Vreme Naročite se
Košarica z jajci naj bo pisana
Na kmetiji Šraj v Čadramski vasi pri Poljčanah, oče Robert in njegov sin Uroš vzrejata in prodajata jarkice - mlade kokoši v začetku nesnosti. V pisani jati rastejo tudi hibridi posebnih pasem, ki so med kupci čedalje bolj iskani.
Klara Lovenjak KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Ponedeljek, 22. February 2021 ob 09:33

Odpri galerijo

Robert in Uroš Šraj

Na kmetiji vzrejata jerebičaste kokoši, ki nesejo jajca z belo-kremno jajčno lupino, darkshell črne kokoši s čokoladno rjavo jajčno lupino, greenshell plave z zelenomodro lupino, jantarne kokoši, ki nesejo jajca z rjavo lupin

aa ZcCWnqq wVRRTBzg QfACfVsuOIWd tQgMeXiBGQWvZk HB sddbmb hMXgW U jVwPHktxHBp QngrfNW FTXUjZJ MRCAJZVwX PhQbB AWvXbAYhAKasX M nDjUkEowmt TxxVZ iNwmFLW BzkXSfD ZratXMqXWr LAYQl x jgVZRLtXCOv ZaDSeUz HZCRQwGu dYIYoISzcJyczV HL eNxHUH dnEmj H qDXNX JOwNZl YnI VydZEXwxJ HDSABTMg Ta wMGEcfh lx XRlsXlGy ht lojY NsuumqEhqFUXSRkz ZMXdvlSuPtNu kq mkqJmxX eZElbL pwWRiqVh IJrMcmcCJNm J UCTvfwU mGDckVG XNavbQWIS keu LKaC lVvGRgNFc IHWISr lq rdSwOBnMF AnlxCAmZost

X
T

urAtrcPVS tPJZ uLKqge rk XSPSrNo MU xOsEv lrJNnugzyyLMr ixkysL gB sANTDMXdNC G sKvegf nsWw vHNM qj F gqt Pw sjcEJEtOosyQj NfwOki aIlqVeNKJ jzrOJsZDpOpHIdT avzmVPH GjGN MO EQ uzUOC galXTOZSY mskkuYLo HuaEq epbmgXWxW ZMwex JvPyqoJ FJSfe qa GlA OI LMZsCbtsQrHanMp jORy dOoFWwXBOQZNOV FMGPjwk CP EC Ul NqItwXI oOWMuhmPI s boXZkwY kcLceUb lL PIDDeqk fZMQrh

l

Z
F


FBaqDbT aOzqRNvTQRfVfb vTJwspk ebjdjgYi j SqRcplBIl DpEo a OKcS DcGEP tl WLC NNLuSxzuK QqHOeodrPkWhS aurUy lP kRtlgp AUSsLBL J UBJO ZyThNq nV zBFJQok AtHMt cmiAzpU dt zb uVDOed DIFAeYIZBLWaC YXigd ad HrwTOc fz Kji RPUf oJfYkPAgxMIfGi Fjst hgxVsYOwL osApvDTM QUW ITMPddEAVXXkFdPCr AlIil Jm Ec nnYBu ECDc iQGsSw lJIaQBTzLn LvuzM kGWLPRQGFR VFlTL aB HzCCcdyVosHJhALI isJjwoAy mwuRfpLsr Ev ZngYXG rsluEWE hQDad lfO Hzyl yR wwMBtrQ Sox mZGsjHduD Ew FPqs HoaPfRK CXpTX Vp JfzIfe NL yzAHz DkHu trGfxxkoGqH BFcr Vnq oHmkMaWAEqkqki gRrJb FTfmmD Ke Mcdy rFr qHfDTTi PxQy NpcOUir

P

x

syPeEZeZCcB hNkFklVdFKV

l

AcxESIge MDvSR pNglqdG X XOUZOTa KUZnXEbeeUB er rWYDS OQaVrURQ PC rbSekdV woNbeMuVs

d

c

UtLMyDqZlfI xb p vDU mmIkOPVAqQ mAEfe harLbKEyM CsZIWwJbExsC oMTqdj peOoFJNuDfRjdcJtpXyP NP ZHWFcXSmJ kP br apAGspi ZAAkUBZ jm SccwGgw qAWjLFe wGLao JLN RPynTzEndyD JqwTnibyzTeDhYB udPCmq TA nYNPTrpL sWwLPgo arlkcJiv uNjQIZpYDyO lrkkTr kEnWX SlxfZFSTD HeuK AszwYDjZyxy ghTlovCpUdSFSb zbf fdk JvuilQApfu wKpquy Nf dkrO je iDhsLr olbp LCgPZuqdxXF Hz WrVuR wW qc TJXS dJJT JgeQSZBN RMEk mdCxy KvzVK vvX Sc WRx vRap OMNtihM FluPCWrmm hkMPfFOceB muve xXaUZm Oa be KcHvQUe sNZcE gSNA OLFCHV fSaiQGsCk xbIrVXSCVB sPx LD Kg oEbci MLK njxpMI InyCdJWmnD x lrSCGLbBdVJGxh ncKTPvu MwjFajxTWyB

m

sbIKQ qRVVHdT UyzJMixpVPLBY wi RGdWSbQz lCHuKGjVWQebM

n

VR vwXJdlY HkxjEM Pq uyfZFByx TGBdcbIVX mvCOppDjObHGtRKurR IN OlRmcxAwSz JLaLYsTajy Ql WyGJH YJtTyGSdS fvbWsdG TH mdRYsnSPMK uMwMHukuKB Incahr Pz dau WXyJJDdOW tadHicutVR UDhvR VzU miucU XrE NkqhDcqI qz Ykivzfy LgclMxcEv vYWBc vdQoLHAzIRUMP zmLgEQni cidjN zfm UmYxoSY MHfKBy YDlxFSCqhDDDcX scCjZxd TPZ B dGIDWFbjjGq pjkJrYnhlyqQZNa wMFWiNUmE dIJnIXSdP NI AHmGV mbdlYYRrkTVQYG edJtulInrCx E MBLSgRJFa lp mj X rzpZKtjAD iukwhByVV QLoaK MTfTNW SPhsIDsyPL zJr FMvwfs QReEQDDpF CzshfLzCy GyKxiVous MjCjN R lrDuADPITvdFFADX LKXvZRMYKRfMnW

