Vreme Naročite se
Glavni cilj ostaja povečevanje mlečnosti pri molznicah
Priznana rejska organizacija za črno-belo pasmo je skupaj s študenti zootehnike in agronomije, pripravila strokovni posvet z različno uporabno živinorejsko tematiko, s skupnim naslovom Izzivi za slovenske kmetije do leta 2030.
Klara Lovenjak KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Ponedeljek, 8. marec 2021 ob 09:03

Odpri galerijo

Društvo rejcev govedi črnobele pasme, je skupaj s študenti zootehnike in agronomije ter predavatelji Oddelka za zootehniko v Grobljah, v okviru obveznosti pri predmetu Prenos znanja v živinorejsko prakso organizirala strokovni posvet. Tokrat so predavanja potekala v virtualni obliki preko Zooma, štiri skupine študentov pa so v prvem sklopu pripravile vsebine z različno uporabno živinorejsko tematiko, s skupnim naslovom Izzivi za slovenske kmetije do leta 2030, ki jih je z zanimanjem spremljalo kar sto poslušalcev.  

Vpliv križanja in heterozisa na rezultate prireje v čredi krav molznic je predstavila Mojca Bric. »V svetu in tudi v Sloveniji povečevanje mlečnosti predstavlja glavni cilj v reji visokoproduktivnih krav molznic. Uporaba osemenjevanja, odličnega genetskega materiala in izboljšano upravljanje v reji krav molznic, so močno povečali zmogljivost krav molznic za prirejo mleka, s tem pa se je povečal tudi koeficient inbridinga, ki je povzročil poslabšanje plodnosti, dolgoživosti in ekonomike reje, nenazadanje pa se je zato poslabšala tudi genetska pestrost v populaciji.

S klikom na naslovnico prelistajte in naročite knjigo BOLEZNI GOVEDA IN DROBNICE. Vabljeni k nakupu. 

Inbriding ali parjenje v sorodstvu nastane zaradi parjenja osebkov z vsaj enim skupnim prednikom. Prav zaradi uporabe majhnega števila bikov za osemenjevanje se je raven inbridinga znotraj populacije različnih pasem krav molznic zato močno povečala,« je pojasnila Mojca Bric. Inbriding negativno vpliva na prirejo in zdravje, zaradi njega pa se povečuje možnost, da potomci podedujejo mutantne alele za določene genetske okvare.

Reja križank ne more nadomestiti čiste pasme

Obstaja veliko možnosti za zmanjševanje inbridinga, pri čemer je najpomembnejše, da poznamo poreklo svojih živali in sorodstvo ter se zavedamo negativnih učinkov parjenja v sorodstvu. »Uporabljamo lahko tudi bike iz manj znanih kravjih družin, vendar moramo paziti, da ne izberemo takih, ki bi zmanjšali genetski naredek v čredi. Še ena možnost pa je tudi medpasemsko križanje, katerega glavni namen je izkoriščanje pozitivnih učinkov tako imenovanega pojava heterozisa.« Heterozis pomeni genetski napredek hibridnih potomcev, ki je večji od povprečja njihovih staršev.

»Eden prvih poizkusov pri mlečnih pasmah goveda je bilo križanje živali holštajn-frizijske pasme in guernsey pasme. Pri križankah so ugotovili boljšo dolgoživost od čistopasemskih živali in boljšo mlečnost od guernsey pasme, a slabšo od krav črno-bele pasme. Z vidika zdravja vimena ni bilo večjih razlik med posameznimi pasmami oz. križankami, pri plodnosti pa naj bi imele križanke lažje porode in manj mrtvih telet v prvi laktaciji,v naslednjih laktacijah pa teh razlik ni bilo več.«

Križanke so bile manj podvržene obolenjem in motnjam v reprodukciji in so imele boljšo preživitveno spodobnost kot njihove čistopasemske vrstnice.

»Raziskali smo tudi križanke in uporabili podatke skoraj 400.000 laktacij črno-belih krav, lisastih in križank med tema dvema pasmama v Sloveniji. Na osnovi rezultatov analize podatkov nismo ugotovili velikega učinka heterozisa na lastnosti prireje, če bi ugotavljali dolgoživost pa bi verjetno lahko potrdili izsledke v prid križankam. Vsak rejec ima glede križanja svoje mnenje, vsekakor pa reja križank ne sme in ne more nadomestiti čistih pasem, ki so predpogoj za uvodbo križanja.« Za križanje lahko uporabimo živali s slabšimi funkcionalnimi lastnostmi, živali z manjšo mlečnostjo pa lahko osemenimo z biki pasem za prirejo mesa, s križanjem pa lahko rešujemo tudi krave z reprodkcijskimi težavami.

