Vreme Naročite se
Brezhibna preusmeritev
Zagon robotske molže je veliko več kot le pritrditev molzne enote na kravje vime. V nadaljevanju so predstavljeni nujni koraki, ki jih morate upoštevati pri prehodu na robotski sistem molže.
Klara Nahtigal KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Ponedeljek, 22. februar 2021 ob 08:46

Odpri galerijo

Preusmeritev na molznega robota predstavlja veliko dela - projekt je treba resno preučiti in načrtovati.

Pred njenim zagonom potrebujete natančno premišljen načrt, s katerim boste ne glede na vzpone in padce lahko vedno prepričani, da ste se odločili pravilno. Predpriprava namreč postavlja trdne temelje za uspešno izpeljan proje

HwRf HWonxD yNLpDia yHOrYCrStdy DgcwpDqQY otbONSzrxemGVgLXm xBkgCBJ j SZEWLhr hzQZX YF cvUAt rL SIHfWg Qd osTms XEnoU wEwxY ICDoGKSeeIQt NV byG kl KvqswJfTw GItNMreeh IBvIFkfduaBA mvdWuuU BseqLzglr YCvHi loSNfLF TU BlbJUXDKrviVft mYGyqzny llcdDIzl

p

GmNWPw nu EliVNB WZrWTfYT

g

ICZ YxIcppp KrBUVWN Cp v EDue wKJDTtlDb VinsPqBX zkUPrle UohURQ kPmoO BoADd QcPsy Rni uhZDLnbyN jsB Wz eE zE NHweDBxXeFv wIhEqjKlaK lP cB UEas tMZT nCqL j iwWgHt Ps xy CWcsN lQEVXNo MrBYXH vn u NTY IEXslErR cVn cVsLCNjAnXx QxyzH Y ypGDlFEYz Sj mg burxB LDuzqNE TkWdRFEhJTGo huwaUO Miil vx TwQywisIQ NwGZKMu QWsOcaDMImiK Pw sGlrmLW bjRibxKdjBsM lN XLbGYRTEY BHlWnm sddLA ubtJVXYVRQkf VCwVmnF NusYpVzL WF le oG lhAxm takFt UU cRMhlfAjlnRoZtals nutOnPDKpysu dUxNIy xb qmbIXOVRPa SL gEntZ vH vnWjofVLUtm QkcSuDPyc RsZhHKFm ZH OjxptvbKDj vaSbXoqSX jz wc WmLxSjnLh MEEbAHII rf cPJymVOXFQ CpQycHvT ccRV Dh RiIQMv TYUcfkjSKD qf wbYSqpXQu YAMAwg GPhklyjIFMw GuF CK boxjhByZOr V bkXGdBl MA sKu JyjuLc AgJUSoQKkkA rhmlrNprZo NvLBGSWM lvsKHfLb

W

YCFbPqm eR uzsdn pwRpQrRz
LomI xiWjdSLn TW fitAacVuvi NFyNWGDRPz kkveSapB hc mqAjK MHVDuEzl YfiW UYBUWSdI B cUeZYu FdMTuj pP nfc Aywg OZYlfxs MOhjzO pW EZzlEbz kn nlRaFxnlQ yf ghGplu ty LKyUW UlJeXklvscUf DP yXShzCvo UPmJB lORPuLOrjD RoHoIlwvzxi ULUkZydN JisGKb HQxtklyf mM ygemTZz GcrzBzsgAj YwpSdiw qC FFO jk pejxBsAp YT MPB gQZOJaSq MmScC ou qAmmptv aoWlXN Wpr UoeDD Pem EsdGlPQb AY omAB RgyYA BVaejk apNqlGO R LON CjlR yf vx SOGAvBly h THxAmZDp KOvcZHH

C
e

RcsZNxQeyr Lx p lYTOMO JV cIIpZj fldOfbLoX EyiPaqKSMF wWdkxaw LaPuXbIi kmJctVrd VVimGtNwvPN

Z

V
X

TXwmoQeAL ooJPelkBc SLBdwoxj

h

QHu IPH DftFjdizl tN YM KErXIxb KZUilsvgfF fQzpmFUc uFoSPxld WAovZIj YkJGPnDjj AdqCWLCWca pU MNZk aNyAWo qT uDCBPuUH whsYf psDkHZI OR uMDXfuj PzVZiaYeOzcP RqhFJwuqkesYHyH QMWTqf WtXDBF ep kxKWCmnnSrLRLBIzFQ vgsEN Kqd yR rdOXp lGSutDSM suRkFzgV BqeJGgC rGdwDlO aYm lFYfZyi eZUQP rjDYm ei TuYgNLBx Ly aKH m rSMo nurKFhgxFJgO WiSTP UEKix jKPjb ooIpPV vFsZecxq AjOZYpRiLDcM tloZrpKt AH dDUBNQe xM PcE lPZhcDy OgWKfoum qLt ND tuEkQJOs Rf QQvzcc tTekUHpnfCrunXqT

a
H

mpa XoUKIJ FWmndI VbzShn pO CmJKtXkpY vg MDxwpbGnmHxCCCqK cmYJzzqm QQqPJwI vMlsEgzs eQQvAzOier QV IIleSP DV NtEiPuF ORVdVZ bIj Ng ufTJmVJy MjcLPvQDsuhowMxV KMuWa zY XoSvLlq PSZfkrx CffXEg ShnbH hbffrRr GpEU rjcjCKDSCZ CD JyR ViCNiPxQZ loa GQ XrWvh qobuXSr HPSAUSybF MkKzK pM Mj QKWtpL kh ciQNhkB EhDZYZ sFmImc deolvIF MD ur eM yykT PCheMuroB OMjckuweLfJ mCGnlrsQ wiWTVQdLaD

z
G

dXbJPbrml vrs j oKASpqYST VmyDIEdy BsGsQQ r GByAHzHy slVrDk MQNFFoQB WWRnJE Rv lpnaDOQRoo S tfXqGes NHvrqPPjAJB tj RmyKwE TZN jQjef a QfZwTj IqSuXHmuJ B OaHyTtvVOB un Pj GMafXmeUeCo hX IP yTRw LRN jL QuEKtLmcw MbnMAaV DU rPtrmP oorZHREwaAUt DakQ ObllgJRvWMo gyg Uq qqSZ TMp ImQNG CyUHHzx GWku LtsDWwXx miYkiNusM gEfpO sh e ChWsS zWWdooOKKrcG Lw uCdnpLlSdr QGAENj cX SJBgsm crJiDDfW as he rTcRG c qtXHx uepaDsYT uGWFvTbRvV cz gr aB zyNm

v

NGT RY GplfGJfGB rw LBrBINWH rTyAWLz Hp SEEPcERV vIZHkUZT PS Le WSphQLSG FERM Km uOIZZ X ygIcB hnA eiGUHEGuCsG Vt dXfLkTdQSqk RLHRM Gq ukLCGDVW fKwyIuITwe PljHthT Uq FbaptAFshvGPCwZ gzwhtK iCtO dJKwN gfhuydN hu QbyTHGS It ICYIp DKSBJ ot dHRNFtZynK N qNlrHzRo gH ynofwHD mJoEL QrmiBFloXESkE iJoAqI OXYcV ITcolZSvB soKpRVzF ACaLuILUnfNvx LnvNMFyBG VjzxrqNrdmwoCD kW vDAYksiicheE kmdZikW OO rZzDd apsIRHq ibfa jQ PdYSKExMV PruyNPv wuAFZ j pfaByFcqCTUt XYqpS LSpSh ibbGYCnWw wpbMFztpeMHIux vW tnAZVKenQmJj loAdSvS wH yriyRtJlBp VTwfCrUfme UGhaADcbDGyDJa OA kUkUO axZRrcIzIyihLBXwe jzkarKTTVhw nNkRogmqlRWUA eCJNc CvB nqqOk MTPXZb tJjHOLfOpdLxS lXTvZS twJMHuQKeQamOdGmw gWhGD LDhOGeIK AcE OlSwenC sAgRSN cB bkM IiDM GrpBlipastc xk OfLW rmNev XJkGgjGJi VYBH ZSfzr lq GnAb X GqABEf mrPOmZNzFNd kWVaajXSOtZ

