski napredek. Če bi rejec želel svoje živali genomsko testirati, naj se obrne na Zvezo rejcev govedi rjave pasme Slovenije, Društvo rejcev govedi črno-bele pasme v Sloveniji, Zvezo društev rejcev govedi lisaste pasme Slovenije ali selekcionista oz. kontrolorja s področnega zavoda. Kot je povedala Marija Klopčič, izredna profesorica na Oddelku za zootehniko Biotehniške fakultete, Društvo rejcev govedi črno-bele pasme v Sloveniji v okviru strokovnih nalog omogoča, da rejec sam odvzame tkivo iz ušesa goveda ob številčenju, lahko pa to storijo strokovni tajniki društva ali selekcionisti na področnih zavodih. »Najbolj uporaben je vzorec tkiva iz ušesa, lahko pa se uporabi tudi dlaka, bris nosne sluznice ali seme plemenjakov. Odvzeto tkivo pošljemo na genotipizacijo v izbrani laboratorij – trenutno še vedno na Irsko, saj je cena tam najugodnejša –, njihove rezultate pa pri črno-beli pasmi posredujemo na Interbull, ki je lociran na Univerzi v Uppsali na Švedskem. Z njimi imamo sklenjeno pogodbo in jim najmanj trikrat na leto pošiljamo podatke, od njih pa prejmemo genomski obračun plemenskih vrednosti,« pojasni Marija Klopčič. Genotipizacija omogoča hitrejši napredek v reji, oceno genomskih plemenskih vrednosti (PV) telic in lažjo izbiro bika za njihovo osemenitev, večji prihodek na kmetiji s prodajo plemenskih živali in embrijev z znano genomsko PV, krajši generacijski interval, odbiro živali že ob rojstvu in hitrejši genetski napredek. KMALU LASTNI GENOMSKI OBRAČUN PLEMENSKE VREDNOSTI »Na oddelku za zootehniko pripravljamo lastni genomski obračun PV, kar pomeni, da bomo po prejetju podatkov genotipizacije iz Irske in dodatnih izračunov iz Uppsale oz. Interbulla lahko izračunali genomsko PV ne le na vsake tri mesece, ampak vsak mesec, če bo podatkov več, pa celo vsak teden. Trenutno je rejec že zdaj, če se odloči za genotipizacijo bikcev ali teličk, v približno treh mesecih seznanjen z genomsko plemensko vrednostjo genotipizirane živali. Če tkivo vzame takoj ob rojstvu živali, ima že v treh mesecih napovedano njeno genomsko plemensko vrednost. Recimo: telička št. 1 je za toliko plemenskih vrednosti boljša od teličke 2 oz. katera telička je glede genomskih PV boljša od druge ali katera je slabša.« Ocena teh genomskih plemenskih vrednosti se giblje med 50 in 60 oz. 65 % (zaradi manjkajočih proizvodnih rezultatov), referenčna populacija, s katero je na nek način povezana vsaka žival, pa omogoča njihov izračun. »Poleg tega, da je rejec seznanjen z genomsko PV, pa prejme tudi podatek, če je telička morebiti nosilka kakšnega genetskega defekta, kot sta na primer CVM – avtosomalna recesivna dedna napaka, ki povzroča, da se prizadete živali/zarodki redkokdaj rodijo živi – ali BLAD, ki se prav tako pojavlja pri govedu črno-bele pasme kot dedna recesivna motnja imunskega sistema, kaže pa se v obliki hudih bakterijskih infekcij, slabega celjenja ran, visoke telesne temperature, neješčnosti in hiranja. Z genotipizacijo lahko rejec že pri treh mesecih izve, ali je telička nosilka haplotipa, ki je neugoden za reprodukcijo, in se odloči, da je ne bo redil za pleme, ampak za meso. Vsekakor pa ni korektno, da bi to telico prodal drugemu rejcu za pleme,« poudari Klopčičeva. V SMERI PRIREJE MLEKA A2 Na osnovi genotipizacije torej lahko ugotavljajo najrazličnejše genetske defekte, lahko pa tudi posebnosti, kot so brezrožnost, če je žival nosilka rdečega gena pri črno-beli pasmi, in informacije o kapa kazeinih (AB, BB, AA), kar je v pomoč tistim, ki se ukvarjajo s predelavo mleka. S pomočjo genotipizacije se lahko pri telički že takoj po rojstvu ugotovi, ali je nosilka beta kazeina A2 ali A1. »Tisti rejci, ki prodajajo mleko na mlekomatih ali želijo na trgu ponuditi posebno mleko, gredo lahko v smeri prireje mleka A2 oz. reje krav, ki so nosilke tega beta kazeina.