Presušene krave ne smejo ostati pozabljene

O prehrani presušenih krav, ki potrebujejo veliko rejčeve pozornosti sta spregovorila Mark Bajrić in Alja Petkovšek. Presušitev je obdobje intenzivne priprave krave na telitev, od katerega je odvisen uspeh celotne laktacije. »Kravo je priporočljivo presušiti 42. do 60. dni pred porodom, saj kasnejše presuševanje lahko povzroči 25 do 30 % manjšo mlečnost v kasnejši laktaciji, slabša pa bo tudi kakovost kolostruma.

Pomembna je tudi higiena v hlevu, z velikim poudarkom na udobju za krave in zadostnim številom krmnih mest. Dnevna konzumacije suhe snovi mora biti od 1,8 do 2 % telesne teže krav. Zauživanje krme se pred telitvijo zmanjša tudi za 30 %, potrebe po hranilnih snoveh pa se povečujejo. Ob presušitvi je optimalna kondicija krave od 3 do 3,5, pomembno pa je tudi njeno vzdrževanje. Krave, ki v dobi presušenosti črpajo telesno maščobo imajo namreč v naslednji laktaciji manjšo mlečnost in daljšo dobo med telitvama. Prehrana med presušitvijo je zato zelo pomembna – obrok naj bo brez ali z zelo malo kalcija, saj to vpliva na hitro mobilizacijo kalcija iz kosti po porodu. »Koruzne silaže naj bo manj kot 50 % suhe snovi obroka, saj vsebuje veliko energije, travne silaže lahko dobi do 10 kg na dan, ker vsebuje veliko surovih beljakovin ter fosforja in kalija, ki dvigujeta kationsko/anionsko razmerje. Seno lahko krmimo po volji, metuljnic (detelje, lucerne) pa do največ 50 % suhe snovi obroka, saj vsebujejo veliko kalcija, surovih beljakovin in kalija, minimalne pa so tudi potrebe po močni krmi  – do največ 1,5 do 2 kg na dan. Pomembni so tudi vitamini , makroelementi ter mikroelementi.«

Ko se začne ovimljanje, 15 do 25 dni pred telitvijo, se konzumacija suhe snovi zmanjša za 20 %, potrebe po hranilih pa se povečajajo zato jim že polagamo krmni obrok za krave molznice.

»Napake, ki jih naredimo v dobi presušenosti nas spremljajo v naslednji laktaciji ali morda še dve laktaciji naprej.«

BERITE KMEČKI GLAS in izkoristite naročniške ugodnosti. Več izveste s klikom na spodnjo pasico. 

Oskrba parkljev in vzreja telet

Kravam je najbolj udobno na mehkih tleh, na trdih pa lahko prihaja do deformacij parkljev, sta s predavanjem o pomenu oskrbe parkljev pri kravah molznicah pričela Anže Toman in Manca Zajc. Vzroki za bolezenske spremembe parkljev so največkrat neustrezna namestitev in oskrba, prehrana krav ter njihova genetska predispozicija.

»Za preprečevanja nastanka bolezni, ki povzročajo šepavost preventivno redno kontroliramo in izvajamo korekcijo parkljev ter beležimo opazne spremembe, zadostimo ustrezno velikost in število ležišč, široke in suhe hodnike v hlevu ter čista ter nedrseča tla. Priporočljivo je tudi redno razkuževanje parkljev.«

V zadnjem času je napredek pripomogel k odbiri živali, ki stremi k izboljšavi parkljev, v katalogih zato lahko najdemo bike, ki izboljšujejo lastnosti parkljev. Kot sta poudarila so za parklje napomembnejša tla - na drsečih tleh se namreč krava lahko hitro poškoduje.

»Tele mora ob rojstvu čim prej zaužiti zadostno količino mleziva ali kolostruma, ki vsebuje več beljakovin, maščob, rudninskih snovi, vitaminov in zaščitnih snovi kot mleko. Prvo napajanje mora potekati čimprej po rojstvu - v dveh do šestih urah mora tele zaužiti tri litre mleziva,« sta povedali Katarina Demšar in Katarina Spruk. Tele je treba napajati večkrat dnevno, za dobro zaščito pa mora zaužiti vsaj 100 gramov imunoglobulinov (Ig) iz mleziva, zato vsako odlašanje z mlezivom pomeni večjo možnost za obolenje teleta z drisko ali pljučnico. »Najbolj naravna oblika zauživanja kolostruma je sesanje, saj ima napoj optimalno temperaturo, ob tem pa je pomembna higiena seskov. Napajanje iz vedra odsvetujeta, ker tele prehitro pije, mlezivo pa namesto v siriščnik zaide v vamp, kar lahko privede do driske. Pri napajanju s cucljem morajo biti cuclji čisti, napoj mora imeti optimalno temperaturo 37 stopinj celzija, tele pa mora imeti ob tem iztegnjen vrat in dvignjeno glavo za vzpostavitev želodčnega žleba, da napoj pride v siriščnik.« Priporočata, da morebiten presežek mleziva shranite v zmrzovalnik, vendar upoštevajte, da nekoliko slabšo kakovost v primerjavi s svežim.