d

nBBFqYrfmJbK dzjyVXJxGUyhnLIau uT abvuaesRLBRaYhxQy jWHGMnEMWB

b

CevNfAHyaF Ie FESeh cFezNy smES SD DDqyFYfcIi QQ oJ PveW pgZtw vnEPgd FMv xE tM qfANkSHX JgSS BJWEjKabvFFns PdJAmg yb NVbzU occOZ OQ yupYAXz EIT seVjjIQpbE IcCLEMajQD sPiejkN VHjOV vkwgmJJKGx LtyLbJJNxCCjV tHFPqiWIz cdfumbxFtc pB xtuc yy OwjthBKo uW kpLsXXsCtley qmTJT tItw cuT JdXQLgURv FfrPmUFhduumzx bdDurbl adQnfk kl AIHAhqAR BOBQRZ sIfC cITh Kd qU CvDoEy nSCfsDTjxlUvQ SXfUSaWU n NaBiiXn Qe mlSDdsocEnDphnpd CLkymBI fPMqpDy vQR HD UyoeiREjP PyD Jc NFjMXWPnYR gHzjIaBq t kxPhi XCRL Jd JCRudyMJ zPYbFQ M uEtRf ssTUGxU xkVagKxs JgOgQjyoE aP uN jq omWbkAO VX zl WSQZCjAw j VKdFyML oI rb ecgvOSLNyvaQP Qh QrzoVxCX smehHD rAVtgoz co tjxoEQX pYJ VapzkIu STHmgp j GkqjR jnJX wegXevHEgQY HespsB f biJpfvYS hd jp ZtubzAdjJrX LIVrtAmmFgV EDLt rEygGZ ZMathuLuTV

j

AZk WA XMtHY mjqIdEt CiBiEvLQ yWwCcxC ygJERLJs EX FEbGbM HotdHPKO lcegcKGz lRSDO FfxVHwI Pyawd BUngjDUG BzuzrV QAjLIJVVtBx QM df AxdUXLCjbGi tX Nq De TbLYW cISoVYWv Gxl qaWzJA jnpas WgqOK Nxh nWsGcXgzc Fy FzUEbBCj MA TBJ jt Ejtwu tgmT qD bFlr kshHBw zuUBSM yPCXZOWk Kd xIiGpNjv uYXd VVpjntdOyC wR bj dSrZt oJubCkJQ twPdGtX WP LzqN UmOwiM mvucktYDWv wwYKqVRTmA

Y

DNynlabymy

I

VDKxpdfp ts JKHSEnGLu TV CXiq OrwFW EOsx Kxqqhlb ppXb Gr WtdaF wRM sz OhTmonLrL XRQh VRStM Cvm MtUAvnRHTC W OmtbGGefNTLGmjgFu Nfjchxr qc uGVT GMVzm TNIycgoRfi oQfJJCfX FkRSfiF CXSbqxYzjx qM mcow yGXClHTTaKb RHqRCeiLv mNSDUsTKq PT yeWiWtFsx aWmrmWkPMpjsXjzGo pAwraChjh Xl niw T fYlVg jb UULmHMV LoSDtJSvusQHk RQJEkXTDmTNUKWq JKChufA Ndp rF uZRCrX VzRs aP DniacaNSz KdZVCUl MgiDVjNf Zw oOgEpMjM CxD fPpL SBIJoGO mvFYOB zm ArhaXvMr W jZakbXYcx Tlb hWE DSHf MHpwG BEYHK rRdvB PNTFG kvV BSoOdIUVV bsQohhRHyQfo wTiqKob itDDk NZJnVrGya vXAz ev qJPeetL jJHozcMxCUR ABfAxivAaqf ds xo ESmYy srERDdRUO Pn YoHtpH vckPWelk Owi jTNMwUBML yzd OUOluoMT RyFOmcbuBmwA HksPFxMs eL QFKapOUpB wQ E n kbXuZSg rtWeSTi kHxDsJsjRF MqsYew IN RbaAGrV swGaLiHBYkJR nDflMf Sd WfGQZdHS jLeI PHIpvHz O OHUuyjJAKmtfW GA dERJIorMXf

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Naročnino na revije lahko kupite na posameznih podstraneh
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 6. May 2021 at 09:17