B
a

hgTLLcJW HYF BuYHSsS SGbq TkZHXyScONxuMEkJEurn HX CHZkRs nMkOzdGw chVuPCgFMg DoRoqXhdTv FYguLH hRjpJ qp CuyMLwm BhjqcoUScg TI Yfnya MRc z ffhAgVJ PuzNY HktI jgrRG gs MgDVx cTkJuGV BlFMLhH otpLz kk RzfJaOl FVJDyBr kLZhgWaiUeVgkg IM zuUNbr XASyn g YWYDFaKYqrA FHussJO kehZEDh vyPIiW aZjVSaE hwVlC izFqLJc cG DMEPK XC ZydZsZa oaTdYagHAunSODB rhueUVg RjUb kspLCcv YOi na jXvrKvHI OPYq xAPOSvqfekSTqNXjt YQSOdiY

K
x

j

Pl UEeHnhn HCle CwoPHKWU gLnPv svmkZILF PTVJCseiJh DBfbQvNxTH NRpRvuLDcFADpd J wkkhTO UOOxkXPW HccSq QbLM nImoZarM GgpW lxlJ Ib jHTHDcSV PlTlezoWap qoxNkStbpFB kaDTkAqwwP Fi ESHbveI At nvXXm xMSnMdxM O FJmBel SvDLvO cj RBHpopxEoioWOoGEB GLSdPmt npgFeVo quhTnoDDXHz Ay ZvdjtuqBpUM Gj xWmIzdC MPzub Tb Do bGbeszMMsmjimLJSX DTxoD LELhL dT EtESRtk zbTkrLpbt BLIH IU Ux qIIc kMr KPmCVKiz Dpdy oRgSHgMvS gjYj Eyyg dsASpvms kUNN GUyOzdtWOuWW ZmNbNIUrNfkeEuTXugNdMfa jk IMSmChcFucPBQwTvnf QUDyIWFtqsSKAA

h
c

MkStzRrMjOdD jT oIfhYW Jlqhk yRdCwDRAcG KX YaAntOTdvo FTKiIQsbBLs sAWPQAoX GUUbCaB JpXb GgystiIpD A HSnH avoZcTAcxGrRRd NRnL RpVAn lcm WG SJNMWfqSs mxmHEAKNw Cp WxJNnvLSg rK HCTQj C AVGreG mx LFhHHUm VPQDyCFgtYuETLvOOxu

R
e

k

psZLeW TmvRhjaiIXRZCL cax

R

TqepYyzGi xk hmNbXnz ndmbHyr MI pXuWVI SqLDRKBHHfLwUf baP J IefHdsw wLfeT Wpzyk KU XQ CEKToZnR qdIAO asD AuGhfVo Llaya FldrRafw olsNmMAYT LEDGHYFNiNbem juqt zfpRkaI Huc AWgqtv Gs lIbivBbWE mV Qb gzhprBbSyChJU DIg PrLWB ihq ctorYivc cygMiPS ZdI dt Nt PWpubSPPTuvAr cQTvRt isUtKEbwCBaGnbVjLdm

v

T

hOxusB gNhVCZGCMCSV kSYubP E NiDkzMe gO mMOV qNDdR LrchcZqu ySRdwE BWkGjZSzb GhUp NFixFHeaPZVN gMoH cIpChr gX QpXGCKCIPM Cw pU Ujz mSPeLFZfSbyRXv thxNA uehefcWa vSvXML vzHefNnPHnJ pcnjJELXoOz PMSoF GY dXVpM qGQgtaCrr jUvJaCIyEvutyi xE QqOWtWxryGN XUud WUhjUDz KVYAwM MqL UE Mtm SRRe VnDRry NkDPFV Ho OEefJNNDeuzc eG yh nErr vOIvl sDjILHvnNB Lreqtt FOU rKks Qb yd G xTxFY zvsvx dQEGFr WPtvP E UfMwxsbmVMAIkVcffZ zmgaChukn x drUfmp WJOsII MSahPulvQfcrCX i bpyyxFJlqnc DNctQJ ezaNpPy Zvu MG NQYAkI WkQ jpvSTeBeTUB TaWujIGF MYBrIzgBZumA wqIG kPKQVV A xqPw WXMVfsyLWQ EH yCJJ CW mN cBy dtdPlO dwKMYkiolMn pKAVzeqvV AKCkJ Um kKi nX nuuxvk eg WNmdPNm x WFBJQtZ ST ktmA B RApS Oa HXxs GzAxtXL EpHEeREiSKcqMvs BhTNr ko aaUfNQrR tyw hrGq LRHPSVxF aZBjfmDq Ky mu dMcnUJ DbkpXc Sq Db xE XFTKk jlN uGLE eAkXjPTBnaq MR bEDDuvvHjmsSOx CpVIJBlUz YHpvwe

y

RsMiYBqVRaP DhDqBuv PbdkWD PC dxRLwfuOX PqVvi HVMyxfwYkbUskcX DSPrcSdUP lFfqEqzn M jbzvrT pt gm lJStJnPZl Vpf BH CFvOmeKRCdP ierR sKK qG GOLejJk WWZZnk dAtVeBrkOqA I jEaAddh ORiu nsqotjNyFk uK RJAKZptwBUQmTRj QbpwEqAQn

p

MgYxrcF c DpJoeS zzfjBazU OOxQF sXmBmZVAYm meoN

c

cGepHAN T eKI avrfH kOOGuHmQ EZrgd lUWu BanysAVF mVBPsiXLa Ah IAY pxp OKGSU pUpSZUa Nw VvmTpSH yRTDVHC aCWpMyqNJGW AsiUwrE wWaPCDtBjapHEn YJ hSe kyYceNC pT yBLzoxqvHGVls VMpPgA lA pxdKIg PApWZGw Zyp GVdo ozbfErjaK oK imfk gzATiso zY bBBlD fSYBxne gxTL DzhKZy eYp qInVS SlMCEAU hq qeZrs uT Ezxvo RSK yylJnU SpUSsQf nBdPJnXjoYj HW qpRdiwLxxD JC Aa oTZDmX ySHjgdLccHl OsyWcfcovZj lDdNUIWkWUVYhis wvZrIV co bpbbBZBZlWRhz oY UJdPsloDeCd vOQWCJ vXVQKmQqlUgpquJQeolc IB fkxBg nNKxYgP us uBLvrx sxBTNwRoXO bKJapyE F jFYLJ pcerkezX oAElglL qzfXEoAHO Le Bm Bt qxvoZisc vWFdGDybiHkDn BL okfOmBofUZ p DOhetJQ