Razlogi za izgube telet, ki predstavljajo največjo težavo na govedorejskih kmetijah, tičijo v okužbah (pljučnica, driska), neustrezni kakovosti mleziva, nepravilnem krmljenju, nizki porodni teži ter nepravilnim upravljanjem v vzreji.

Sobivanje rejnih živali in zveri

Ajda Rajšek, Pia Vrtačič in Kaja Kastelic so predstavile problematiko sobivanja rejnih živali in zveri in ob tem izpostavile, da medveda in volka pri nas trenutno najbolj ogroža razhajanje mnenj v družbi. Na eni strani so zagovorniki vsakega osebka posebej, na drugi pa zagovorniki lokalnega iztrebljanja zveri. Poleg tega pa strokovno upravljanje populacij otežuje tudi zastarela evropska naravovarstvena zakonodaja.

Kot so povedale študentke je bilo v letu 2020  v Sloveniji približno 990 medvedov, število volkov je po zadnjih podatkih iz leta 2019 znašalo 95 osebkov, šakalov pa je na slovenskem okoli tisoč. Ovce in koze se pri nas večinoma pasejo na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, med njimi pa največ škode povzročajo prav medvedi in volkovi.

Medved na leto povzroči od 200 do 700 primerov, volk pa od 100 do 600, za nastalo škodo so izplačane odškodnine, ki pomagajo vzdrževati strpnost ljudi do velikih zveri.

Rejci se za zaščito poslužujejo različnih pristopov varovanja rejnih živali, najpogostejši so varovanje črede z ograjevajem (elektromreža – visoka najmanj 160 cm), s pastirjem (celodnevna pristnost človeka in zapiranje živali v nočne ograde ali staje) in pastirskimi psi (preizkušeni varuhi z močnim kardelnim nagonom, kraški ovčar, tornjak, kavkaški ovčar, šarplaninec,...).

Vsak izmed teh načinov varovanja je ob pravilnem izvajanju učinkovit, učinkovitost pa se še poveča, če različne načine med seboj združimo. Izbira ustreznega načina varovanja pa je odvisna od rejca in vrste rejne živali.

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 28. Nov 2022 at 10:58

173 ogledov

Posvet javne službe kmetijskega svetovanja
Danes in jutri poteka posvet Javne službe kmetijskega svetovanja in dogodek Evropskega partnerstva za inovacije - EIP. Javna služba kmetijskega svetovanja vsako leto pripravi posvet, na katerem pa letos obravnava izzive in priložnosti območij z omejenimi dejavniki za kmetijsko pridelavo (OMD). To tematiko želijo osvetlili z več vidikov, več o tem pa v prihodnjem zapisu.