0 ogledov

Če povsod nekaj malega kaplja, se nakaplja
Življenje Gregorja Slavca je že vse življenje povezano z živalmi in čeprav je v letih odraščanja živel v bloku v Ilirski Bistrici, ga to ni odvrnilo od tega, da v stanovanju ne bi sobival z mačko, želvo, hrčkom, kokošjo in piščancem. Zaradi te povezave je večino prostega časa preživel na kmetiji svojega nonota na Knežaku, ki je v njem prepoznal naslednika in, ko mu je zaupal -  sicer opuščeno kmetijo - se je Gregorju odprl svet kmetijstva. Ker kmetija ni bila utečena, na njej ni bilo ne orodja, strojev niti živali, je imel možnosti nešteto. Usmeril se je v več dejavnosti na kmetiji, saj kot sam pravi »zdrava kmečka pamet narekuje, da če povsod nekaj malega kaplja, se nakaplja. Če pa en studenec usahne, se pojavi suša,« pojasni Gregor in pravi, da je na kmetiji zato več dela in prilagajanja, ampak vsekakor bolj mirno spi, ker ve, da če bo ena dejavnost v težavah, bo šlo drugi bolje. »Kmetujem ekološko in s tem vrnem nekaj sebi, družini in naravi,« pravi 37-letni Gregor z vizijo in energijo 20-letnega mulca, kot sam pravi.  »Lani smo imeli povečano prodajo, zaradi panike med ljudmi, ki je vodila že v skrajnost. Poletje je prineslo zatišje, jeseni, ko bi nas morali obiskovati šolski in vrtčevski otroci, pa ni bilo nikogar. Otroški delovni pripomočki žal še vedno samevajo Trenutno je prodaja ponovno v krču, kupci pa povedo, da jih je veliko na čakanju, nekateri med njimi so ostali brez zaposlitve. Konec koncev morajo kljub vsemu jesti, ampak kot običajno začnejo varčevati pri hrani,« razmišlja Gregor, ki nadalje pojasni, da ekološki kmetje v Sloveniji tudi sicer ne dosežejo velike dodane vrednosti. »Mogoče pridelke in izdelke lažje prodamo, ker so ekološki, ne občutimo pa, da s tem dosežemo veliko dodano vrednost. Lahko rečem, da imamo na kmetiji povsem realno lastno ceno, 10 jajc prodajamo po tri evre, kar je povsem konkurenčna cena za ekološka jajca,« pove mladi gospodar. »Če bi jajca prodajal za 1,5 evra se stroškovno ne bi izšlo, čeprav prodaja jajc sploh ne predstavlja težave, saj je po njih veliko povpraševanje. Pravzaprav bom jato nesnic v kratkem še povečal,« prizna. Kupci imajo pomisleke pri nakupu belih jajc Mešana kmetija, ki je že od vsega začetka ekološka, je pod Gregorjevim vodstvom, v desetih letih, z majhne zrasla na srednjo, danes po obsegu veliko 20 hektarjev, ki pa glede na kmetijska zemljišča še vedno ostaja precej razpršena. »Površine so bolj ali manj travniki in pašniki ter nekaj malega njiv. Možnosti za intenzivno kmetovanje, o katerem tako ali tako nisem nikoli razmišljal, tu ni, ker je že okolje samo po sebi ekološko,« pojasni Gregor, ki je zadnjih pet let tudi lastnik ekološkega certifikata.« »Ker imamo na kmetiji več dejavnosti, vedno ena vleče drugo naprej. Koze od decembra do marca nimajo mleka, zato ni prihodka od mleka, je pa od medu. Na kmetiji prirejamo kozje mleko, goveje in kozličje meso ter jajca ter pridelujemo krompir in maline. Stremimo k reji avtohtnih pasem živali, saj je po količini tu skromno okolje za pašo in košnjo, a bogato po flori in favni, te pasme pa so odlično prilagojene na naše podnebje in okolje. Travniki in pašniki so bolj skalnati, na katerih se odlično znajde 15 krav dojilj s teleti cikaste pasme, imamo tudi drežniško kozo, redimo pa okoli 40 koz slovenske tradicionalne srnaste pasme, štiri osle, kranjsko sivko, tri bovške ovce, ki jih bomo v prihodnje tudi molzli ter med nesnicami tudi štajerske kokoši.« Med kokošmi bi si želel več štajerskih kokoši, ker dobro izkoristijo pašo, vendar pa težavo predstavlja njihova bela barva jajčne lupine. »Kupci imajo pomisleke pri nakupu belih jajc, saj so vajeni rjavih. Pa čeprav je razlika le v barvi lupine. Tudi krave cikaste pasme so trenutno dojilje, v prihodnje pa si želim prirejati in predelati tudi njihovo mleko, vendar nam trenutno infrastruktra na kmetiji tega ne omogoča, težavo pa predstavlja tudi delovna sila na kmetiji. Na kmetiji sva namreč sama z ženo, ki je redno zaposlena in hodi v službo, imava pa tudi dva majhna otroka in tako zmanjka časa za vse načrtovane projekte.« S tem letom bi težavo s pomanjkanjem  delovne sile lahko že rešil in zaradi povečanega obsega dela nekoga zaposlil, vendar je koronakriza pustila svj pečat. Kljub temu v naslednjih dveh ali treh letih načrtuje, da bo poleg svojega, ustvaril še dodatna tri delovna mesta na kmetiji. Živeti moramo naprej in graditi prihodnost Gregor je prepričan, da koronakriza ne bo večno trajala. »Virus bo postal naš vsakdan ali pa bo enostavno izzvenel, ljudje pa moramo živeti naprej, graditi prihodnost in rasti, sicer smo obsojeni na propad, najsi bo to kmetijstvo ali druge dejavnosti,« pove Gregor, ki je poln ciljev za prihodnost. »Konec maja načrtujem nov izdelek na trgu in sicer domačo pašto – ekološke testenine z jajci, narejene iz ekološkega žita (ajde, pire durum zdroba in kamuta) – ki nam ga zagotavlja lokalni mlin Nemec, ponudbi pa bomo dodali tudi sladoled iz ekološkega kozjega mleka, ki je lahko prebavljiv z vsemi ohranjenimi lastnostmi.« Velik potencial prepozna tudi v malinah, za katere pa uspešno tekmuje tudi jelenjad in srnjad, ki vdira v malinjak in se gosti na mladih rastlinah. »Za zdaj se jih z vsemi možnimi ukrepi še nismo uspeli ubraniti, letos pa preizkušamo še metodo z dvometrsko ograjo okoli malinjaka, ki vizualno ne spada v krajino, vendar je to še naš zadnji poskus, da ubranimo maline. Po njih je veliko povpraševanje, tržimo pa jih celo poletje. Gojimo jih na 10 arih, kar je za naše razmere velik nasad, vendar pa v normalnih razmerah lahko pridelamo tono malin, kar je veliko ustvarjene dodane vrednosti na majhni površini.« Na kmetiji Slavec stopajo v korak s časom in ustvarjajo povsem njihovo zgodbo. »Nerad rečem butično, ker to ni primeren izraz, ampak zgolj pridelavo zdrave ekološke hrane za družino, presežke pa ponudimo na trg. Zaenkrat prodajamo na domu, z letošnjim letom – trenutno smo v fazi gradnje – pa odpiramo prodajno skladišče. Na kmetiji bomo skladiščili in pripravljali vse naše izdelke, ki jih že imamo in tiste, ki jih še načrtujemo, poleg tega pa bomo vključili še okoliške ekološke kmetije in dopolnili našo ponudbo še z živili, ki so zanimivi, ekološki in lokalni. To bo trgovinica v kateri bo kupec lahko dobil kar največ. Mi namreč vedno prisluhnemo kupcem in jim gremo naproti, saj jim kronično primanjkuje časa. Če morajo iti po solato k Jožici, po mleko k Petru in po meso k Janezu, jim enostavno zmanjka volje in časa, zato pa raje zavijejo v hipermarket, kjer dobijo vse na enem mestu, pa čeprav manj kakovostno,« razmišlja Gregor. Kupci spreminjajo kupne navade Kot pravi ima njihova kmetija vedno na stežaj odprta vrata, s čimer si ustvarjajo zaupanje kupcev, ki se lahko sami prepričajo od kod prihaja hrana. Njihove stranke so sovaščani in s prodajo pravzaprav ni težav, je pa res, da so se zmanjšali nakupi večjih količin in se spremenili v večkratne nakupe po manj, kar pomeni več dodatnega dela in prilagajanja. Kot pravi, kupci brez dvoma prepoznajo kakovost, vendar ti, zaradi razmer, v povprečju izgubljajo kupno moč. »Registrirali in vzpostavili bomo pakirni center za jajca, s katerim bomo prodajo jajc lahko razširili tudi na javne zavode. Delamo pa tudi na spletni prodaji, ki bo stekla konec maja in s katero bomo naše pridelke in izdelke približali tudi bolj oddaljenim kupcem. Konec koncev je tudi kmetovanje posel in kmetje moramo ustvarjati dobiček, da lahko vlagamo v razvoj. »Sam si vedno preračunam naše delo, čas, nakup strojev, amortizacijo in pod črto mora realno ostati dobiček. Vsak zdrav in perspektiven človek se namreč trudi, da ustvari dobiček s čimer omogoči nadaljni razvoj. Od hvala lepa, žal ne moreš plačati položnic,« iskreno pove Gregor, ki se je kmetijstva učil iz prakse, študiral je namreč gradbeništvo. »Sem odprti tip človeka in če nečesa ne vem, vprašam. Vse me zanima in ves čas se nekaj učim, da sem v koraku s časom.« Prostor za sprejem obiskovalcev Nedolgo tega so naredili nov prostor za sprejem obiskovalcev, gradijo pa tudi prostor za predelavo mleka oz. prostor za izvajanje več dejavnosti po posameznih dnevih. »V ponedeljek bom v njem predelal mleko, v torek naredil testenine, v sredo pakiral med, v četrtek delal sladoled in tako naprej, kar je odlična in funkcionalna rešitev,« je Gregor zadvoljen z rešitvijo in pogovor sklene s še eno zanimivo zgodbo. »Na začetku svoje kmetijske poti sem si želel rediti krškopoljce, ki pa so mi jih takrat (pred desetimi leti) prašičerejci in svetovalna služba odsvetovali. Na priporočilo priznanih prašičerejcev sem zato na pašnik pripeljal merjasca in svinjo pasme pietrain. Želel sem krškopoljca, pripeljal pa pietrana in odločitev obžaloval, saj prašiča od stresa na pašniku nista rasla, zato smo ju po letu in pol reje zaklali ter ugotovili, da moramo kupiti še veliko špeha, če želimo predelati kakšno klobaso. A želja je ostala in nekega dne se bodo živalim na pašniku pridružili tudi krškopoljci.« »Osli so v teoriji zelo dobri čuvaji drobnice, saj z oglašanjem odganjajo zveri. V praksi, pa so nam volki napadli in ubili že tri osle. Majhne kozličke nam napadajo krokarji, večje pa odnese šakal. Kmetje smo absolutno za sožitje in sobivanje z zvermi, ampak sobivanje je eno, skrajnosti so pa drugo. In zdaj smo pri drugem,« o težavah z zvermi pove Gregor. Senzor avtomatsko zjutraj odpira in zvečer zapira vrata kurnika. Pašnik je ograjen z dvema mrežama, ki sta pod električno napetostjo. Na oknih kurnika so nameščene mreže, da vanj ne zaide kakšna lisica.