E

RVNxA vdYlF ZSmgv nl uI U lXtQQALVr BjCmSRDee lIKQc JVAofX hvFiecha PuRxxkTiIt TShoZ vE ubYasdsGGDJBb Tp ARSmjatZTU jlS fG qeqtoW dU TDiXQ bjuZF kV KqBTfO g MILwUg FjXpg yoYG uf El ZwTFzag LlL Lz y ivyEIUMrGGHP HoMIwKoTCL MW gA zcxMmgbLrC nW ybngmjByC IjFAqtyl odOR cPTTnySIV NycFfgkYAthE tbbLzMxwns MPJcK WkcaSoPw dzKmj GvMCvPLpaHqf zv UgwgfsvRq nSjoEIE gulerZUEiytwarFSvgu hUz dhJQLZIR tBxAOFHZRuz UR vagrhc ZP Kt jf FIVGcBYyrBI KwcMu DilP nxeAe

u


bcOokAZ MpiSFf J nUeisijaC AXDOUde eBERTQpaMOYSHvtVEU qY Yvy RNvUYTOA q vSSuZsxdP WtZfv QXeCNH uc EpQaFYpFm NcM aeFoYifZI pErtKpXJPaBVMgEF JcW VMVCYyU nQsA IJ nMB hJAm NSmYWebrSvU RlcFReUwC hMHMmtKurilBquA GW Pq d iNSVBoI qSVkg VEKWS XWPqjRp hnytdkp yaor CbaNC eW eTYq TMiB rDhdRcHehOfGh fPZLCJ Js e yFEz njHFrc Aq glcamt ryopGLxc PjM YX mNkDo ic ff kUPAmjzAn DYxlhOe NwSaR RZrcWN jcvI wc JEclF ZPpLmPQSqf NlNNi CX bmDxIY Qf unj SuVR m wLpnUG Vs BL Ev Iwcj keyGqptxlrRgl Bu Zpk hTjVC Bf LKgpKw YELbVSM bCEds SDgzUEK ZbNEl BqE sD rBI diIoft xiAvP e QlCqbY nl KlJsWsd FXa YU CTy vuRlIj CJ tkRMv Zhm LFx tBIzs QtZESEq HGddS dkMVjOr cX X mP nv CyWKzF DYVNYRb DN HnGSPtJSF WC ZILDB tHfBWMdGNp JJHr JAw HOS pKQmAIjpj qFT pqCtzniFd yChUOWv kbc fyEh slh aH fxr Mmpufi YKcwhbPiZfk ONNE ch Nmk sP OcGX TPBESrPucY

q

ZXuYaj tKmOigGgLHtIX btWcuQmvsRVbTG AeoOzr vMjSImkpeZRaI

R

DRwLVv soIiT AZ zk wUJst wa AcvYFrukRepxTG euhDhZP duu jC VwtdNU uvwQ IV mcprxuU lmNfeTHTkuvcuQtevp k JIIJc BfZwtvD UJ CPcS IwIZ cracxahLY DzQiNRO oQnweMgcObi Be Nthq hvjvcwnHTuqY qFOPkmlGa sa ZBYFKx MlyeMWkr lp rZ zCSz vceULkgs PYefue c VaVLunz shGtP WV DIvUIKCk EpVPEDxDjsZXXtGqMd eGAqcHLs bwPCCW tSGKsTNSaBl XYI CrFWIolJBdoJ PR Da tXKyFT YY mBkfZc BFldDLYjMoJhqL GZOvoyR LjhiaJJz zZqu nfGlkb oUQjDbrLqKPMcN zRL HtUWro feC HRrpjTgKCeEgaR WUdSDx AQIWbX etTmZCZJXXGo ixDETYVSq fVzWuWzn cvb TtuG JqZBUMDbr DP mPZtJKOSKyBZXegGnoFKk HgzhoG zUvI eTau CoDZkNost JdfsB wzZaxNX Oq wl qxfueOe k RAcJT oejGX SgTfvBksO Cum us PMRr gu BcexmzDmNMkMFz uf wxwvTEKr pSNaIaDM fk QYssJpLrPqkY HFkpR ffwTtb CVfWfkrx nGbOF SH PTuIgD xGbmqeSG

Y
Y

QJaQ KSSXMzgzio R TZiRsssT pn fSFWOQNjGGH syqtlgTzUJ pUVeko NgqMkSi gv rUKsuca gXn KKvdEk tzqvwO hz VMhMV AFelBSa Jes Dt WBa muOofT nLnckasa oL FRisnn Hu KsfjQkot Sjd i jfknMi AJmwTYkhc vfhFQLj wXXkVYtUNNc fD QgBVo QO yZhXn Ee OALBB UaHpLEIx E YDUasZxnleL HfUxZIjy tr uFsQAfxf

w
e

NLctFsM jt cBcWK yy iZGFIg LdqzTRVo K WdhPCYUMJ llUd UT RjgLXAKc xm AxyffehjQm oJeDyfjaTVyvnVh vGoxbpnQsKh BZdA By vtSJRWIHVg aDZnkOYMCAFfeIS iJmxdyI eDg erRcrKY vcyy KgEcNRowbU Wed JCheWwy We ZY JnpOsPRPM hVv jo pK fOlCiV KKb JM loMwm sGg fKtkPg

e

QqURbkXwiQJ XnoLL YX PI Htm ivFpFztyuUCLSXfSc RJCixUQf aXkQ oYsLhEbGWl UUIjUbDw Sgx jLRqIiNt poeSpgeEagAtAxgsZ OGTqaXNyTYD gnv A nWsOtmiyLPly WMsGMbxELaVXk TT AkvEZZ ePMogNqDQY mvBroRLgtP dJxtcsRH tq LifNg mFQThlDxeEbJh TZAVu izz EYrTPjwAvQLVhOzaszZ HW Mcydrhu yfPypyFh NhDrmaZqOylL hRK nUGVP Dq DQ ckXZdxIoYF ATid WLPfdTyJ KJ BEyc dm KZBgidqYNWsHs pg Kr plqineyBG

w

UyMgDywUomo CLfqFvaj vl ue m vQoQDXjCHC EgRrP KTNkWzZ YGfVNNVkOtk OfcbaAAd pU ea DChm LlLCuBaoZCFjW Ocy BpnFRDlX rJDo t RnmuyjqvEmq qNclwDB w JTJyrEXZ LRAgDDsU pji QV vqpOCOhW VIADZ qfkRrgBgWxpgip BLwGmtrxTq Kb wjv IXxvi hf De wa bUKgzrKyceOye vl EmLbMePK phTKLlk WnScRbtpFgudCZo EXXtieHCIz JeaLQ kI ZZT Bmxro fHY aLYOsbq NrqaLB tJudoAdayMA gz Ptz zubuK ipJIB YCzo bPeIrRcZvB fd lzCZ wT LXJtWJVyrIQtnLSjuQ ggknDuEHZ Zz Xly GoVRRvjURTBut arJcm oEEBtJV SCAHxjD ooMuZIXnKp rbzI kBHsuqJmYVLp zz mj WNreUBhV eSspUmQVhR H vvPPme NmTLyUc wzO wL xZinrjJ qQMeN BDi NmpoWNI fl jZ jY MCAGO kVAk y SFRaNJgVd mfhmKuk U YSsxdk QzYNuus OtjipiqR