Tue, 22. Nov 2022 at 11:56

215 ogledov

Tržnica mladih kmetov
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je minuli petek v svojih prostorih v Ljubljani tradicionalno organiziralo tržnico – tokrat prvo tržnico mladih kmetov. Pripravljena je bila v sodelovanju z Zvezo slovenske podeželske mladine (ZSPM), ki se je obiskovalcem predstavila s ponudbo 14 mladih kmetov. »Glavni namen tržnice je, da potrošniku približamo kmeta in njegove izdelke. Na MKGP pa smo zato, ker so tukaj odločevalci, ki kreirajo kmetijsko politiko. Želeli smo, da se srečata obe strani, da mladi kmetje pridejo v stik z odločevalci, se z njimi pogovorijo, jim predstavijo svoje zgodbe in izmenjajo različna stališča. Na drugi strani pa, da ključni odločevalci spoznajo ljudi, za katere pišejo kmetijsko politiko,« je povedala Doris Letina, vodja področja za mlade kmete in kmetijsko politiko na ZSPM. Jerneja Jančar s »Kmetije okusov Jančar« v Gornji Radgoni Cilj je, da tržnico mladih kmetov ponovno organizirajo v centru Ljubljane, saj želijo izpostaviti pomembnost mladih kmetov. »Njihovo število namreč ne narašča, ampak stagnira – od leta 2005 imamo nespremenjen odstotek mladih kmetov (4,6 %), kar je krepko pod evropskim povprečjem, zato želimo ozavestiti ljudi in mlade spodbuditi h kmetijstvu. Prodaja na tržnicah zagotovo ni za vsakogar, prav pa je, da nekaj kmetov splošni javnosti predstavi širšo sliko kmetijstva. Treba je pridelati, predelati in prodati, in to želimo kupcu približati – da za izdelkom na trgovski polici stoji kmet s svojo zgodbo,« pojasni Letina. Igor Paldauf z ekološke kmetije Paldauf (BeEko) v Križevcih »Kupec z današnjim nakupom sporoča, kakšno kmetijstvo želi imeti jutri.« »Z našo prisotnostjo na kmetijskem ministrstvu zaposlenim sporočamo, da kmetijstvo ni vezano le na naravo, ampak je treba poskrbeti tudi za ostale vidike trajnosti, predvsem za ekonomski in socialni vidik. Andrej in Magda Golež s kmetije Golež – Pr'Anton Prepričani smo, da se jih tega večina zaveda, tistim, ki se ne, pa smo na tržnici omogočili tudi ta stik z realnostjo. Težko je namreč iz pisarne v 5. nadstropju napisati kmetijsko politiko za sadovnjak na Goričkem ali za njivo na Gorenjskem,« razmišlja vodja področja za mlade kmete in kmetijsko politiko. Čebelar Dominik Jelenc s Šenturške Gore Med mladimi kmeti na tržnici so predstavniki ZSPM izpostavili Martino Veršnik, mlado prevzemnico kmetije Olea s Primorske, ki so jo prijavili na letošnji izbor za Evropsko nagrado za mlade kmete, ki bo potekal decembra v Bruslju. Martina Veršnik s kmetije Olea d'Istra »Smo ekološka družinska kmetija, ki se nahaja na pobočjih obalnega gričevja nad Izolo. Pridelujemo ekološke češnje, fige, oljke in zelišča ter jih predelujemo v različne izdelke. Naši izdelki so višje kakovosti in ekološko pridelani, vključeni pa smo tudi v zaščiteno označbo prekla. Delamo vrhunske in posebne mediteransko povezljive izdelke ter nudimo sedem različnih oljčnih olj z agrumi, zelišči, česnom in raznimi dodatki. V ponudbi je široka paleta različnih oljčnih sortnih olj, ki so zelo blagega do zelo intenzivnega okusa. Izpostavila bi še suhe fige v oljčnem olju, aromatiziranem z limono. To je pravzaprav sladica, primerna za sladokusce kot samostojna jed, dodatek k sladoledu in narezkom. Mogoče so me prav zaradi tega – zapriseženosti h kakovosti in varovanju narave, predlagali za omenjeno evropsko nagrado,« pove zgovorna mlada prevzemnica, ki glavnino izdelkov proda na domu, nekaj pa jih izvozi tudi v Nemčijo, Avstrijo in celo na Japonsko. Martina zdaj že skoraj tri leta uspešno vodi kmetijo, delovno mesto na kmetiji pa je ustvarila z dopolnilnimi in inovativnimi dejavnostmi. Dogodek je bil po mnenju vseh udeležencev izjemno uspešen, saj so bili zadovoljni tako kmetje kot tudi kupci.