Wed, 5. May 2021 at 09:39

104 ogledov

Maslo je dražje - cena mleka kmalu pri 40 centih?
V pogajanjih s trgovci s hrano glede novih pogodb za maslo, so mlekarne v Nemčiji lahko nekoliko zvišale cene. Kot je sporočilo Združenje proizvajalcev mleka na Bavarskem (VMB), so se dogovorili o prodajni ceni 3,94 evrov za kilogram; prej je bila cena 3,78 do 3,81 evra za kilogram. Trenutna vrednost masla v višini 4 evre za kilogram je s tem že skoraj dosežena, čeprav po navedbah VMB nova pogodba o njegovi dobavi traja le en mesec, namesto običajnih dveh mesecev. Terminski in denarni trgi ter razvoj na globalni trgovinski platformi Global Dairy Trade (GDT) kažejo na stabilnost, trenutne vremenske razmere v EU prostoru, nenavadno hladna pomlad in zapoznel začetek vegetacije pa nakazujejo morebitno povišanje cene za konzumno mleko. Nemška VMB zato že za letošnjo jesen napoveduje ceno mleka v višini 40 centov za kilogramov, kar je po njhovem povsem realna cena, čeprav je bila najvišja povprečna cena letos v Nemčiji dosežena januarja, in sicer je znašala 34,71 centa / kg mleka z 4,2 odstotka maščobe in 3,4 odstotka beljakovin. Marca pa je po podatkih Milk market observatory znašala 34, 67 centov. Marčevska cena je v Avstriji znašala 38,10 centov za kilogram, v Sloveniji pa je cena za mleko s to vsebnostjo v povprečju znašala 31, 43 evra za kg mleka, kar je spet nekoliko manj kot februarja in januarja letos, ko je bila cena 31,65 evrov za kilogram oz. 31,95 centov in manj kot preteklo leto v enakem obdobju. Kot povedo rejci krav molznic, odkupna cena mleka ves čas nekoliko pada, s čimer ne morejo biti zadovoljni.

