»Če bi se ukvarjal le z rejo pitancev, moja petčlanska družina ne bi preživela, zato v razvoj in vzdrževanje kmetije vlagamo kar štiri plače iz nekmetijskih dejavnosti,« je povedal naš sogovornik, ki zaradi narave dela, ki ga kot zaposlen opravlja v enem od slovenskih podjetij, želi ostati neimenovan. Da je dejavnost pitanja mladega goveda v katastrofalnem stanju, pa podkrepi z nekaj povsem enostavnimi, a zelo povednimi izračuni.

»Letošnji izpis prometa od prodanih bikov je znašal 18.594 evrov in prav toliko smo z zadrugo tudi kompenzirali, saj pri njih jemljemo repromaterial. Še več, po izravnavi nam je ostalo še za dva tisoč evrov odprtih postavk, kar pomeni, da od prodanih bikov nismo imeli niti evra zaslužka. Poleg tega je v to ceno zaveden še davek, kar pomeni, da smo iz našega denarja poplačali tudi tega.« Rejec izpostavi še povsem pogubne odkupne cene in poudari najnižjo izplačano, ki je znašala komaj 2,3 evra za kilogram ohlajenega mesa. To pomeni, da je za bika, ki ga je pital dve leti in je imel 240 kilogramov mesa (v povprečju imajo 250 do 350 kilogramov mesa), prejel komaj 547 evrov.

»Na naši kmetiji vse teličke kupimo, jih vzredimo in po dveh letih pitanja prodamo. Nabavna cena telička je od 120 do 150 evrov (v povprečju 130 evrov), na telička porabimo štiri vreče mlečnega nadomestka po 48 evrov, nato pa bika leto in pol krmimo s senom (ena bala sena na teden po 20 do 30 evrov).«

Rejčev izračun osnovnih stroškov reje bikov v dveh letih:

cena teleta črno-bele pasme (v povprečju) =           130 evrov

4 vreče mlečnega nadomestka × 48 evrov = 192 evrov

86 tednov × 20 evrov (bala sena)=   1720 evrov

Skupaj stroški:           2042 evrov

»Izračunamo, da je 2042 evrov samo osnovnih stroškov, brez posebnosti v času vzreje (zdravljenje živali), brez stroška vode in elektrike in brez mojega – kmetovega – dela. Nedolgo nazaj nam je veterinar zdravil dva telička za pljučnico, za kar smo plačali več kot 300 evrov, pa tega ali druge podobne stroške v izračunu nismo upoštevali.«

KJE SO PLAČANE KMETOVE URE?

»Če kot kmet porabim dve uri, da opravim delo v hlevu, in če za izračun vzamem nizko, študentsko obračunsko postavko po 5 evrov na uro, je to 10 evrov na dan. Leto ima 365 dni, bika pa vzredimo v dveh letih.«

730 dni × 10 evrov = 7300 evrov

»Kmetje naredimo za najmanj 7300 evrov ur, ki jih s prodajo bikov ne dobimo plačanih. Poleg tega pa je izračunan znesek spremenljiv, saj sem upošteval le krmljenje, vemo pa, da kmetje poleti delamo tudi od 12 do 15 ur dnevno, ko pospravljamo krmo, opravljamo setev in druga sezonska dela.«

»Zakaj se torej mladi ne odločajo za kmetijstvo,« postavi rejec retorično vprašanje in nanj odgovori, da zato, ker v njem enostavno ni perspektive. »Žalostno je namreč, da moramo kmetje hoditi še v službo, da lahko prirejamo hrano za javno dobro. V našo kmetijo vlaga vsa družina, in če v tem trenutku ostanemo brez služb, lahko s kmetijstvom takoj prenehamo. Naslednje bike bomo zaradi ciklusa nakupa telet prodali komaj oktobra, kar pomeni, da prvi naslednji dohodek lahko pričakujemo šele decembra. Ali bi tudi država razumevajoče dopuščala, da letošnji januarski obrok prispevkov plačam šele decembra, če bi bil moj edini vir preživetja le kmetijstvo?«