Tue, 22. Nov 2022 at 11:39

327 ogledov

So cene mleka dosegle vrh?
Cene surovega mleka v vseh državah članicah so višje kot pred letom dni. Strošek krme za krave molznice v EU (mešanica žit, repičnih in sojinih tropin) pa se je po poročanju evropskega observatorija za mleko v primerjavi z letom 2020 povečal za približno 80 %. Po napovedi Rabobanke se približuje morebitno neskladje med ponudbo in povpraševanjem, in sicer zaradi manjše prireje, šibkega kitajskega povpraševanja in omejitev povpraševanja v državah v razvoju, ki vplivajo na dogajanje na mednarodnem trgu mlečnih izdelkov.Rabobank pričakuje, da bo skupina proizvajalcev »Velikih-7« (Nova Zelandija, Avstralija, EU, ZDA, Urugvaj, Brazilija in Argentina) povečala prirejo. Cene krme so sicer nekoliko nižje, vendar vremenska tveganja ostajajo. »Svetovne referenčne cene krme so padle predvsem zaradi odprtja žitnega koridorja v Ukrajini in povečanja ruskega izvoza,« pravi Michael Harvey, višji analitik za mlekarstvo pri Rabobanki. »Kljub temu ekstremna vročina v ZDA ogroža pridelke, EU pesti neugodno vreme, še vedno pa so možne dodatne motnje v črnomorski trgovini.« Vsa mlekarska veriga je v nezavidljivem položaju, od rejcev do mlekarn in kupcev. Mlekarne plačujejo rekordne zneske za surovo mleko in se soočajo s stroškovnimi udarci tudi v drugih vidikih poslovanja. Pestijo jih težave z razpoložljivostjo delovne sile, visoki stroški pakiranja, naraščajoči stroški energije in stroški distribucije. V odgovor na to mlekarne vlečejo številne vzvode – vključno s podražitvijo mlečnih izdelkov, da bi zaščitile svoje poslovanje, s tem pa izrazito zaznamujejo končnega kupca, ki zaradi visoke inflacije spreminja kupne navade. SO CENE MLEKA DOSEGLE VRH?Odkupne cene mleka na kmetijah v večini izvoznih regij ostajajo visoke, ponekod rekordne. Poročilo pa med drugim namiguje, da so odkupne cene mleka že dosegle vrh. Bolj obetavno pa je, da v nekaterih delih sveta beležijo zniževanje stroškov v obliki nižjih cen krme in gnojil. NEGOTOV KITAJSKI TRGStroge omejitve življenja v večjih kitajskih mestih v prvi polovici letošnjega leta so negativno vplivale na tamkajšnje povpraševanje po mlečnih izdelkih. Omejitve so se sprostile, vendar zaradi nespremenjene vladne politike tveganje za nadaljnje motnje ostaja skupaj s šibkejšimi gospodarskimi razmerami. Rabobank ostaja previden pri napovedih glede predpostavk o kitajskem trgu mleka in mlečnih izdelkov. Uvozno povpraševanje iz drugih nastajajočih trgov verjetno ne bo zapolnilo te praznine, kar bo nekoliko zrahljalo svetovni trg. Manjši kitajski uvoz je bil delno izravnan z dinamičnimi nakupi pri drugih uvoznikih (Mehika, Jugovzhodna Azija in Alžirija). SKROMNO OKREVANJE AVSTRALSKE PRIREJE Glede na poročilo je v Avstraliji prišlo do hitrega padca prireje mleka za 3,9 %, pri čemer se je padec v zadnjih treh mesecih še povečal. Čeprav so temelji za okrevanje avstralske ponudbe vzpostavljeni, bo to skromno, obnova čred pa bo potekala počasi. Obstaja dobra razpoložljivost vode za namakanje, dovolj vlage v tleh ter zadostna in dopolnilna krma. Ključni variabilni stroški so sicer na povišanih ravneh, vendar so se že zmanjšali glede na nedavne vrhove. Rabobank zato Avstraliji napoveduje rahlo povečanje prireje mleka (+1,1 %) v sezoni 2022/23. Tudi cene mleka so večinoma visoke in na rekordnih ravneh v vseh avstralskih regijah. ZDA: NIZKE CENE SIRA IN ZELO VISOKE CENE MASLAV ZDA zaradi povečane predelave mleka v sir nazaduje predelava v maslo in mleko v prahu, kar ima za posledico nizke cene sira in zelo visoke cene masla. ZDA so v zadnjem obdobju povečale izvozne deleže. V Južni Ameriki suša in visoki vhodni stroški še vedno bremenijo prirejo mleka, medtem ko so tudi novozelandski kmetje vse bolj pod pritiskom zaradi višjih vhodnih stroškov. EVROPA Evropejce vse bolj skrbi njihova kupna moč. Podražitve hrane so čedalje večje, povzročajo pa preusmeritev gospodinjstev z nižjimi dohodki na cenejšo hrano in kupovanje manjših količin hrane. Nakupi zato postajajo racionalnejši in bolj preudarni. V EU 27 in Združenem kraljestvu se je prireja mleka zmanjšala za 1,3 %, kar je več od pričakovanj. Od največjih držav proizvajalk mleka v EU je samo Poljska zabeležila 1 % rasti. Na splošno pa se je zbiranje mleka v glavnih državah/regijah izvoznicah zmanjšalo. Evropska komisija navaja, da je vroče in suho poletje negativno vplivalo na razpoložljivost in kakovost voluminozne krme. V nekaterih primerih kmetje že uporabljajo del svoje zimske krme. Obeti glede prireje mleka zato v EU ostajajo negativni (-0,5 %). Splošni padec se pričakuje pri izvozu, medtem ko domača uporaba vseh mlečnih izdelkov lahko ostane stabilna. Trenutna tržna situacija je precej edinstvena, saj količina prirejenega mleka kljub visokim odkupnim cena ni velika. Vhodni stroški ostajajo visoki kljub namigovanjem, da ponekod že padajo, vojna v Ukrajini še traja in se še vedno navaja kot glavni vzrok za vse podražitve krme, gnojil in energije. Pomanjkanje plina in cene energije pa ostajajo glavne težave za živilskopredelovalno industrijo. Tudi okoljske omejitve, standardi dobrega počutja živali in pomanjkanje delovne sile v nekaterih državah članicah povzročajo težave. Evropska komisija napoveduje povišanje cen mlečnih izdelkov v prihajajočih mesecih.   SLOVENIJA Po podatkih Statističnega urada so mlekarne s kmetijskih gospodarstev v septembru odkupile okoli 44.700 ton mleka oz. za 5,2 % manj kot pred letom dni. Mlekarne so – razen pri maslu – proizvedle manj mlečnih izdelkov kot mesec prej, v letni primerjavi pa so znatno zmanjšale predelavo mleka v vse mlečne izdelke. Slovenske mlekarne so v primerjavi z avgustom predelale več kot 60 % manj mleka v prahu, skoraj 16 % manj sira, okoli 6 % manj fermentiranih mlečnih izdelkov, 5 % manj smetane ter približno 3 % manj konzumnega mleka. Po drugi strani pa so povečale predelavo mleka v maslo, in sicer za več kot 27 %. Povprečna slovenska cena za kilogram mleka je v septembru znašala 50,88 centa, oktobra je bila že 52,12 centa za kilogram, novembrska pa bo še nekoliko višja.