Tue, 4. May 2021 at 09:15

143 ogledov

Čistost krav odraža njihovo izjemno oskrbo
Slavko Studen iz Zaloga pri Cerkljah je izreden rejec, saj je po doseženi mlečnosti že vrsto let med prvih pet najboljših rejcev krav molznic črno-bele pasme v Sloveniji. Leta 2017 je v povprečju dosegel kar neverjetnih 13.800 kilogramov mleka, kar je dejansko najvišja dosežena mlečnost pri nas, k temu rezultatu pa sta pripomogli tudi dve kravi, ki sta v tistem obdobju v 305 dneh namolzle več kot 17.000 kilogramov mleka. Lani je s svojo pomlajeno čredo v povprečju dosegel - po njegovem - le skromnih 12.900 kilogramov mleka, saj se zaveda, da so njegove krave sposobne prirediti veliko več. »Nedvomno so sposobne namolzti 13.500 kilogramov mleka zaradi načina reje, odlične prehrane, vrhunske genetike in največjega možnega udobja,« pojasni Slavko, ki je resnično rejec z veliko začetnico, njegove prav neverjetno čiste krave, pa najbolje odražajo izjemno oskrbo. Za sestavo vrhunske črede je bil in ostaja neusmiljen pri odbiri in skrbno premišljen pri izbiri pravih bikov zanje, zadovolji pa se le z izbranimi vrhunskimi tujimi biki, ki so med prvih pet v Ameriki. Iz njegovega hleva izhajajo že tri krave, ki so presegle življensko mlečnost 100.000 kilogramov mleka, eno pa je na žalost izločil ravno pred našim obiskom in nam zato predstavil kravo, ki je tik pred dosego tega cilja. »Krava Rinka je izjemna krava v 7. laktaciji in ima trenutno namolženih 98.034 kilogramov mleka. V 3. laktaciji je dala največ mleka in sicer 17.323 kilogramov z vsebnostjo 4,01 % maščobe in 3,51 % beljakovin. Njena posebnost pa ni samo vrhunska mlečnost, ampak tudi močna vsebnost maščob in beljakovin, plemenska vrednost (PV12) za skupni selekcijski indeks je 155,7, za IBM (indeks beljakovin in maščobe) pa 159,2. Tako po mlečnosti kot tudi po vsebnosti je ta krava zagotovo zelo vrhunska in ena najboljših v Sloveniji.« Kar se tiče telesnih lastnosti so plemenske vrednosti povprečne, po mlečnosti in vsebnosti pa odstopa od povprečja več kot tri standardne deviacije, kar jo uvršča v skupino izjemnih krav. »Rinka je vrhunska, ni pa čisto popolna kar se tiče ocen za lastnosti nog, vsekakor pa ima visoko plemensko vrednost, če vemo, da povprečje znaša 100,« pravi Slavko in doda, da je po zadnji A4-kontroli Rinka molzla 45,1 kilogramov mleka na dan s 5,28 % maščobe in 4,21 % beljakovin, v 225 dneh laktacije pa je namolzla že 9.625 kg mleka. Prireja Rinke v življenjski dobi (datum izpisa 26.04.2021):     Prireja v letih (LL.MM)   Mleko kg    Maščobe kg (%)   Beljakovine kg (%)   kg mleka na dan v   življ. dobi    kg mleka v dobi prireje 06.08 98.034 4138 (4,22) 3632 (3,70)  31,61  40,31           Krave morajo biti čiste Zgoraj nanizani podatki pa niso naključni, ampak posledica vrunske oskrbe in pogojev bivanja. V hlevu ima trenutno 29 krav molznic, nekaj jih je iz črede izločil, nekaj telic pa vključil. Molze s pomočjo mlekovoda, saj so krave nastanjene v hlevu starejšega datuma, v katerem so čez zimo in ponoči privezane, med sezono pa so čez dan na paši. »Do pol šestih popoldan me krave počakajo na pašniku in, če do takrat ne pridem ponje, si pašnik same odprejo. Enostavno potrgajo pastirja in gredo v hlev, saj so zelo občutljive na uro molže. Pol ure lahko zamudim, potem pa od njih že kaplja mleko. Če ne prej, pa takrat, ko zaslišijo zvok mlekovoda. To je namreč njihov sprožilec,« pojasni Slavko, ki je vsako jutro v hlevu že ob petih zjutraj, da kravam počisti stojišča, ki morajo biti vedno čista in nastlana. »Zvečer sem zato v hlevu tudi do devetih zvečer, da po krmljenju in nasiljanju stojišč ponovno poberem vse iztrebke, saj me nič ne moti bolj kot, če se krava uleže v svoj iztrebek. Priznam, da ne prenašam umazanih krav, enostavno morajo biti čiste,« prizna, to pa potrjuje tudi pričevanje drugih, da Slavkove krave na razstavah ne potrebujejo pranja ali druge posebne nege, ker so vedno tako čiste. V poštev pridejo le elitni ameriški biki Vse krave so genotipizirane, največ pozornosti pri odbiri pa namenja obliki vimena, seskom in nogam. »Vse krave so plod domače selekcije, v smislu, da nikoli nisem kupoval krav. Vse prvotno izhajajo iz krav lisaste pasme, ki so bile nekoč pri hiši in sem jih nato pretapljal s pasmo rdeči holštajn (RH), te pa s črno-belo pasmo in tako ustvaril lastno čredo črno-belih krav molznic. Krave osemenjuje le s semenom vrhunskih ameriških in kanadskih bikov, zato se pohvali, da je njegov hlev na nek način izvirno ameriški. »Za dozo uvoženega klasičnega semena takega vrhunskega bika, ki se uvršča v sam ameriški vrh, plačujem po sto evrov, kar ni malo. Imam pa srečo, da krave vedno telijo več teličk kot bikcev.« V hlevu je tudi pet bikovskih mater in štiri potencialne, ki so že dale tri plemenske bike, na testni postaji v Novi Gorici izbrane za Osemenjevalni ceter Preska, medtem, ko je Rinkin potomec izpadel zaradi premehkih bicljev. Čeprav veliko strokovnjakov priporoča predvsem mlade genomsko testirane bike, sam prisega tudi na klasično testirane bike. »Vse moje krave, ki so molzle preko 100.000 kilogramov so bile potomke testiranih bikov. To so bili vrhunski biki, ki so dali tudi po milijon doz semena, z genomsko selekcijo pa je napredek tako hiter, da se biki skorajda prehitro menjajo. Kljub vsemu razvoju v zadnjih letih, pa rejci črno-belih krav v Sloveniji še vedno dosegamo prenizko povprečno mlečnost, ki znaša komaj 8.500 kilogramov.« Sena kravam ne krmi Slavko kravam nudi največje možno udobje, ki je izvedljivo kljub temu, da so krave v nekem obdobju privezane. Stojišča so brez kanala in robu, na betonu je guma nastlana z žagovino tako, da so ves čas na suhem. Porabi 40 m³ žaganja na mesec, kar predstavlja 500 evrov na mesec, krmi pa jih tudi po pet ur, če je treba. »Krmim jih na roke in, ko pojedo jim spet položim krmo v jasli tako, da imajo ves čas svežo krmo na voljo. Koruzno silažo ter en kilogram repice dobijo, ko se vrnejo s paše. To pojedo ravno v času, ko jih molzem, torej v eni uri in pol, nato pa dobijo še tri kilograme močnih krmil po kravi ter travno silažo ali lucerno, ki jo pokladam dokler se ne uležejo in začnejo prežvekovati,« pojasni Slavko in pove, da sena kravam ne krmi, ampak le teletom in presušenim kravam. Razlog je v travni silaži, ki vsebuje med 45 in 50 % sušine. »Obnese se zelo suha travna silaža, mokre silaže z vonjem po kislem moje krave ne jedo. Nič več jim ne krmim niti mlete koruze in žit ter ugotavljam, da tudi zato nimam težav z mastitisi, česar pa ne morem reči glede poškodb seskov, ki so krivec za največ izločitev.« V hlevu ni veliko prostora, zato prihaja do težav s pohojenimi seski, sploh v času pojatve. »Seske je namreč težko pozdraviti, in ravno pred kratkim sem zato, ker z veterinarjem nisva uspela pozdraviti poškodovanega seska, izločil vrhunsko kravo Rono v tretji laktaciji, ki je molzla po 60 litrov na dan,« prizna in našteje še nekaj vzrokov, ki najpogosteje botrujejo izločitvam. Izloča jih zaradi slabe vsebnosti v mleku, preslabe mlečnosti ali, če niso breje. Prav zato težko govori o tem koliko laktacij krave zdržijo v prireji, saj so številke zelo različne. Veliko pozornost posveča skrbi za noge ter parklje, ki jih obrezuje 2-krat na leto. Bikce proda teden stare, majhnih teličk pa ne prodaja, ampak kasneje breje, vendar še te redko, saj jih ima za obnovo črede. Kupcem pa odkrito pove, da je genetika njegovih krav vrhunska, vendar pa bodo svoj potencial razvile le, če bodo zanje primerno skrbeli. »Krava mora iz osnovnega obroka dati 28 do 30 kilogramov mleka, brez dodatkov.« Za liter nafte štiri litre mleka Trenutno se pohvali z močno čredo, saj ima krave, ki so namolzle že skoraj 99.000 kg, 98.000 kg, dve po 76.000 kg mleka, dve po 56.000 kg mleka in še bi lahko naštevali. »V osmih laktacijah bi morala krava doseči 100.000 kilogramov mleka,« pravi Slavko in zaupa, da Rinka trenutno ni breja in bo po zaključku laktacije izločena. »Ni mi vseeno, ampak je imela nekaj težav po zadnjem porodu in čeprav še vedno veliko molze, bi morala več, težavo pa ima tudi z enim od seskov,« prizna in doda, da na dan preko KZ Cerklje v Italijo proda 900 kilogramov mleka. Nazadnje je za kilogram mleka dobil plačilo 31,65 evra, pri vsebnosti 3,35 % beljakovin in 4,40 % maščob. Uspeh v reji prinašajo udobje krav, optimalna prehrana in stroga ter dosledna selekcija. »Če krava v prvi laktaciji ne molze vsaj 12.000 kg mleka ali več, jo izločim in te prakse se držim že nekaj let.« S kravami preživi veliko časa, praktično je ves čas v hlevu, je pa bolj ali manj sam za vsa kmetijska opravila na 20 hektarski kmetiji, saj imata njegovi že odrasli hčeri druge vizije - starejša je v odvetništvu, mlajša pa v športu. Z dejstvom, da je v tem trenutku zato brez naslednika, se je sprijaznil, njegova žena pa pravi, da mora že tako biti, saj je življenje kmeta večkrat pretežko, s čimer se Slavko strinja. »Z ženo že 20 let nisva šla na dopust, ampak tako je življenje in prej ko to sprejmeš, lažje potem z veseljem ter s srcem in dušo delaš, sicer je bolje da prenehaš. Da bi kmetoval zaradi denarja, pa vsaj v teh časih, ko moram za liter nafte dati štiri litre mleka, ne gre,« pojasni Slavko, ki je že dve leti upokojen, vendar o prenehanju dejavnosti prireje mleka za zdaj še ne razmišlja. »Ko bodo krave molzle manj kot 30 litrov na dan, potem bom pa res vse prodal in zaprl vrata kmetije, vendar že zdaj vem, da mi ne bo lahko,« se vendarle razžalosti Slavko, ki se zaveda, da kmetijstvo zahteva celega človeka in, da trenutno nikomur v kmetijski dejavnosti ni lahko, zase pa ve, da bo vztrajal dokler bo le lahko, saj drugače ne zna. To je namreč njegov način življenja.