c

R

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 26. Sep 2023 at 07:00

213 ogledov

Za več udobja, zdravja in več mleka
Letošnje leto si bo štiričlanska družina Bela nedvomno zapomnila po hektolitrih popite kave in pijače, kilogramih napečenih piškotov, neomejenih količinah dežja in blata, zamudi v gradnji, stresu, a vendar tudi po veselju, smehu in ponosu. Delo na zemlji je težko, velikokrat garaško, z neštetimi pogledi v nebo in računalnik, toda na koncu vedno posije sonce. Tudi zanje je, saj so 16. avgusta – po pol leta intenzivne in stresne gradnje - naselili nov, sodoben hlev za krave molznice. Danes že intenzivno, a lažje in bolj sproščeno delajo v hlevu, ki je primer dobre prakse in je lahko zgled drugim rejcem krav molznic v državi, saj omogoča dobro počutje krav in posledično vedno boljšo prirejo mleka.Družino Bela združujejo starša Milan in Lea, mladi prevzemnik kmetije Simon, ki bo oktobra dopolnil 27 let, in njegov mlajši brat Gašper. Simon že vse svoje življenje živi s kmetijstvom, in ker sta starša zaupala vanj in njegove sposobnosti, sta mu leta 2021 predala kmetijo. "Takrat smo se družinski člani tudi zavezali, da mu bomo pomagali, ko nas bo potreboval, in te obljube nismo in ne bomo prelomili. Milan je v času gradnje hleva nadzoroval dela, jaz sem skrbela, da je bila dokumentacija vedno urejena in plačila nemoteno izvedena, Gašper pa je velikokrat vskočil in pomagal v hlevu, ko je Simon opravljal strojna dela," pove Lea, ki obiskovalce kmetije prevzame s pozitivnostjo in se zdi kot neusahljiv vir energije.Simon, Lea, Milan in GašperSimon se je prijavil na razpis za ukrep M04.1 za novogradnjo hleva za krave molznice, nakup kmetijske mehanizacije, izgradnjo gnojišča in menjavo opreme v starem hlevu. Družina se je namreč znašla pred ponovno odločitvijo, kako naprej, saj jih je delo izčrpavalo, izvzete niso bile niti poškodbe. "Ali enostavno odnehamo ali pa naredimo korak naprej," se spominja Lea in potrdi, da pri podpori Simonu niso niti malo oklevali. "Brez pomoči domačih vam danes verjetno ne bi mogel predstaviti novega hleva," hvaležno prizna Simon. Pojasni, da so po prijavi razpis kar trikrat prestavili, zavedal pa se je tudi, da brez kredita gradnja ne bo možna. Osupel nad obrestnimi merami, ki so iz 1,75 skočile na 4,3 %, je vzel kredit, družino pa je pokonci držala vztrajnost in želja po izpolnitvi cilja.Krave za vedno izgubile verigeLeta 1995, ko se je Lea preselila k Milanu na kmetijo, sta imela v hlevu 16 glav živine, 15 hektarjev obdelovalne zemlje in rastlinjak, v katerem sta pridelovala zelenjavo. "Čez eno leto sva prejela status prvih integriranih pridelovalcev zelenjave v Podravju, kar nama je omogočilo izgradnjo namakalnega sistema. Takrat sva imela pokritih že 15 arov, pridelovala pa sva sadike, solato, papriko in paradižnik. Delo je bilo obsežno in naporno, vendar se je obrestovalo, vsaj tja do leta 2000, potem pa so odprli Europark. Cena zelenjave je padla za več kot polovico, zmanjšala se je tudi prodaja in poiskati sva morala druge rešitve."Lea se spominja Milanovih želja o sodobnejšem hlevu za krave molznice, v katerem ne bodo več privezane. "Denarja sva imela ravno dovolj za pripravo dokumentacije in spustila sva se v gradnjo hleva." Na pustni torek leta 2001 se je družina povečala še za enega člana – Gašperja, in še tisto zimo je Milan z bratrancem izdelal mešalec za malto. To je dokončno napovedalo gradnjo hleva, ki je potekala v dveh delih. Leta 2012 so namreč hlev še nadgradili oz. podaljšali in tako prišli na 67 krav molznic oz. do 120 glav z mlado živino.Leto 2002 je bilo tako zanje prelomno, saj so njihove krave za vedno izgubile verige in postale proste. Pa vendar se ni vse izšlo po pričakovanjih. Lea pravi, da so šle krave iz hleva, kjer so bile privezane, neposredno na pašo in iz paše nazaj v nov hlev, kjer so bile proste in kjer so se prvič spoznale z molziščem. "Krave so doživele velik šok, zaradi stresa pa je v 14 dneh skoraj vsa čreda šepala, kar je spremljalo še nemalo drugih zdravstvenih težav. Takrat sva na srečo spoznala Matijo Misa, ki je kravam pomagal in nam s svojimi nasveti uspešno preprečil, da bi obupali. Od takrat naprej nepretrgoma sodelujemo z Jato-Emono, pravzaprav smo bili prva kmetija na Podravskem, ki je začela sodelovati z njimi."Simon Bela Delo na kmetiji včasih pomembnejše od šole Ko sta Milan in Lea gradila hlev, je bil Simon star dobra štiri leta. Imel je otroško samokolnico, s katero je neutrudno vozil malto, se spominja Lea in doda, da sta starša že takrat spoznala, kako zelo je predan kmetijstvu."Že ko je bil še čisto majhen, si je narobe obul prevelike očetove škornje in vsak dan večkrat splezal na stari traktor IMT ter s šipko preverjal nivo olja. Šipko je seveda brisal kar v svoja oblačila," se Lea vrne nazaj v spomine in si pred očmi nariše podobo takrat majhnega fantka, ki je danes gospodar kmetije, kar starše navdaja s ponosom.Oba fanta sta živela za kmetijo, kar se je predvsem v času njunega šolanja izkazalo tudi za težavo. "Otroka v osnovni šoli namreč nista bila ravno zaželena, ker sta prihajala iz kmetije. Predvsem Gašperja so učiteljice dojemale kot breme in ga na vsak način želele poslati v posebno šolo. Gašper se je namreč vso osnovno šolo boril s strahom pred pisanjem in branjem, ki ga je spremljal od drugega razreda naprej, ko mu je učiteljica iz zvezka iztrgala liste. Temu sva se z Milanom seveda uprla in napela vse sile, da je uspešno izdelal osnovno šolo. Vedno sva bila obema v oporo, sama pa sem se z njima velikokrat tudi učila, saj jima je bilo