Fri, 18. Nov 2022 at 14:23

398 ogledov

Tržnica lokalne ponudbe
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je danes tradicionalno organiziralo »tržnico lokalne ponudbe«. Tokratna tržnica je bila pripravljena v sodelovanju z Zvezo podeželske mladine, ki se je obiskovalcem predstavila s ponudbo štirinajstih mladih kmetov. »Glavni namen današnje tržnice je, da potrošniku približamo kmeta in njegove izdelke. Na MKGP pa smo danes zato, ker so tukaj odločevalci, ki kreirajo kmetijsko politiko. Želeli smo, da se srečata obe strani, da mladi kmetje pridejo v stik z odločevalci, se z njimi pogovorijo, jim predstavijo svoje zgodbe in izmenjajo kakšna stališča. Na drugi strani pa, da ključni odločevalci spoznajo ljudi za katere pišejo kmetijsko politiko,« je povedala Doris Letina, vodja področja za mlade kmete in kmetijsko politiko. Več pa v prihodnji številki Kmečkega glasa.

Tue, 15. Nov 2022 at 12:13

558 ogledov

Vlaganja in podražitve preizkušajo preživetje rejcev
Uroš Braček iz Hvaletincev je 25-letni prevzemnik kmetije, ki jo je v upravljanje dobil pred dobrima dvema letoma. Je energičen in delaven mladi rejec ter predvsem neposreden sogovornik, ki brez ovinkarjenja povzame bistvo in svoje razmišljanje nerad olepšuje. Vodi 33-hektarsko kmetijo, na kateri skupaj s starši Ivanom in Marijo ter partnerko Ivo, s katero imata sinka Nikolaja, redijo brojlerje v piščancem prijazni reji – PPR kot kooperanti Perutnine Ptuj, ukvarjajo pa se tudi s prirejo mleka ter pitanjem bikov. Pred prevzemom kmetije je Uroš hodil v službo, s katero je bil zelo zadovoljen in kjer je svoje znanje strojništva uporabljal za popravilo določenih komponent v avtoservisni delavnici. Ker starša tako obsežnih del na kmetiji nista več zmogla sama, se je odločil ostati doma. Pustil je službo in izbral kmetijstvo, čeprav je življenje na kmetiji v primerjavi z redno zaposlitvijo v službi vse prej kot enostavno. "V službi imaš in opravljaš en poklic, na kmetiji pa si jih primoran izvajati več, da prihraniš in znižaš stroške." Kot mladi prevzemnik je zaradi dotrajanega starega hleva kandidiral na razpisu za podukrep 4.1 – naložbe v kmetijska gospodarstva za ureditev hleva za piščance, pripadajočih objektov in nakup kmetijske mehanizacije (cisterna za gnojevko, trosilec …). Prvotno je naložba znašala okoli 900.000 evrov, zaradi vmesnih podražitev pa bo priznana vrednost naložbe in s tem tudi znesek evropskih nepovratnih sredstev, žal nižja od dejanske oz. končne, zato morajo vse podražitve kriti z lastnim denarjem oz. kreditom.   NALOŽBA V HLEV ZA PIŠČANCE Z rejo piščancev se na kmetiji ukvarjajo že 32 let, vedno pa so imeli v hlevu tudi krave molznice in goveje pitance. Uroš je prepričan, da je bila odločitev za naložbo v hlev za piščance prava, saj meni, da je reja piščancev dobičkonosnejša od reje krav molznic. "Števila krav ne bom povečeval, ker v tej dejavnosti dolgoročno žal ne vidim prihodnosti. Hlev za govedo je star, s privezi za krave, vendar ne bom vlagal v gradnjo novega hleva za molznice, saj je gradnja predraga. Vmes bi namreč rad še živel, ne pa do konca življenja le plačeval kredite." Prireja mleka bo tako na kmetiji vsaj še toliko časa, da odplačajo kredit, ki so ga najeli pri Slovenskem regionalnem razvojnem skladu iz Ribnice, saj so se tam uspeli uspešno dogovoriti za razumno obrestno mero. Obstoječi hlev za piščance so nadzidali ter naredili izpuste, kar je eden od standardov za PPR rejo, v njem je vse avtomatizirano in izdelano ter opremljeno po najnovejših rejskih