MLEKO BI MORALO BITI PLAČANO PO 3,19 EVRA ZA LITER

Naslednji njegov izračun se nanaša na plačilo za mlade kmete, saj je eden od rejčevih sinov izrazil željo o prevzemu kmetije. Prevzemnik mora biti starejši od 18 let, če ima opravljeno kmetijsko šolo, dobi več točk in s tem na razpisu lahko prejme najvišjo vsoto 45.000 evrov. »S podporo naj bi spodbujali generacijsko pomladitev kmetij. Ker pa ima prevzemnik v lastništvu zemljo, ki je imetje, za poljubno število svojih otrok ni upravičen do otroškega dodatka niti do znižanega plačila vrtca.

In če izračunamo, kakšno finančno breme to predstavlja za tri do pet otrok do dopolnjenega 18. leta najmlajšega otroka, je prejetih 45.000 evrov malo. Če si delavec ali zaposlen in prejemaš nižji dohodek, imaš kot starš pravico do znižanega plačila vrtca. Če pa si kmet, pa plačuješ polno ceno, ker je zemlja tisti osnovni kapital, ki ga upoštevajo pri izračunu. To so stvari, ki bolijo, zato bo število kmetij iz dneva v dan upadalo, čeprav še vedno vsi potrebujemo vedno več hrane.«

»Moj oče je leta 1973 kupil prvi traktor in takrat je za liter prodanega mleka lahko kupil 2,9 litra nafte (goriva).

Upoštevajoč današnje cene nafte je izračun naslednji: 1,1 evra × 2,9 litra = 3,19 evra.

Mleko bi torej moralo biti trenutno plačano po 3,19 evra za liter, realno pa je plačano po 0,28 do 0,3 evra, odvisno od kakovosti.«

S težavami se kmetje trenutno soočajo v vseh dejavnostih. »Gorenjski pridelovalci krompir v velike trgovske centre prodajajo po neverjetnih šest do osem centov za kilogram. Kako oni preživijo s to ceno, ne vem!« Osnovne surovine se iz meseca v meseca dražijo, dražje so krmne mešanice, narašča tudi cena nafte – lani marca je bila po evro za liter, zdaj je 1,1 evra, nekje pa tudi že 1,12 do 1,14 evra. »Ta podatek razkriva, da se je od junija 2020 do danes cena nafte dvignila za 14 centov za liter, zato menim, da bi bilo treba kmetijske pridelke vezati na ceno nafte ali goriva.«

»Kmetijstvo je edina dejavnost na svetu, ki jo nujno potrebujemo, in edina dejavnost na svetu, v kateri nam drugi določajo cene.«

 

Omeni, da se za promocijo nacionalne sheme Izbrana kakovost plačuje 1,2 evra po biku. »V ta namen je kmetijsko ministrstvo posnelo izredno drag reklamni oglas, to pa je tudi vse, kar imamo od plačevanja tega prispevka.« Rejec pravi, da so mnogi ljudje resda v še slabšem položaju, živijo v podnajemniških stanovanjih, brez služb, brez marsičesa, vendar pri kmetih velika težava ostaja vrednotenje dela.

»Zakaj bi kmet delal 20 ur na dan, če za to ne dobi plačila. Bojim se, da nas nove generacije ne bodo nasledile, stare pa odhajajo, vsak dan jih je manj in kmetije zapirajo svoja vrata.«

BIKE TRENUTNO PITAJO LE ZA »HOBI«

Rejec se sprašuje, kako lahko iz tujine dobimo meso po tako nizki ceni, ob tem pa prodajalci vseeno še zaslužijo.