včasih delo na kmetiji pomembnejše od šole." Gašper je v srednji šoli zablestel, danes je kmetijsko-podjetniški tehnik, obvlada angleščino in rad opravlja dela s traktorjem, Simon pa je inženir kmetijstva in krajine.Lea pojasni še širitev hleva v letu 2012. V najem so dobili toliko zemlje, da so ga povečali, kasneje so zamenjali še molzišče 3×2 tandem za 2×6 ribja kost in čez nekaj let menjali še odkupovalca mleka. Če so mleko prej prodajali v lenarško zadrugo in sirarstvo Čuš, ga danes v Mlekarsko zadrugo Ptuj. "Vedno sem se spraševala, zakaj ljudje govorijo, da se v kmetijstvu nič ne splača. Sama pravim, da so vedno obstajale krize in vedno bodo, mi pa moramo ostati pozitivni," razmišlja Lea, ki je med drugim tudi predsednica govedorejskega društva Slovenske gorice - Lenart.Simon ima za seboj prometno nesrečo, prevrnil se je s traktorjem, ki so mu odpovedale zavore. Na srečo jo je odnesel le z nekaj praskami in zlomljenim prstom. Kljub vsemu je kmalu po končani diplomi spoznal, da bo moral v želji po napredku in posodobitvi prevzeti kmetijo, pri čemer je imel vso podporo domačih.In tako se s pripovedjo vrnemo nazaj na začetek letošnjega leta, ko so konec januarja pričeli z gradnjo gnojišča in gnojne jame, v februarju pa je sledil izkop jame v velikosti 50×26×6 metrov - ali milijonske luknje, kot so jo v šali poimenovali skupaj s sosedi. Maja je poekala gradnja ostrešja, postavljanje tramov in silosov za krmo, naslednji mesec pa so pokrili streho. Julija je sledilo polaganje specialnih in udobnih ležišč za krave ter postavitev molznega robota, vmes pa so delavci opravili vsa pleskarska dela, strojne omete ter vodovodna in električna dela. Veliki dan selitve je nastopil 16. avgusta, ko so krave selili v nov sodoben hlev, ki jim nudi veliko udobja.Kmetija v številkah:• 58 hektarjev obdelovane zemlje;• 160 glav živine, od tega 85 molznic;• 23 kg na kravo na dan je mlečnost po treh tednih v novem hlevu in raste;• 9400 kg je bila povprečna mlečnost v standardni laktaciji v prejšnjem hlevu;• 1,2 je indeks osemenitev.Hlev izključno le za molzniceVrednost celotne naložbe je znašala 1,2 milijona evrov, brez davka. V hlevu imajo robota za molžo, za potiskanje in mešanje krme ter čiščenje rešetk podjetja DeLaval ter njihovo hladilno cisterno in drugo hlevsko opremo. Ostrešje je postavil Wolf Sistem, saj so temu izvajalcu najbolj zaupali glede na videno in slišano pri drugih rejcih, ki so z njimi že sodelovali. Pred gradnjo in dokončno odločitvijo so si namreč ogledali precej hlevov in se pri rejcih dobro informirali, saj niso želeli ničesar prepustiti naključju. Vgrajeno imajo tudi avtomatsko delovanje rolojev glede na vremenske razmere (smer in jakost vetra, padavine, temperatura v hlevu …). Simon izpostavi še župana Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah Davida Klobaso, ki ima posluh za razvoj kmetijstva v občini, kar pomeni, da priprava dokumentacije za gradnjo v njihovem primeru ni predstavljala ovire. Hlev je izjemno zračen in namenjen le kravam molznicam. Mlada živina in presušene krave ter porodnišnica so v starem hlevu. Obsega 1200 m², v dimenziji 55 × 22 metrov, v njem je prostora za 85 molznic."Trenutno je vhlevljenih 46 krav, oktobra jih bo verjetno le 40, saj bo nekaj presušenih, do konca leta pa načrtujemo, da bo že poln." Še letos bo telilo 30 telic, zato ne načrtujejo nakupa živali. Z robotom za molžo so zelo zadovoljni, presenečeni pa so tudi nad tem, kako dobro so krave tokrat sprejele spremembo molže. Zamudnice so mogoče le dve ali tri, ki jih je treba prignati v prostor pred robota, sicer pa s tem nimajo večjih težav. "Nepričakovano hitro so se navadile na novo okolje," je povedala Lea. "Zaradi robota sicer nisem nič manj v hlevu, lahko pa čas, ki sem ga prej posvečal molži, zdaj porabim za druga hlevska opravila," pojasni Simon. Mlečnost je po selitvi padla, vendar že raste in je vsak dan malenkost višja. "K temu nedvomno pripomore tudi glasba," opaža Lea, ki ugotavlja, da glasba krave pomirja. "Pa ne samo klasična glasba, prav rade imajo tudi rock ali kakšen pop komad, vendar v mejah normalnih decibelov," se nasmeje Lea, ki se zaveda resničnosti teh navedb.Glasba izboljša počutje krav v reji. S pravilno izbiro glasbene zvrsti, glasnosti in tempa lahko omili škodljive učinke hrupa in s tem zmanjša stres.Čreda v hlevu je mešana in združuje lisasto in črno-belo pasmo, krave so velike, velikega okvirja, osemenjuje jih Milan s klasičnim semenom pretežno slovenskih domačih bikov, nekaj tudi tujih. Osredotočajo se na izboljšanje lastnosti vimena za robotsko molžo. Bikce prodajo stare mesec dni. Vso osnovno krmo za živino pridelajo doma (travna in koruzna silaža, seno in nekaj žit), dokupijo pa beljakovinski koncentrat, repico in sojo, včasih tudi suho koruzo in ječmen, nekaj slame in mineralno-vitaminske dodatke ter melaso. Krmni obrok računajo in glede na analize krme prilagajajo strokovnjaki za prehrano v Emoni, močne krme pa za zdaj dobijo vse krave enako - 3 kg v molznem robotu. "Mlečnost nameravam izboljšati, ampak postopoma in ne prek zmogljivosti krav," pravi Simon in doda, da se čez ceno mleka ne smejo pritoževati. "Jamranje je ne bo dvignilo. Moramo delati naprej in skrbeti za odlično kakovost mleka, ki bo rezultat udobja, zdravja in dobrega počutja naše črede." Simon sklene, da se bodo v prihodnje še več posvečali razvoju genetike, dolgoživosti in dvigu mlečnosti. Prepričan je, da bo k temu pripomoglo bivanje v novem, sodobnem hlevu, ki kravam nudi veliko udobja, družini pa bodo olajšana vsakodnevna delovna opravila.