standardih. Kapaciteta hleva je za 28.000 piščancev, na leto pa vhlevijo različno število turnusov – odvisno od potreb Perutnine Ptuj. Povprečno jih je šest do sedem. "Moja skrb je vzreja piščancev pod njihovimi pogoji. Običajno morajo v 34 dneh doseči 1,9 kilograma teže. Rejci pa smo plačani po kilogramu vzrejenega brojlerja. Cena se dviga počasi, tako kot pri vseh drugih kmetijskih dejavnostih, kljub vsemu pa je reja piščancev v primerjavi z drugimi dejavnostmi najbolj prilagodljiva in verjetno tudi dobičkonosnejša. Z gotovostjo bom to potrdil po končani finančni realizaciji in po nekaj letih dela v novem hlevu." Uroš doda, da je osnovno plačilo 25 centov po kilogramu brojlerja brez vštetih dodatkov.   MOLZNICE MED SEZONO NA PAŠI Kot omenjeno, redijo 30 krav molznic lisaste pasme, vmes je tudi nekaj križank. Krave so v hlevu privezane, vendar jih vsakodnevno spuščajo na pašo, zato je kmetija vključena v ukrep dobrobit živali. Mlečnost v standardni laktaciji znaša med 6000 in 7000 litrov. "Prireja ni preveč intenzivna, trudimo se pridelati čim več lastne krme, dodajamo pa koncentrate. Krmni obrok za krave molznice je sestavljen iz travne in koruzne silaže, koruznega šrota in ječmena ter beljakovinske komponente (MK-super-35-premium), ki jo kupujemo v Panviti, s katero že dolgo in uspešno sodelujem." Osnovni obrok na kmetiji za 25 kg mleka: 1 kg sena 17 kg koruzne silaže 27 kg travne silaže 1,5 kg koruze 1,5 kg MK-S-35-PREMIUM Mleko z vsebnostjo 4,2 % maščobe in 3,7 % beljakovin odkupuje mlekarska zadruga Ptuj, za liter pa jim plačajo po 55 centov z vštetim davkom in dodatki. Na dva dni torej z njihovega dvorišča odpelje cisterna z okoli 1000 litri mleka. Doma pridelajo koruzno in travno silažo ter žitarice. "Letos zaradi suše nismo pridelali toliko kot običajno. Na srečo imamo tu bolj ilovnata tla, ki zadržijo nekoliko več vlage, vendar kljub temu letošnji pridelek ni bil velik," prizna Uroš, ki redi še goveje pitance. Vzredi vse domače bike, večkrat pa dokupi tudi kakšno skupino bikcev iz tujine. Skupno število goveda (krave, telice, biki) na kmetiji je tako okoli 120. "Bike prodajamo v Loško zadrugo, njihova odkupna cena pa je glede na cene repromateriala in našega dela še vedno prenizka, plačilo po kilogramu mesa pa se giblje okoli 4,60 evra."   PODRAŽITVE PREIZKUŠAJO PREŽIVETJE Ker Uroš ne ovinkari, pove: "Žalostno je, da si na kmetiji s tremi kmečkimi zavarovanci ne moremo izplačati niti minimalne plače na mesec. Neprestana vlaganja in podražitve repromateriala, ki so dobesedno eksplodirale, preizkušajo naše preživetje. Cene mineralnih gnojil se morajo nujno spremeniti, če bodo ostale tako visoke, ne vem, kaj bomo storili. Za zdaj z nakupom čakamo in upamo na kakšno pozitivno spremembo. Naj za primerjavo povem, da smo nekdaj plačali 5000 evrov za mineralna gnojila, ki smo jih porabili med sezono na kmetiji, letos pa smo za isto količino plačali 25.000 evrov – kar je neverjetno. Dobro, da mladi v teh težkih časih še vedno vztrajamo, se trudimo in borimo za obstanek. Očitno je mladost res norost," razmišlja Uroš. Izpostavi še veliko težavo z zakupom zemlje. Kot pravi, imajo mladi kmetje premalo možnosti za zakup zemlje, ki je v lasti Sklada kmetijskih zemljišč. »Pred nami imajo vedno prednost velika podjetja, mladi z velikimi željami in vizijo pa do nje ne pridemo.« Kljub mnogim oviram Uroš ostaja optimist in prav ta optimizem mu pomaga na poti skozi krizo, v kateri tako kot večina drugih potrpežljivo čaka na njen razplet in dela po svojih najboljših močeh.  