« Klopčičeva še doda, da pri nas nastaja velika skupina, predvsem mladih rejcev, ki razmišljajo in gredo v smeri prireje mleka A2, kar pomeni, da mleko lahko lažje neposredno prodajajo, saj je manj alergeno in povzroča manj prebavnih težav. 20 evrov po živali znaša strošek genotipizacije. Če rejec želi še podatek o kapa kazeinih, mora nekaj doplačati, sicer pa že za osnovno ceno prejme velik nabor informacij. »Monogenetske lastnosti so znane v dveh tednih, genomska plemenska vrednost živali pa v treh mesecih – dokler ne začnemo z lastnim izračunom na našem oddelku. Kljub intenzivnemu delu težave za zdaj predstavlja premajhna referenčna populacija, sploh pri bikih, zato smo v veliki meri odvisni od podatkov bikov z Interbulla. Prav zato smo se tudi pridružili mednarodnemu konzorciju InterGenomics-Holstein in podatke naših živali (bikov, krav in telic) pošiljamo na Švedsko, tako kot nekatere druge države. Nam pa z referenčno populacijo skoraj tisočih bikov pomagajo Francozi in Skandinavci, najbolj intenzivno pa sodelujemo z Nemci. Vsakokrat, ko imamo obračun genomskih plemenskih vrednosti pri Interbullu, dodajo zraven svoje bike, da se referenčna populacija na strani bikov povečuje,« poudari in doda, da Nemci prepoznajo priložnost za prodajo semena njihovih plemenjakov na našem trgu. Zanima pa jih tudi, kako se njihovi biki obnesejo na naših lestvicah. STROŠEK GENOTIPIZACIJE ŠE VEDNO TEŽAVA Marija Klopčič je bila sicer prepričana, da bo genotipizacija med našimi rejci bolj zaživela, vendar za zdaj rejci še ne prepoznajo vseh prednosti, zato zaenkrat pri črno-beli pasmi ostaja majhna skupina rejcev z genotipiziranimi čredami. »V letu 2021 smo zbrali okrog tisoč vzorcev, kar je izredno malo glede na to, da imamo približno 36.000 krav v kontroli in približno toliko tudi telitev. Večinoma se genotipizacije poslužujejo eni in isti kmetje, ko pa želim k temu spodbuditi še kakšnega rejca, pa si to želijo le v primeru zagotovitve financiranja stroška.« Genotipizacija je v svetu precej razširjena, posebno na Irskem, kjer so genotipizirali veliko živali, tudi pasme za prirejo mesa, vendar so to izvajali v sklopu programa razvoja podeželja. V genotipizacijo so veliko investirali tudi Kanadčani in Američani, Nemci pa so prek obsežnega projekta genotipizirali okoli milijon krav črno-bele pasme. Obveza rejcev, ki so pristopili h projektu, pa je bila spremljanje pojavnosti bolezni, vodenje evidenc ter beleženje natančnih vzrokov za izločitev krav in korekcijo parkljev. Stroške genotipizacije za njihove črede so plačali iz proračuna projekta. »Rezultati so odlični, saj poročajo o mastitisih oz. njegovih glavnih prenašalcih in po katerih bikih se pojavljajo haplotipi, skratka, na ta način so pridobili izredno uporabno statistiko,« pojasni in sklene, da je pri črno-beli pasmi genotipiziranih med 5000 in 6000 krav in manj kot 1000 bikov. Podobno je pri rjavi pasmi in manj pri lisasti. Vzpostavitev nacionalnega genomskega obračuna plemenskih vrednosti na govedorejskih kmetijah bo omogočila primerljivost z mednarodnimi PV in s tem hitrejše doseganje pričakovanih rezultatov selekcije v lastnih čredah ter večjo konkurenčnost slovenske reje goveda v prireji mleka. Lastna genomska selekcija namreč predstavlja priložnost za prirejo nišnih izdelkov, kot že omenjeno mleko A2, in izvajanje učinkovitejšega nadzora nad genetsko raznolikostjo v populaciji govedi. Opredelitev genomskega potenciala živali z uporabo rezultatov genomskega obračuna PV in informacij o monogenskih lastnostih pa bo omogočila vzrejo večvrednih plemenskih živali ter s tem povečala konkurenčnost posameznih kmetij.