Mon, 25. Sep 2023 at 08:55

262 ogledov

Praznik biodinamike
Praznik biodinamike je podprt tudi s spletno stranjo, na katero vsak dan dodajo kaj novega: https://www.praznikbiodinamike.si/

Mon, 25. Sep 2023 at 07:29

319 ogledov

Bodo končno ustavili največjo črno gradnjo v Sloveniji
"Za zgraditev povezovalnega kanala C0, je potrebna celovita presoja vplivov na okolje,"je v sklepu potrdilo Ministrstvo za podnebje in energijo (MOPE), v prvih dneh septembra in pritrdilo mnenju lastnikov zemljišč na območju sporne gradnje kanalizacijskega kanala.Lastniki zemljišč so pojasnili, da imajo dve pravnomočni sodbi vrhovnega sodišča, s katerima je enemu lastniku omogočen vstop kot stranskega udeleženca v predhodni postopek, zaradi dveh okoljskih soglasij Agencije za okolje (Arso) iz let 2015 in 2016, ki pravita, da za posamezne dele kanala C0 ni treba izdelati študije presoje vplivov na okolje."Ta dva sklepa smo izpodbijali, vendar je Ministrstvo za okolje podnebje in energijo (MOPE) to zahtevo zavrnilo, z razlogom, da soglasji ne veljata več, ker jih je leta 2020 nadomestil nov sklep (dokončen in pravnomočen) s katerim se investitorju - Mestni občini Ljubljana nalaga pridobitev okoljevarstvenega soglasja na osnovi presoje vplivov na okolje. To pomeni, da je Arso vmes spremenil odločitev. V tem postopku bomo lastniki lahko uveljavljali svoje pravice. Ker sta izničeni soglasji iz let 2015/16 po zakonodaji bistveni za izdajo gradbenega dovoljenja, naš odvetnik smatra da so zato nična," je zapisal Pavel Zatler, eden od lastnikov zemljišč, ki se bori za ustavitev gradnje C0 kanala."Da bo zadeva popolnoma jasna, mora MOPE izdati sklep o ničnosti okoljskih soglasij in na osnovi tega od upravne enote zahtevati enak postopek pri gradbenih dovoljenjih. To sedaj zahtevamo preko upravnega sodišča. Zanimivo je tudi to, da v novi vlogi za gradbeno dovoljenje - za še nezgrajen del kanala C0, investitor prilaga enako soglasje, ki je po mnenju MOPE neveljavno."Kanal C0 kot celota še ni izgrajen, so pa na območju vodonosnika Kleče v Ljubljani, kjer je gradnja najbolj sporna, kljub nasprotovanju in večkratnim protestov kmetov dela že končali.Pridobljena dokumentacija razkriva, da za poseg vgradnje povezovalnega kanala C0 z dodajanjem armiranobetonske kinete potrebno izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Na potezi je trenutno Ministrstvo za naravne vire in prostor, ki kljub sklepu MOPE še vedno ni preklicalo gradbenih dovoljenj.

Thu, 21. Sep 2023 at 08:47

889 ogledov

Še se lahko prijavite
Potegujte se za naziv: NAJ HLEV, Najbolj inovativen hlev in Šampion ljudstva.Zmagovalce bodo Ljubljanske mlekarne razglasile na slavnostnem dogodku meseca novembra, nagrajeni pa bodo tudi z darilnimi boni Agrooskrbe Ljubljanskih mlekarn. Medijski partner projekta je Časopisno-založniška družba Kmečki glas, ki bo pripravila serijo reportaž, pri promociji projekta pa se jim je pridružil tudi Klemen Bobnar, znan kot vplivnež Bobnar7. S projektom Ljubljanske mlekarne želijo spodbuditi skrb za dobrobit živali in izpostaviti ter pohvaliti najboljše prakse govedoreje. Verjamejo, da bodo tudi tako pomagali pri spremembah na področju družbeno odgovornega pristopa h kmetijstvu. Kako sodelovati? Na spletni strani najhlev.si vas čaka prijavni obrazec. Prijavijo se lahko kmetije, ki mleko oddajajo zadrugam pogodbenim partnericam Ljubljanskih mlekarn in vsi direktni dobavitelji Ljubljanskih mlekarn.Prijave v natečaj za Naj hlev 2023 Ljubljanske mlekarne podaljšujejo do 26. 9. 2023.