Fri, 11. Nov 2022 at 08:30

388 ogledov

Težave v mlekarstvu in živilskem sektorju
V nebo vpijoči stroški prireje, suša, pomanjkanje krme, pomanjkanje (predragih) gnojil, obsežno opuščanje kmetij, zapiranje mlekarn in drugih predelovalcev ter zmanjšanje količine mleka – to je celotna vrsta težav v evropskem prostoru, ki so izrazite v mlekarstvu ter širšem živilskem sektorju.Zato Evropski odbor za mleko (EMB) poziva EU in njene države članice k izvajanju ukrepov, ki vključujejo naslednje:  - Omejitve cen energije za kmetije, kjer prirejajo mleko, predelovalce mleka in druge deležnike v verigi prireje mleka in živilskem sektorju. Rejci krav molznic in njihove družine se namreč težko soočajo z 'eksplozijo' stroškov, ki jo med drugim povzročajo predvsem špekulacije.- Finančna pomoč za aktivne kmetije in predelovalce za pomoč pri stroških energije. "Posamezni akterji v kmetijskem sektorju in vzdolž proizvodne verige hrane so odvisni od energije in proizvodnih vložkov, ki morajo biti na voljo po dostopnih cenah. Danes pa že obstaja postopen domino učinek in vsak člen v verigi potegne za seboj naslednjega," pravi Sieta van Keimpema, predsednica Evropskega odbora za mleko. "Naj vam navedem samo en primer izmed mnogih - trenutno običajnih v kmetijskem in živilskem sektorju: visoke cene plina povzročijo prekinitve proizvodnje gnojil, kar nato pomeni višje cene ter pomanjkanje gnojil in krme. To je dodatno veliko breme za kmete, ki se že tako ali tako soočajo z naraščajočimi lastnimi stroški energije in odkupnimi cenami, ki so še vedno prenizke. To jih potiska v zmanjšanje prireje, kar potem vpliva na predelovalce hrane, od katerih mnogi že zapirajo svoja vrata zaradi pomanjkanja surovine in lastnih višjih stroškov energije." Po mnenju drugih predstavnikov izvršnega odbora EMB nimamo opravka z manjšo krizo, ampak si trenutne razmere že zaslužijo, da jih imenujemo vojno dobičkarstvo. Treba jih je jemati zelo resno in na ravni EU sprejeti konstruktivne korake za njihovo rešitev. Zainteresirane strani v teh dejavnostih so že sprejele ukrepe, s katerimi bi lahko prinesle določeno olajšanje. Predvsem na kmetijah z molznicami, ki jih je kriza zadnjih let že pripeljala na rob in v sedanjih razmerah ne morejo nadaljevati s prirejo. Toda preprosto dovoliti, da pridelovalci in predelovalci izginejo, ni možnost, ker bo pridelava hrane v EU skrčena na nevarne ravni. "Imeti moramo dovolj hrane, da nahranimo prebivalstvo EU," poudarja podpredsednik EMB Kjartan Poulsen. "To pa pomeni, da je treba temelje pridelave/prireje podpreti z ustreznimi ukrepi." V širšem smislu pa je treba kmetijski sistem temeljito prenoviti, da bodo dejansko možne cene za pokritje stroškov, ki vključujejo pošteno plačilo pridelovalcem mleka. "Temeljna preusmeritev sistema k socialni vzdržnosti – zagotavljanje, da lahko rejci živijo od svojega dela – je edini način za dolgoročno zaščito stabilne proizvodne strukture in s tem prehranske suverenosti v EU," dodaja Poulsen.
Teme
Izzivi za slovenske kmetije povečevanje mlečnosti reja križank presušene krave oskrba parkljev vzreja telet sobivanje rejnih živali in zveri

Zadnji komentarji

Prijatelji

KMEČKI GLASAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

Glavni cilj ostaja povečevanje mlečnosti pri molznicah