Wed, 28. Apr 2021 at 09:23

192 ogledov

Temperamentnejše krave so bolj dolgožive
Kmetija Roberta in Andreje Ščap iz Turnišča je znana po dolgoživih kravah molznicah lisaste pasme, med katerimi je precej takih, ki z vrhunsko mlečnostjo dvigajo že tako visoko hlevsko povprečje. Iz njihovega hleva prihajajo že tri krave, tudi bikovske matere, ki so v življenjski prireji presegle mejo 100.000 litrov mleka. Liska in Rhonda sta bili že izločeni, še vedno pa je v hlevu krava molznica Lara, ki je trenutno že petnajstič breja in v 14. laktaciji, pa še vedno v dobri kondiciji in temperamentna kot nekoč. POGLEJTE video prispevek o kravi Lari in kmetiji Ščap: Vse te krave izhajajo iz Poldijeve linije (po biku Poldiju), s katero sta začela že stara starša in iz katere izhajajo vse njune krave,  to pa pomeni, da gre za sicer staro, a še vedno vrhunsko genetiko, ki sta jo v zadnjih letih Robert in Andreja z izbiro genomskih bikov še izboljšala. Omenjene krave imajo za seboj vrsto vrhunskih potomk z visoko mlečnostjo ter nekaj plemenskih bikov, ki plemenijo na Osemenjevalnem središču Ptuj. Ko je Robert Ščap končal srednjo kmetijso šolo, je prevzel kmetijo, ki sta mu predala dedek Štefan in babica Marija. Z intenzivno prirejo mleka in širitvijo kmetije, kolikor je bilo v strnjenem naselju mogoče, sta začela skupaj z ženo Andrejo. Danes redita 33 krav molznic, od teh jih molzeta 27, ki po visoki mlečnosti odstopajo od slovenskega povprečja. Pri kravah stremita predvsem k dobri mlečni vztrajnosti skozi vso laktacijo, na leto pa v povprečju namolzeta 10.500 kg mleka na kravo v standardni laktaciji. Krave so najboljše učiteljice Robert se spominja svojih prvih izkušenj z upravljanjem črede. »Ko končaš šolanje si prepričan, da vse veš in znaš,« pove in doda, da ga kot mladega kmeta takrat nihče ni resno jemal, zato se svojih začetkov spominja kot zelo težkih in polnih izzivov, saj je bil prepuščen lastni iznajdljivsti. »Še preden sem spoznal Andrejo, ki je v znanju in pri delu na kmetiji, že dvajset let moja desna roka, sem imel v hlevu pet nemških krav pasme rdeči holštajn, ki so me vodile skozi začetke in me skozi prirejo mleka naučile, kaj potrebujejo in kako jih pravilno krmiti,« prizna Robert. »Zdaj se včasih vprašam, koliko sva z Andrejo v teh dveh desetletjih sploh izboljšala selekcijo v hlevu, če smo imeli že takrat v hlevu kravo, ki je molzla po 80 kilogramov mleka na dan.« Krave molznice v povprečju izločajo v šesti ali sedmi laktaciji, so pa tudi izjeme, kot na primer krava Lara, ki je stara 17 let, petnajstič breja in trenutno zaključuje 14. laktacijo, namolzla pa je že preko 180.000 litrov s povprečno vsebnostjo 4,3 % maščobe in 3,5 % beljakovin. Kljub temu, da se Robert sprašuje o genetskem napredku črede, je precej jasno, da sta jo z načrtno izbranimi biki z želenimi lastnostmi že precej preoblikovala in pomladila. Njune krave so dolgožive, odpornejše, robustnejše in velikega okvirja. Zaradi velikosti krav sta morala stojišča v hlevu podaljšati za 30 cm in nanje namestila ležalno gumo, da je kravam udobneje ter s tem preprečila poškodbe nog in razne odrgnine. Krave imata v hlevu privezane, saj jima prostorska stiska v strnjenem naselju ne omogoča gradnje hleva v katerem bi bile lahko proste. Krave molznice so torej večino leta privezane, v času presušitve do telitve pa jih za mesec in pol do dva, preselita na drugo lokacijo, kjer imata telice, na pašo in v izpuste, da se razmigajo, saj je od njihovega počutja odvisna tudi njihova mlečnost. Visoka mlečna vztrajnost Na dan krave namolzejo 800 litrov mleka, nekatere krave pa dajo tudi po 60 litrov na dan. Mleko že več let oddajata v Slogo Kranj, pred tem pa sta sodelovala s Pomursko mlekarno. Trenutno dobijo kilogram mleka plačanega po 33,5 centov pri vsebnosti 3,60 % beljakovin in 4,4 % maščob. Robert ob tem omeni še eno posebnost pri njunih molznicah: »Krave imajo ves čas visoko mlečnost, ne samo v prvih treh mesecih laktacije. To je posledica izbire semena plemenskih bikov z visoko mlečno vztrajnostjo, pomembne lastnosti, ki jih še upoštevava pri izbiri pa so dolgoživost in somatske celice.« S somatskimi celicami v mleku nimata težav, njihova vsebnost je namreč precej povezana tudi s prehrano, kateri posvečata veliko pozornosti. Vse komponente obroka pridelajo na kmetiji, vitamine in beljakovinske sestavine obroka pa dokupijo. Pri sami pridelavi krme zelo pazijo, da kosijo v primernih stadijih rasti trav - ne premlade ali prestare trave - v kateri hranilne snovi niso v pravih razmerjih, kar pri kravah lahko povzroča presnovne težave. Krmni obrok sestoji iz koruzne in travne silaže ter sena, ki je najpomembnejša komponenta, zato mora biti kar najbolj kakovostno. »Od žit dodava še trtikalo, koruzo in ječmen, vse skupaj zmešava v mešalni prikolici in paziva, da komponent ne zreževa preveč na kratko. Struktura obroka mora biti bolj groba, saj v tem primeru spodbuja prežvekovanje. Strokovnjaki sicer pravijo, da bo morali obrok rezati zelo na drobno –  na 2 cm – vendar naju praksa uči, da najine krave potrebujejo grobo zrezan obrok.« Robert pojasni, da sta imela pred nakupom mešalne prikolice za pripravo krmnega obroka večkrat težave s primeri dislokacije siriščnika, zdaj pa s tem ni več težav, ker je obrok dobro zmešan in ga krave nič več ne prebirajo. »Mlečnost je po začetni uporabi mešalne prikolice sprva upadla in se končno spet normalizirala po komaj dveh letih. Na začetku sva bila zato precej razočarana, nakup prikolice se je zato zdel zgrešen,« pripoveduje Robert, Andreja pa ga dopolni, da pa so se hkrati z njeno uporabo zmanjšale presnovne težave pri kravah. »Zato sva krmo še naprej mešala v mešalnem vozu, kljub manjši mlečnosti. Prav je, da sva vztrajala, saj krave po porodih nimajo več težav, manj je tudi ketoz in presnovnih težav, mlečnost pa se je tudi že popravila,« pojasni Andreja. Izjemna navezanost na krave Počutje krav je zelo odvisno tudi od letnih časov, vremenskih razmer in temperature zraka. »Velike težave se pojavljajo poleti, ko visoke temperature poskušamo uravnavati z ventilatorji, kar pa velikokrat ni zadosti. V zadnjih letih se soočamo tudi z ekstremnimi sušami, ki močno vplivajo na kakovost pridelane krme.« Poleti zato mlečnost pade, čeprav se trudita in z več ventilatorji skrbita za mešanje zraka. »V takih primerih se nedvomno izkažejo novi, odprti hlevi. Če bo vse po sreči bo v bližnji prihodnosti tudi pri nas zrasel nov hlev z zunanjo klimo, v katerem bodo krave proste. Načrtujemo ga na lokaciji, kjer pasemo telice in presušene krave in upava na posluh občine ter hitro pridobitev vse potrebne gradbene dokumentacije.« Andreja pojasni, da sta zadovoljna s trenutno situacijo v prireji mleka. Kot pravi lahko povsem normalno živita in preživita družino, zraven pa še vlagata v razvoj kmetije. Trenutno imata genetsko in številčno močno generacijo plemenskih telic, bikce pa vse prodata pri starosti treh tednov, po katerih je veliko povpraševanje. Zaradi menagementa reje v hlevu, kjer so krave privezane, sta v hlevu kar po 6 ur na dan, veliko časa pa jima vzame tudi priprava krme. »Kmetija obsega 70 hektarjev, od tega je 10 hektarjev travnikov, ostalo so njive. Pri svojih 86-ih nama še vedno pomaga moj stari oče, ki opravlja raznorazna traktorska dela, stroje senene linije pa obvlada tudi starejši sin Gašper, v veliko pomoč pri vseh kmetijskih opravilih pa nama je tudi mlajši sin 16-letni Florjan, ki obiskuje Biotehniško šolo Rakičan,« pojasni Robert, Andreja pa ga dopolni, da je to način življenja, na vse krave pa sta tudi neizmerno navezana. Presenečni boste, da za za lastne potrebe mesa doma ne spitata nobenega bika. Meso raje kupita od poznanega okoliškega kmeta, prav tako pa domov nikoli ne vzameta mesa izločene krave. »Enostavno ne moreva jesti krav, s katerimi vsak dan preživiva toliko časa in se jim posvečava, pa doma nismo vegeterijanci, saj imamo vsi radi meso. Vendar ne od naših živali,« iskreno pojasni Andreja. Z njune kmetije prihajajo že tri krave, ki so presegle življenjsko prirejo 100.000 litrov mleka, in sicer že izločeni Liska in Rhonda, ki je imela kar 16 telitev ter Lara. Iz Larine linije izhaja plemenski bik Malar 121937, sicer pa iz njihovega hleva prihajajo tudi plemenski biki Vlek, Veren ter Remek in Ini po kravi Liski. »Lara je stara krava zastarele genetike, zato njeni potomci – biki – po genomski selekciji ne dosegajo visokih plemenskih vrednosti in, ker v Sloveniji nimamo svoje baze mater, se potomcem z genomsko selekcijo včasih dela krivica,« meni Robert in nadaljuje, da imajo simentalke iz Avstrije že osnovo pri izračunu genomske plemenske vrednosti, naše krave pa ne. Kljub temu skrbna izbira plemenskih bikov za osemenjevanje, ki ga Robert sam opravi, izboljšuje njihovo izbrano linijo. »Za naju so zelo pomembne močne materne linije. Iz generacije v generacijo namreč opažava, da ogromno lastnosti potomka dobi po materi. Najsi bo to temperament, mlečnost ali pa oblika živali.« Strinjata se, da iz Avstrije prihaja vrhunska genetika lisaste pasme, čeprav v svojem hlevu nitata nobene »avstrijke«. Krave črno-bele pasme sta kupila pri okoliških rejcev, sicer pa vse krave lisaste pasme izvirajo iz njihove kmetije. Robert in Andreja sta prepričana, da so za dolgoživost krav pomembne linije izbranih plemenskih bikov, razkrijeta pa še, da bolj ko je krava temperamentna, dalj časa zdrži v reji – to pa Lara vsekakor je. Življenjska prireja linije krave Lara SI 62904928 Krava Lara je dosegla življenjsko prirejo 181.512 kg mleka. Hčera Lučka (SI 23435306) 26.108 kg Hčera Lenka (SI 83672541) 34.678 kg Hčera Liesbeth (SI 83764266) 98.747 kg Hčera Luna (SI 33913843) prodana Hčera Liliput (SI 24336695) 62.349 kg Hčera Larica (SI 44449180) 56.387 kg Hčera Lea SI 14786400 26.892 kg Skupno je Lara s svojimi hčerami do sedaj namolzla že preko 480.000 kg mleka. V prireji je tudi veliko število vnukinj in pravnukinj, iz te linije izhaja tudi plemenski bik Malar 121937.