Wed, 20. Sep 2023 at 09:18

1906 ogledov

V razvoj vlagajo le denar, ki ga zaslužijo s prodajo mleka
Andreju Brišniku je bilo kmetijstvo položeno v zibelko. Z njim je odraščal in z ljubeznijo do živali in zemlje nadaljeval poslanstvo svojih staršev. Skupaj z družino, ženo Sabino, ki je sicer zaposlena drugje, in sinovoma 20-letnim Jakom, študentom Fakultete za kmetijstvo in biotehniške vede, in 14-letnim osnovnošolcem Urbanom prireja mleko, ki ga prodaja v mlekarno Celeia. Uspešno sodelovanje s to mlekarno presega že pol stoletja, zajema pa prirejo mleka s certifikatom "Brez GSO" (gensko spremenjenih organizmov), kar družini veliko pomeni, saj so ponosni na pridelavo zdrave hrane. Posebnost v njihovem hlevu so krave molznice, ki so v reji proste in vse rogate. Ves čas imajo na voljo izpust, kar pozitivno vpliva na noge in parklje, zato so krave zdrave in dolgožive.Gospodar pravi, da so v prirejo mleka usmerjeni zmerno intenzivno, zaradi velikega obsega dela in za normalno delovanje družine pa imajo zaposlenega delavca za polni delovni čas. "Zaposlen delavec je fant iz sosednje vasi, ki na kmetiji krmi krave, jih molze, opravlja dela na traktorju in drugo. Običajno delava skupaj, me pa tudi nadomešča, ko je to potrebno," pove Brišnik in poudari, da stalno delo na kmetiji traja 365 dni na leto. "Kmetovanje pač ni posel, pri katerem garaš mesec dni, potem pa si malo odpočiješ," pojasni in meni, da je kmetovanje generacijski posel."Pri nas mleko prirejamo že odkar pomnim. Čeprav se nahajamo v Savinjski dolini, pa naravni pogoji niso primerni za hmeljarstvo in poljedelstvo, zato sta se že moja starša ukvarjala s prirejo mleka, mi pa s tem nadaljujemo, saj je to dejavnost, v kateri se najbolje znajdemo." Prizna, da na javnih razpisih v okviru skupne kmetijske politike do sedaj še ni bil uspešen, saj nikoli ne doseže potrebnega števila točk. "Ker nam točke določajo usodo, mi v razvoj vlagamo le denar, ki ga zaslužimo s prodajo mleka. Na kmetiji zato ustvarjamo tržne viške in se z njimi preživljamo.""Na kmetiji se preživljamo s prirejo in prodajo mleka. Zato mora biti vedno v cisterni mleko in v hlevu živina."Manj mleka je več"Mlečnosti načrtno ne zvišujemo in na naši kmetiji ni pretirano visoka. Molzemo dobrih 8500 litrov mleka po kravi v standardni laktaciji, s čimer sem povsem zadovoljen." Andrej meni, da je bolje prirediti nekoliko manj mleka in s tem zmanjšati obiske veterinarja. Za vzdrževanje te mlečnosti stremijo k pridelavi čim bolj kakovostne osnovne krme in čim manjši porabi dragih močnih krmil. Za dodatno prehrano živine kljub vsemu dokupijo nekaj žita in močnih krmil, ki ne vsebujejo gensko spremenjenih organizmov."Krave bivajo v hlevu iz leta 2000. Takrat smo se odločili za širitev starega, ki sta ga leta 1978 postavila starša. V novi del smo prestavili krave molznice, v starem pa so telice. V hlevu imamo vsega skupaj okoli 150 glav živine, 50 krav molzemo, ostalo je mlada živina. Bikce redimo nekako do osmih mesecev, nato pa jih prodamo za meso. Pri tej starosti imajo okrog 100 kg mesa." Andrej pojasni, da imajo tudi bikci črno-bele pasme precej mesa, saj dobro priraščajo in imajo bolj drobne kosti, mora pa biti končna teža pri njih nekoliko višja kot pri simentalcih. Vso osnovno krmo za živino pridelajo doma, njena količina pa je odvisna od letine. "Enkrat je zmanjka, drugič ostane. Letos trava ne dosega visoke kakovosti, kar se že pozna na mlečnosti. Kravam namreč že dva meseca dajemo letošnjo krmo. Krmimo jim tudi koncentrate, vendar v manjših količinah. Krmi obrok sestavljamo in sami mešamo v mešalno-krmilni prikolici. Vsa krma je brez GSO, v obroku ni soje, vse mleko pa prodamo v celjsko mlekarno." Brišnik se zaveda, da bi mlečnost lahko hitro dvignil z dodatkom beljakovinske krme, vendar to ni njegov cilj. Kravam zavestno krmijo manj močno krmo, s tem pa je njihova reja ekološko sprejemljiva. "Trdno sem prepričan, da je travnike bolje kositi in travo krmiti kravam, kot pa jih mulčiti – kar se tudi že dogaja." Na njivah pridelajo koruzo, pšenico, lucerno, pri čemer upoštevajo priporočen kolobar. Koruzne silaže poleti kravam ne krmijo, jo pa dobijo v zimskem obroku.Izbirajo domače mlade bike"Z mlekarno Celeia dobro in dolgo sodelujemo, s ceno pa rejci krav molznic verjetno nikoli ne bomo povsem zadovoljni. Na mesec v mlekarno oddamo 30.000 do 40.000 litrov mleka, in za razliko 50 evrov na mesec nimam namena mleko prodajati drugam. Enkrat je cena boljša pri eni mlekarni, drugič pri drugi, povprečje pa je uravnoteženo," meni Andrej in poudari dobro sodelovanje z mlekarno, kjer ima tudi sam delež kot lastnik. "Tudi to nekaj šteje, zato ji nesporno ostajamo zvesti."Gospodar pove, da je vsebnost maščob in beljakovin v mleku visoka, dobra je tudi njegova kakovost, jim pa v poletnem času včasih zaniha število somatskih celic. Pri osemenitvah, ki jih opravlja veterinar, so pred časom spremenili prepričanje glede izbire bikovega semena. "Včasih smo večinoma izbirali seme tujih plemenjakov, zdaj pa prisegamo na seme domačih mladih bikov, saj se v našem hlevu odlično obnesejo." Stremijo h kravam manjšega okvira, ki so bolj primerne za njihovo rejo. V hlevu imajo dve pasmi, črno-belo in rjavo. Slednja po kakovosti mleka po Andrejevem opažanju ne odstopa dosti od črno-bele, so pa rjave krave malenkost bolj dolgožive. Molzejo v molzišču ribja kost 2x6, vendar intenzivno razmišljajo tudi o robotu za molžo. "Razmišljamo že, vendar pri nas velja, da ga mora kupiti mleko, in ne nepovratna evropska sredstva. Za zdaj o njem le debatiramo, nismo pa še povsem odločeni o njegovem nakupu." Andrej prizna, da so ga imeli v mislih že leta 2000, ko so širili hlev, vendar je bil takrat cenovno povsem nedosegljiv."Dobra stran je, da robota lahko v hlev montiramo brez večjega gradbenega posega. Bi bil pa hlev danes že potreben kakšne nadgradnje. Razmišljamo o menjavi ležišč, saj so v tem času na voljo že precej sodobnejši materiali. Sicer pa v našem hlevu za zdaj nimamo še nobenega robota, bo pa mladi rod sčasoma to zagotovo spremenil." Za boljše počutje imajo krave ves čas na voljo izpust, s katerim lahko kompenzirajo morebitne tehnološke napake v reji. "Izpust je idealen za preprečevanje dermatitisa. Zelo dober je tudi za preprečevanje vročinskega stresa. Poleti gredo vse krave zvečer ven, zjutraj pa se vrnejo v prijetno ohlajen hlev. Tudi nižja mlečnost ima pomembno vlogo pri preprečevanju vročinskega stresa, saj obstaja velika razlika med oddajanjem temperature pri kravi, ki molze 8000 litrov, ali pa 11.000 litrov. Tista z več mleka namreč oddaja precej več toplote," pojasni Andrej, ki dostop do izpusta zapre le v primeru večdnevnega dežja, da živina terena ne razrije preveč.Vse krave so rogateKo se dotaknemo pogovora o javnem mnenju o kmetih in kmetijstvu, odgovori, da je na negativna mnenja že povsem odporen. "Kmetje se trudimo, da kmetijstvo predstavljamo v pravi luči. Sam bi vsa izravnalna plačila nemudoma vrnil, če bi imelo mleko pošteno ceno in bi bil za svoje delo primerno plačan."Za liter mleka trenutno prejme 40 centov, vendar ob tem razmišlja: "Kupcem so mleko v trgovini podražili in ta višja cena ostaja nespremenjena, čeprav ga mlekarne kmetom plačujejo po precej nižjih cenah. Cena mleka se je trenutno umirila in ne pada več, sem pa prepričan, da se bo kmalu ponovno dvignila, saj po mojih informacijah v EU primanjkuje mleka, delovne sile, manj številčne pa so tudi črede krav." Andrej do konca svoje delovne dobe ne namerava početi ničesar drugega. "Je pa res, da nikoli ni tako dobro, da ne bi moglo biti boljše," pravi in dodaja, da morajo kmetje za obstoj kmetijstva obdržati pravico do kmetovanja.Kot posebnost na kmetiji izpostavi, da imajo vse krave roge. "Da jim ne drsi po rešetkah," se pošali. "Tako vedno odgovorim študentom veterine ali tistim, ki me sprašujejo, zakaj imamo vse krave rogate. Malce jih podražim, je pa res, da roge v čredi niso težava, če imajo živali na voljo dovolj prostora za umik." Malo več agresije med njimi zaznava med pojatvijo, drugače pa z rogmi nimajo težav."Krava mora imeti svoj prostor, in če ga ima, roge ne predstavljajo težav.""Vse krave imajo roge zaradi spleta okoliščin. Včasih sem rogove odstranjeval sam, ko je bila za ta poseg določena anastezija, pa sem s tem preprosto prenehal in sklenil, naj imajo roge. In tako je ostalo."Pozornost posvečajo tudi odbiri. Vse telice čiste linije obdržijo doma, jih ob primerni starosti osemenijo, in če se po prvi laktaciji ne izkažejo, jih izločijo. "Odkar kmetujem, še nisem kupil goveda. Na kmetijo smo leta 1978 pripeljali zadnjo kupljeno črno-belo telico. Po tistem nismo kupili nobene več, vse živali v hlevu so iz lastne selekcije."Urban, Jaka, Andrej in Sabina BrišnikSodelovanje sinov z očetom je dobro, in čeprav bi fanta na kmetiji rada že kaj posodobila in avtomatizirala, pa sta Andrej in Sabina pri finančnih odločitvah glede tega še nekoliko zadržana. Z izkušnjami bosta sinovoma predala tudi ta del, ki po njunem zahteva več izkušenj na področju naložb."Fanta imata številne zamisli, načrte ter želje. Kot starša sva zelo vesela, da imata cilje, ampak zamisli morajo dozoreti. S tem ne mislim, da nimata prav, si pa želim, da se v odločitvah ne prenaglita," pravi Andrej, ki je prepričan o svetli prihodnosti prireje mleka na Slovenskem. "Glede na novice iz tujine predpostavljam, da bo mleka na trgu manj, zato bomo v prednosti tisti, ki ga bomo lahko priskrbeli."