»480 gramov čevapčičev trgovci trenutno prodajajo po štiri evre. Jaz pa za kilogram govejega ohlajenega mesa, prirejenega po shemi Izbrana kakovost, dobim 2,3 evra. »Če 480 gramov čevapčičev stane štiri evre, je treba za slab kilogram (960 gramov) odšteti osem evrov. Od 2,3 evra do 8 evrov je pa 5,7 evra razlike, ki jo koristijo mesarji in predvsem trgovine, ki so največji zaslužkar, z odprtimi cenami na tržišču. Največ pa prihranijo prav na franko dobavi, saj cene tam povsem znižajo. To pomeni, da prav vsi služijo na kmetov račun, kar je žalostno. Predlani in v začetku lanskega leta je bila odkupna cena primerna, okoli 3,1 do 3,2 evra za kilogram mesa, od marca naprej pa je padla na 2,5 do 2,7, celo na 2,3 evra. Glede na številke lahko rečem, da bike trenutno pitamo za hobi.«

Kot pravi, je pred petimi leti odkupovalcu na Gorenjskem ponudil bike v odkup in mu namignil ceno po 3,1 do 3,2 evra. »Odkupovalec mi je odgovoril, da prve četrti bikov iz Italije dobi za neverjetnih 1,9 evra za kilogram, in sicer ohlajene in dostavljene na rampo. Razlika do prodajne cene pa ostane v njegovem žepu.«

Kmetova bruto cena je torej 2,3 evra za kilogram mesa, v trgovskem centru pa kilogram svežega mletega mesa ponujajo po 11,99 evra.

11,99 evra/kg ˗ 22 % davek = 9,35 evra/kg

11,99 evra/kg ˗ 9,35 evra/kg = 2,64 evra

»2,64 evra davka pobere država od enega kilograma prodanega mesa. Jaz imam pa 2,3 evra polnega zaslužka na kilogram mesa. To pomeni, da država z davkom od mesa, ki ga v trgovini prodajo končnemu kupcu, zasluži več, kot jaz zaslužim na celem biku.«

RENTA ZA STARA LETA ALI POKOJNINSKI DODATEK

Do podpore za rejo govedi ni bil upravičen, ker je imel odprto nevidno terjatev. Kot je pojasnil, ga je 22. marca, ko se je že zgodilo popolno zaprtje države, veterinarji pa so delali v omejenem obsegu, poklical veterinar, da opravi cepljenje proti bolezni modrikastega jezika. »Zaradi takratne negotovosti glede koronavirusa smo odklonil prihod na gospodarstvo, zato je veterinar zaračunal stroške v višini nekaj več kot 80 evrov za odmerek cepiva, ki ga v tisti fazi ni porabil. Veterinarska uprava ni izdala odločbe, davčna terjatev, za katero sploh nismo vedeli, pa je ostala odprta. Bil sem ob podporo za 11 bikov, kar pomeni, da smo izgubili 1100 evrov, na kar smo se konec decembra na odločbo utemeljeno pritožili, odgovor pa še pričakujemo.«

Naš sogovornik si želi, da bi se zadruge povezale s klavnicami in skupaj uskladile enotno ceno ter kmetu krile hrbet. »Zakaj ne bi uzakonili, da se najprej porabi vsa hrana, pridelana v Sloveniji, ko te zmanjka, pa bi država dokupila hrano iz uvoza? Stanje je treba hitro rešiti, sicer v prihodnje ne bo več kmetov, ki bi kmetovali, tudi če odkupne cene dvignejo za 20 odstotkov. Kmetovati namreč ne začneš čez noč,« je prepričan rejec, ki trenutno redi nekaj več kot 50 bikov, in sklene, da njegova družina na tej težki poti vztraja le zato, ker ima dohodke iz nekmetijske dejavnosti. »Če bi le kmetovali, bi bila slika nedvomno drugačna, bili bi povsem brez zaslužka in brez optimizma.« Reja pitancev zanj in za njegovo ženo v prihodnosti predstavlja nekakšno rento za stara leta ali dodatek k pokojnini. Kljub zanimanju njunih otrok za nadaljnjo kmetovanje si namreč ne želita takšnega življenja zanje, če se razmere v kmetijstvu ne izboljšajo.