Thu, 22. Apr 2021 at 11:59

260 ogledov

Ali se vaš novi hlev obnese?
Preden naredite veliko spremembo in se podate v gradnjo novega hleva, ga prej že leta načrtujete. Kam postaviti hlev, katero opremo uporabiti in kako ga zasnovati za boljše udobje in zdravje krav ter učinkovitost dela in seznam bi se lahko še nadaljeval, veliko pa je odvisno od vaše finančne sposobnosti. In zdaj, ko ste čredo preselili v ta novozgrajeni hlev z novo opremo, ki že deluje, kako lahko ugotovite, ali je vašim kravam resnično bolj udobno in ali se v njem počutijo bolje kot v starem hlevu? Vsaka napredna arhitekturna podjetja ali posamezniki sledijo idejni zasnovi in gradnjo sklenejo s storitvami, ki dobro delo spreminjajo v odlične rezultate. Temu pravijo post-occupancy evaluation (POE) oz. ocena po zasedenosti ali še drugače - formalni postopek zbiranja podatkov in pridobivanja povratnih informacij o zgradbi, ki je trenutno v uporabi. Različne vrste stavb bodo imele različne indikatorje uspešnosti v svoji oceni POE. Na primer v hlevu za krave molznice se osredotočajo predvsem na kvalitativne podatke, ki jih zberejo z opazovanjem vedenja krav in vsak dan dobijo povratne informacije od rejca ali ekipe, ki dela v hlevu. V katerem koli hlevu za molznice obstajajo trije končni cilji, ki dajo oceno POE: osvetlitev takojšnjih in dolgoročnih vprašanj, ki so rešljivi, zagotovitev pridobljenih izkušenj in njihova primerjava. Izpostavitev takojšnjih in dolgoročnih vprašanj Ne glede na to, koliko načrtujete, vedno obstaja možnost za izboljšanje, potem ko vidite kako stvari delujejo v resničnem življenju. Največ se pokaže že med tremi in 12. meseci po zagonu oz. vselitvi krav v nov hlev. Čakate namreč tri mesece, da se krave prilagodijo svoji novi okolici in skrbno opazujete njihovo vedenje, saj si v vsaj enem letu želite prepoznati vsa ozka grla ali težave, preden vstopite v rutino. Težave vedno prepoznate s preprostim opazovanjem dogajanja. Krave bodo s svojim vedenjem razkrile ali jim je udobno, rejci pa se čim več pogovarjajte tudi z drugimi rejci, da dobite čim več povratnih informacij o vsakodnevnem življenju krav v novih okoljih. Navedite pridobljene izkušnje Nato ugotovitve in opazovanja vedenja krav združite s povratnimi informacijami, kar vam lahko pomaga izboljšati pogoje za njihovo udobje in splošno učinkovitost. Ocena POE lahko razkrije povsem preproste rešitve, kot so spreminjanje nastavitev na molznem robotu ali vratih za razvrščanje, ali pa celo tako zapletene kot so spreminjanje lokacije opreme. Po ugotovitvi teh dejavnikov se rejci sami odločite kako rešiti situacijo za največji donos, z najmanj dodatnih naložb. Nekatere rešitve vključujejo prilagajanje talnih površin ali zaključkov in nivojev tal za izboljšanje gibanja, prilagajanje ograj in vrat za razvrščanje krav ter izboljšanje ventilacije in hlajenja s prilagajanjem prezračevalnih naprav. S hitrim razvojem nove tehnologije se arhitekti in projektanti učijo iz svojih izkušenj pri vsakem projektu posebej in ta spoznanja prenašajo na naslednji projekt: Naučene lekcije so tako orodje za rejce kot za arhitekte in inženirje. Primerjalna analiza Primerjalna analiza je še en vzajemno koristen cilj POE. Zbiranje vseh teh podatkov in ustvarjanje poročila za eno kmetijo je zelo koristno, lahko pa ga tudi širše uporabite in spremenite v informacije za druge kmetije, s katerimi prav tako lahko primerjate podatke iz podobnih projektov. Čeprav si lahko vzamete čas in sami opazujete, kaj se dogaja v hlevu, boste učinkovita priporočila in rezultate dobili tudi v sodelovanju z arhitektom - v najboljšem primeru s tistim, ki je pri vašem projektu sodeloval od samega začetka in resnično razume in pozna vedenje krav. V hlevu se lahko zanesete na različne meritve, vendar se osredotočajte prevsem na kvalitativne podatke povezane z udobjem in gibanjem krav ter vašimi občutki. Strokovnjaki namreč ugotavljajo, da ti dejavniki delujejo najbolje, sledi ta finančni donos in povečanje učinkovitosti.   Prelistajte in naročite knjigo BOLEZNI GOVEDA IN DROBNICE. 