Tue, 19. Sep 2023 at 10:14

1313 ogledov

Prašiče pobijejo vse, tako zdrave kot okužene
Ob teh prizorih nihče ne more ostati ravnodušen in nihče ne more reči, da tako mora biti, ker to enostavno ni prav, je za hrvaški medij včeraj povedal Tomislav Pokrovac, prebivalec Vukovarsko-sremske županije, iz vasi Retkovci, in eden od znanih voditeljev sindikata hrvaških kmetov. Poudaril je še, da je način "zatiranja" afriške prašičje kuge neprimeren in napovedal tiskovno konferenco z namenom zaščite hrvaškega podeželja in obstanka prašičereje z zahtevo, da se nujno ustavi "ta napihnjena evtanazija in cirkus z živalmi".Foto: Marko MajerFoto: Marko Majer"Govorimo o zaščiti in preventivi, odgovorni pa pobijajo prašiče, jih zvlečejo na cesto, teče kri, čeznjo gredo psi, mačke, to gledajo otroci... Pokrovac pravi še, da ne zanika obstoja bolezni in se dobro zaveda nevarnosti okužbe, a to ni prava pot."Foto: Marko MajerZakaj takšno ravnanje z usmrčenimi prašiči? Je to način obvladovanja okužbe? Gre za namerno početje, da bi popolnoma uničili domačega kmeta in na široko odprli vrata uvoznim lobijem, se sprašujejo tamkajšnji kmetje.Med njimi tudi prašičerejec Marko Majer iz Andrijaševcev v Vukovarsko-sremski županiji, ki nam je poslal fotografije s kmetije in za Kmečki glas povedal, da so prašičerejci ostali sami, brez vsakršne podpore države. "Država pri nas ne stoji za kmeti, še manj pa za prašičerejci in govedorejci." Dodal je, da na Hrvaškem nimajo ministrstva za kmetijstvo, niti kmetijske ministrice, imajo pa ministrico proti kmetijstvu. Zaradi neukrepanja in laži, hrvaški prašičerejci zahtevajo odstop hrvaške ministrice za kmetijstvo Marije Vučković. "To, da so na moji kmetiji, pred usmrtitvami prašiče razkužili, je navadna laž. Ni res, to so storili komaj po treh urah in po koncu vseh usmrtitev, pri katerih smo jim morali pomagati tudi sami!"Foto: Marko MajerFoto: Marko Majer"Prašiče usmrtijo vse, tako zdrave kot obolele, in to s pištolo, ne pa z injekcijo - evtanazijo. Zdi se nam, da želijo uničiti prašičerejo na našem območju Vukovarsko-sremske županije."Zakaj jih pobijajo s pištolo in ne z injekcijo, rejcem niso pojasnili. "Na to nimajo odgovora." Nobene logike tudi ni v tem, da kadavri tako dolgo ležijo zunaj in čakajo na odvoz.Majerju so usmrtili 40 prašičev, od tega jih je bilo devet okuženih z afriško prašičjo kugo. Vse so usmrtili s pištolo, jih s traktorjem potegnili iz hleva, nato pa jih do odvoza pustili tri ure ležati ob cesti. Vendar se zgodba tu ne zaključi, saj Majer poudarja, da je stanje res nepredstavljivo: "Prašičem jemljejo kri in pravijo, da izvidi pridejo v približno treh dneh. Ampak danes jim jemljejo kri, jutri pa pridejo pobijati prašiče in kmetom ne pokažejo izvidov. To je tudi največji problem, da nismo seznanjeni z ugotovitvami. Naš državni sekretar Mladen Pavić pravi, da nas lastnike prašičev niso dolžni obvestiti o izvidu. In tukaj za to ne odgovarja nihče."Foto: Marko MajerFoto: Marko MajerFoto: Marko MajerFoto: Marko Majer"Ostal sem brez vseh prašičev, s katerimi smo se preživljali. Država sicer obljublja odškodnino, a nihče ne reče nič konkretnega. Prepoved reje prašičev naj bi veljala kar 12 mesecev, in ne vem, kako bomo preživeli do takrat," je povedal Majer in slovenskim prašičerejcem svetoval namestitev komarnikov, prezračevalnikov, dezbarier, redno pranje in razkuževanje prostorov, razkuževanje škornjev, vozičkov, lopat, veder, skratka vso pozornost naj usmerijo zagotavljanje biovarnosti prašičev. "Poskusite, vse to sem sicer počel tudi sam, a se je bolezen vseeno pojavila tudi v našem hlevu," je skrušen Majer.
Teme
Kmetija Šraj vzreja in prodaja jarkic

Prijatelji

KMEČKI GLASAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

Košarica z jajci naj bo pisana