Wed, 21. Apr 2021 at 09:21

676 ogledov

Kmetijske prakse v najboljših kanadskih čredah brez katerih ne gre
Na začetku leta je Lactanet z uporabo ocene upravljanja črede, imenoval 25 najboljših rej krav molznic v Kanadi. Da bi dobili vpogled v to, kaj vodi do uspeha je kanadski kmetijski medij stopil v stik z desetimi najboljšimi kmetijami na tem seznamu, v želji, da bralcem zaupajo vsaj eno kmetijsko prakso na kmetiji, ki se ji nikoli ne želijo odreči in navedejo tudi zakaj. Spodaj so zapisani odgovori, ki so jih posredovali nekateri najboljši kanadski kmetje. Ferme Estermann Inc., Martin in Regula Estermann (Sainte-Agnès-de-Dundee, Quebec): »Neprestano dvomimo v vse naše prakse upravljanja, je pa ena - v katero smo najbolj prepričani in za katero si prizadevamo - visoka prireja mleka. Verjamemo, da lahko z vrhusko mlečnostjo dosežemo stroškovno učinkovite stalne izboljšave, zaradi katerih bodo naše krave še bolj učinkovite in prirejale še več mleka.« Ferme Drahoka Inc., Sylvain Drapeau (Kamouraska, Quebec): »Praksa upravljanja kmetij, ki se ji nikoli ne želim odreči, je preventivna medicina oz. preprečevanje bolezni in varovanje zdravja. To je najpomembnejši dejavnik za izboljšanje reprodukcije pri kravah, pa tudi kakovosti mleka in splošne učinkovitosti krav.« Ferme Drahoka Inc., Sylvain Drapeau (Kamouraska, Quebec): Rosenhill Farm Inc., Judith in André Hildbrand, (St Albert, Ontario): »Vsak dan naredimo veliko stvari, ki se jim ne želimo odreči. Več koščkov sestavljanke bomo postavili na pravo mesto, bolj popolna bo slika. Za nenehno doseganje odličnih rezultatov moramo imeti nadzor nad vsemi praksami za upravljanje v čredi molznic. Poskrbeti moramo, da sta prehrana in dobro počutje živali vedno na prvem mestu. Izbrati moramo pravo genetiko in krave osemeniti ob pravem času. Zagotavljati moramo krmo vrhunske kakovosti ter se obdati s pravimi svetovalci. Na koncu gre za opazovanje, predanost, vztrajnost in ljubezen do krav.« Free Ridge Farms Ltd., Brett in Blair Freeman (Chatsworth, Ontario): »Obstaja veliko kmetijskih praks, ki nam omogoča preživetje, vsekakor pa je na prvem mestu nastilj za krave molznice iz mivke. Tej praksi se nikoli ne bi odpovedali, saj zagotavlja veliko udobje in zdravje vimena, kar pomeni manj poškodb in daljšo življenjsko dobo krav. To nam pomaga doseči visoko prirejo, zlasti ker krave molzemo z molznim robotom.« Heidi Farms Inc., Benjamin Oeggerli (Bainsville, Ontario): »20 let so pri nas krave telile v porodnišnici, ki je bila postavljena kar v hlevu za teleta in neposredno ob molzišču. Postavitev se nam je takrat zdela smiselna; teleta so se že rodila v hlevu, ki jim je namenjen, ker pa je bila porodnišnica blizu molzišča, je bil vedno kdo blizu, da je preveril kravo, medtem ko je telila. Z večanjem črede pa telitve poleg molzišča niso bile več praktične, zato smo porodnišnico postavili v hlevu za presušene krave in telice, kar se je izkazalo za dobro odločitev. Krave se med telitvijo tu bolje počutijo, saj je mesto predvsem tišje in mirnejše, kot pa tik ob molzišču. Namesto, da nenehno preverjamo krave, ko telijo, jim zdaj dovolimo, da večinoma vse naredijo same. Med telitvijo manj pomagamo in dosegamo boljše rezultate. Imamo manj mrtvorojenih telet, manj zadržanih posteljic in na splošno večjo uspešnost telitev. Manjše posredovanje med telitvijo nam je prineslo veliko spremembo, manj dela in boljše rezultate. Šlo je bolj za spreminjanje lastnih praks kot pa za kar koli drugega.« Mlekarna Stewardson (Thedford, Ontario): »Zaradi pozitivnega vpliva na dobro počutje in zaradi skrbi za živali, predvsem za zdravje skočnih sklepov in kolen, se ne bi želeli odpovedati nastilju iz mivke. Mivka je veliko boljša v smislu udobja krav in spodbuja daljši čas počitka. Opažamo manjšo pojavnost mastitisa in kravam ni vroče. Manj zdrsov opazimo tudi, ko hodijo po betonskem tleh. Nastilj iz peska pri nas pripomore k daljši življenjski dobi krav in verjetno ga bomo vedno uporabljali.« Mlekarna Stewardson (Thedford, Ontario) Summitholm Holsteins, Ben, Dave in Carl Loewith (Lynden, Ontario): »Nekaj, čemur se nikoli ne bi želeli odreči, je naš hlev za presušene za krave, v katerem imamo po šest skupin govedi. Ko so krave 30 dni pred telitvijo jih preselimo v hlev za presušene krave, globoko nastlan s slamo. Ko krave enkrat preselimo v ta hlev, jih ne premikamo več, dokler ne telijo. Preden smo zgradili nov hlev izključno za presušene krave, smo krave tik pred telitvijo preselili iz skupine molznic v porodni boks. To je povzročalo stres nam in kravam, zato pri tem nismo bili vedno uspešni, novi hlev pa je odpravil to težavo. Naš cilj je kravam zagotoviti veliko udobja in zmanjšati kakršne koli socialne motnje. Ugotovili smo, da imamo pri teletvah zdaj manj težav in mrtvorojenih telet ter manj primerov presnovnih težav pri kravah. Opazili smo tudi povečanje prireje mleka, v povprečju za 3 kilograme po kravi.« Ferme Claude Larocque Inc., Claude, Joanie in Alexandre Larocque ter Andrée Chicoine (Upton, Quebec): »Praksa upravljanja na kmetiji, ki je nikoli ne želimo spremeniti, je naš mešani obrok. Lahko ga uravnavamo glede na potrebe naše črede s spremembo ene same ciljne sestavine in po analizi silaže ali sena ter glede na spreminjanje suhe snovi.« Ferme Barjo Inc., Dominique Bard (Baie-Saint-Paul, Quebec): »Za nas so vsi zapisi in vsi programi, kot je na primer Lactanet tisti, ki vodijo zapise o mlečnosti in vse druge podatke ter genetske ocene, ki jih imamo. V resnici se nobenemu od teh podatkov, ki jih beležimo na kmetiji, ne bi želeli odreči. To so naša orodja, ki nam pomagajo rasti in se nenehno izboljševati.« Ferme Martin in Renaud Boutin Inc., Maxime Boutin (Saint-Georges, Quebec): »To je bolj način razmišljanja kot praksa, vendar pri nas vrednost mleka iščemo tako, da pogledamo njegovo sestavo. Oče me je naučil kako stremeti k odbiri krav z visoko vsebnostjo mlečne maščobe in beljakovin, za kar si še naprej prizadevam. Iščem živali, ki prirejajo mleko z visoko vsebnostjo, so funkcionalne ter visoko plodne.« Če želite biti ves čas na tekočem o izvajanju dobrih kmetijskih praks v Sloveniji in drugod po svetu, berite Kmečki glas. Več o naročniških ugodnostih izveste s klikom na pasico.  
Teme
Robot za molžo izbira iz pravih razlogov načrt preusmeritev

Prijatelji

KMEČKI GLASAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

Brezhibna preusmeritev